Wi Lubele ma i LAIBRARI ME INTANET
Wi Lubele
LAIBRARI ME INTANET
Acholi
  • BAIBUL
  • BUKKE
  • COKKE
  • w16 Oktoba pot 21-25
  • Jing Niyeni i Kom Gin ma Igeno

Vidio mo pe kany.

Timwa kica, peko mo manok otimme i kom vidio.

  • Jing Niyeni i Kom Gin ma Igeno
  • Wi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah (Me Anyama)—2016
  • Wi lok matinotino
  • Pwony macok rom
  • PWONY MA WANONGO KI I LABOL ME NIYE PA JO MACON
  • GUGWOKO GENNEGI
  • LABOL ME NIYE I KARE-NI
  • “Med Niyewa”
    TWi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah—2015
  • Ket Niyeni i Kom Cikke pa Jehovah
    Wi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah (Me Anyama)—2016
  • Niye​—Konyowa me Bedo ki Teko
    Wi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah (Me Anyama)—2019
  • Niyeni Bibedo Tek Marom Mene?
    Wi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah (Me Anyama)—2021
Nen Mukene
Wi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah (Me Anyama)—2016
w16 Oktoba pot 21-25
Laco mo muteggi ma lagen i kare macon tye ka boko lok ki jo me ot mo

Jing Niyeni i Kom Gin ma Igeno

“Niye aye ma moko gin ma dano geno.”​—IBRU 11:1.

WER: 81, 134

IN IROMO GAMONE NINGO?

  • Lutic pa Jehovah i kare macon gugwoko niyegi matek nining?

  • Jami tic ango ma watye kwedgi ma twero jingo niyewa?

  • Adwogi maber ango ma wanongo ka watye ki niye matek?

1, 2. (a) Gen ango ma pire tek ma Lukricitayo gitye kwede, dok man pat ki gen pa jo mukene ma gitye i lobo pa Catan-ni nining? (b) Lapeny mene ma pigi tek ma wabinenogi?

LUKRICITAYO pud dong gitye ki gen mamwonya ya! Kadi bed ni wan Lukricitayo ma kiwirogi nyo watye i kin “romi mukene,” wan ducu watye ki gen me neno kit ma Lubanga bicobo kwede ki cikkene macon kun bene lonyo nyinge maleng. (Jon 10:16; Mat. 6:9, 10) Gen man obedo gin ma dano ducu myero guter calo gin ma pire tek. Watye bene ka kuro cobbe pa cikke pa Lubanga wek wakwo pi naka i “polo manyen” nyo i “lobo manyen.” (2 Pet. 3:13) Watye bene ki gen me neno kit ma Jehovah bimedde ki telo ki dok miyo cwak bot jone i kare man me agikki-ni.

2 Jo ma gicwako lobo pa Catan-ni bene olo to gitye ki gen mo, ento gikalo akala ka ada bicobbe kakare. Me labolle, lutuku ma gigoyo cente bene gigeno ni gibiloyo cente i tuko, ento gitwero bedo ki akalakala ka ada twero timme. Kitungcel gen kikome-ni, “aye ma moko” gin ma Lukricitayo gigeno. (Ibru 11:1) Ento itwero bedo ki akalakala ni, gin ma igeno-ni bicobbe nining? Adwogi maber ango ma itwero nongone ka ibedo ki niye matek i kom gin ma igeno?

3. Niye pa Lukricitayo me ada cung i kom lok ada ango?

3 Niye pe obedo gin ma kinywalowa kwede anywala; dok bene pe bino pire kene. Lakricitayo cako dongo niye pien nongo cwiny pa Lubanga aye tye ka tic i cwinye. (Gal. 5:22) Baibul pe tito ka ce Jehovah mito nyo tye ki niye. Pien Jehovah aye won twer ducu dok ryek loyo, pe tye gin mo ma twero genge me cobo yubbe. Wonwa me polo pe tye ki akalakala mo keken i kom cobbe pa cikkene me miniwa mot dok kitung bote, bedo calo dong gucobbe woko. Dok man aye oweko en owaco ni “dong otimme” woko! (Kwan Niyabo 21:3-6.) Niye pa Lukricitayo cung matek pien Jehovah en “Lubanga ma genne” dok bicobo cikkene ducu.​—Nwoyo Cik 7:9.

PWONY MA WANONGO KI I LABOL ME NIYE PA JO MACON

4. Gen ango ma co ki mon ma gubedo lugen i kare macon onongo gitye kwede?

4 Buk pa Jo Ibru cura 11 tye ki nying co ki mon 16 ma onongo gitye ki niye matek. Pi teko pa cwiny pa Lubanga, kicoyo lok i kom jo magi kacel ki jo mukene pien onongo “gingene maber pi niyegi.” (Ibru 11:39) Gin ducu onongo ‘gimoko’ ni Lubanga bicobo cikkene madok i kom ‘lakwaro’ ma binyoto wi Catan kacel ki lujemo luwote ci cobo yub ma Jehovah tye kwede. (Acak. 3:15) Jo magi ma lugen-ni guto ma peya Yecu Kricto, ‘lakwaro’ ma kiciko pire-ni obino me yabo yo pi dano me cito i polo. (Gal. 3:16) Kadi bed kit meno, pud watye ki pwoc madit adada bot Jehovah pien cikkene bicobbe, jo magi kibicerogi me kwo i lobo pi naka labongo roc mo i Paradic.​—Jab. 37:11; Ic. 26:19; Koc. 13:14.

5, 6. Gin ango ma Abraim ki jo me ode guketo gengi iye, ki dok gugwoko niyegi matek nining? (Nen cal ma tye i pot karatac 21.)

5 Jo Ibru 11:13 loko i kom jo mogo ma gukwo con ma peya dini pa Lukricitayo ocakke ni: “Jo magi ducu guto i kom niye, ma pud peya gimiyogi gin ma ceng Lubanga ociko pire, ento guneno anena ki ka mabor, gumoto ki kunnu.” Ngat acel i kingi aye Abraim. Tika en obedo ka tam i kom gen mamwonya i te loc pa ‘lakwaro’ ma kiciko pire-ni? Yecu omiyo lagam pi lapeny meno maber i kare ma owaco ki lumone ni: “Kwarowu Abraim yam obedo ki yomcwiny ni ebineno ninona; ci oneno, cwinye obedo yom matek.” (Jon 8:56) Meno bene gen ma Cara, Icaka, Yakobo, ki dong jo mukene gubedo kwede i kom Ker me anyim ma “Lubanga aye obedo ngat mugoyo calle, ki lagedone kikome.”​—Ibru 11:8-11.

6 Abraim ki jo me ode gugwoko niyegi obedo matek nining? Gupwonyo jami mapol madok i kom Lubanga kun gimedde ki winyo lok pa jo ma gubedo lugen, lok pa lunebi, nyo bene ki kwano coc ma yam kigwoko con. Ma dong pire tek loyo aye ni wigi pe owil i kom gin ma gupwonyo ento onongo gimaro cikke pa Lubanga ki timo mitine kun bene gilwodo lok iye. Wek gubed lugen bot Lubanga, jo magi gubedo atera me deno can pien onongo gipe ki akalakala mo.

7. Jami ango ma Jehovah ominiwa ma gitwero jingo niyewa matek, ki dok myero wati ki jami magi nining?

7 Wek niyewa obed matek, Jehovah ominiwa Lokke ma en aye Baibul. Wek wabed ki “yomcwiny” ki dok gin ma watiyo ducu ‘ocobbe’ kakare, myero wakwan Lok pa Lubanga nino ki nino ka twere. (Jab. 1:1-3; kwan Tic 17:11.) Calo jo ma guworo Jehovah i kare macon, myero walwod lok i kom cikke pa Lubanga ki bene walub gin ma en mito. Jehovah bene miniwa cam me cwiny mapol kun tiyo ki “lagwok ot ma lagen dok maryek.” (Mat. 24:45) Pi meno, ka wabedo ki pwoc i kom cam me cwiny ma Jehovah miniwa, ci wabibedo calo jo macon ma gubedo ki niye matek dok ‘gumoko’ gengi i kom Ker-ri.

8. Lega twero jingo niyewa nining?

8 Lega bene okonyo matek me jingo niye pa Lucaden me kare macon. Niyegi ojing pien guneno kit ma Lubanga gamo kwede ki legagi. (Nek. 1:4, 11; Jab. 34:4, 15, 17; Dan. 9:19-21) Wan bene watwero tito jami ma i cwinywa bot Jehovah, pien wangeyo ni en biwinyo legawa, kun jingo niyewa me ciro atematema ki yomcwiny. Ka kigamo legawa, niyewa bene jing bedo matek. (Kwan 1 Jon 5:14, 15.) Kit macalo niye obedo but nyig ma nyak pi cwiny maleng, myero wamedde ki ‘penyo’ pi cwiny maleng pa Lubanga, kit macalo Yecu otito kwede ni watim.​—Luka 11:9, 13.

9. Medo i kom lega piwa kenwa, angagi ma myero bene waleg pigi?

9 Legawa myero pe obed me penyo pi kony keken ki bot Lubanga. Watwero pako ki pwoyo Jehovah nino ducu pien ticce “madito me aura” “pol makato ma pe gitwero kwano welgi!” (Jab. 40:5) Medo i kom meno, legawa myero bene onyut ni ‘wapo pi jo ma gitye i mabuc calo watye kacel kwedgi i mabuc kunnu.’ Myero bene waleg pi utmegiwa, tutwalle pi ‘jo ma gitelo wiwa.’ Wabedo ki yomcwiny ka waneno kit ma Jehovah gamo kwede ki legawa ducu dok man gudo cwinywa adada!​—Ibru 13:3, 7.

GUGWOKO GENNEGI

10. Angagi ma gucung matek kun gigwoko gennegi, ki dok gunongo teko meno ki kwene?

10 I Jo Ibru cura 11, lakwena Paulo otito pi atematema ma lutic mapol pa Lubanga gukanyo. Me labolle, en oloko i kom mon mogo ma onongo gitye ki niye ma lutinogi oto ento lacen kicerogi. Lacen, en oloko i kom jo mukene ma ‘gukwero ni pe gigonygi, wek gicer i kwo maber makato.’ (Ibru 11:35) Kadi pe watwero ngeyo angagi ma onongo Paulo tye ka lok i komgi atir atir, jo mogo calo Nabot ki Jekaria kicelogi ki gweng wa i to pi bedo luwiny ki timo miti pa Lubanga. (1 Luker 21:3, 15; 2 Tekwaro 24:20, 21) Daniel ki luwote onongo gitye agonya me ye ni ‘kigonygi’ kun gituro gennegi woko. Ma ka meno, waromo wacone ni, niyegi i kom teko pa Lubanga okonyogi me ‘tweyo dog lwak labwor’ ki dok me kweyo lyeto ‘mac wek pe owanggi.’​—Ibru 11:33, 34; Dan. 3:16-18, 20, 28; 6:13, 16, 21-23.

11. Gin ango ma lunebi mukene guciro pi niyegi?

11 Lunebi mogo calo Mikaya ki Jeremia “gingalogi, gipwodogi, gitweyogi ki nyor ci giketogi i mabuc,” pi niyegi. Jo mukene calo Elia, “gubedo ka wot awota atata i tim, ki i wi godi, kun gibedo i boro ki bur mugwarre matut piny i ngom.” Gin ducu gucung matek pien onongo gitye ki niye i kom gin “ma moko gin ma dano geno.”​—Ibru 11:1, 36-38; 1 Luker 18:13; 22:24-27; Jer. 20:1, 2; 28:10, 11; 32:2.

12. Anga ma oweko botwa lanen maber loyo i ciro atematema, dok ngo ma okonye me timo meno?

12 I nge tito labol pa co ki mon mogo ma gucung matek pi niyegi, Paulo dok oloko i kom labol pa ngat ma ociro loyo jo magi ducu​—Rwotwa Yecu Kricito. Jo Ibru 12:2 waco ni: ‘En yam ociro yat, kun ocayo lewic ma giketo i kome; ento kombeddi dong obedo piny i kabedo me deyo yo tung acuc me komker pa Lubanga.’ Ki lok ada, myero ‘wabed ka tam’ i kom labol me niye pa Yecu ka watye ka kemme ki atematema malit. (Kwan Jo Ibru 12:3.) Calo Yecu, Lukricitayo me kare macon gugwoko gennegi, me labolle lapwonnye Antipac. (Yabo 2:13) Gin onongo gitye ki gen me bedo ki mot me kwo i polo​—“gibicer i kwo maber makato.” (Ibru 11:35) I kare ma Ker-ri ocako loc i 1914, kicako cero jo ma kiwirogi magi ma gitye lugen-ni me cito i polo ka loc kacel ki Yecu.​—Yabo 20:4.

LABOL ME NIYE I KARE-NI

13, 14. Atematema ango ma Rudolf Graichen okato ki iye, ki dok ngo ma okonye me cirone?

13 Dano milion mapol ma giworo Jehovah i kare-ni gitye ka lubo lanen pa Yecu kun gigwoko gengi pi anyim dok pe giye ni atematema mo keken owek niyegi odok goro. Tam kong i kom labol pa Rudolf Graichen, ma kinywalo i Germany i 1925. Wiye po i kom cal ma jenge i Baibul ma kimwonogi i kor otte. En ocoyo ni, “cal acel nyuto cal orudi ki latin romo, latin dano ki kwac, latin dyang ki labwor​—gikwo kacel labongo peko mo kun latin awobi matidi aye ma telogi. . . . Cal magi gumoko i wiye adada.” (Ic. 11:6-9) Kadi bed wakato ki i aunauna magwar pi mwaki mapol, cakke ki i kom Nazi Gestapo me acel ka lacen Communist Stasi of East Germany, Rudolf ogwoko niyene matek pi Paradic ma bibedo i lobo kany.

14 Jami mogo magwar ma Rudolf okato ki iye obedo to pa minne, ma otimme pi two typhus i kam me Ravensbrück, ki neno ka niye pa wonne dok goro motmot nio ka en opongo fom ma nyuto ni en dong etyeko kwero bedo Lacaden pa Jehovah. I kare ma kikwanyo Rudolf ki i mabuc en obedo ki mot me tic calo laneno me adwol ka lacen kilwonge me cito i cukul me Gilead. Kicwale me tic calo lamiconari i lobo Chile ka ma en dok otiyo macalo laneno me adwol. Ento atematema pa Rudolf onongo peya ogik. I nge mwaka acel ma en onyomo kwede lamiconari mo ma nyinge Patsy, nyargi oto woko. Lacen, dakone ma onongo tye ki mwaka 43 keken bene oto. Rudolf ociro atematema magi ducu, dok bene kadi bed ni mwakane onongo dong dit dok two kare ki kare, en onongo pud tye ka tic macalo painia ki laelda bene i kare ma lok kome okati i Watchtower me Agucito 1, 1997, pot karatac 20-25.[1]

15. Labol ango ma tye i kare-ni ma nyuto kit ma Lucaden pa Jehovah gitye ka ciro atematema ki yomcwiny?

15 Lucaden pa Jehovah gimedde ki bedo ki yomcwiny pi gen ma gitye kwede kadi bed ni gitye ka kato ki i atematema mapol. Me labolle, omegiwa ki lumegiwa mapol gitye i mabuc i lobo Eritrea, Singapore, ki South Korea pien gilubo lok pa Yecu me kwero tingo pala lucwan. (Mat. 26:52) I kin utmegiwa miya mapol ma gitye i mabuc tye iye Isaac, Negede, ki Paulos, ma dong kitweyogi i mabuc i lobo i Eritrea pi mwaki makato 20! Dok pe gitye agonya me nyom ki miyo kony bot lunyodogi ma dong guteggi woko, omege magi gitye ka gwoko gennegi kun gicung matek kadi bed ni kitye ka unogi magwar. Kit ma wangi nen kwede kit ma kinyuto i kabedowa me intanet me jw.org, nyuto ni gugwoko niyegi matek. Kadiwa lagwok mabuc bene worogi.

Omego mo muteggi ma lagen tye ka nywako gin mutimme i kwone ki jo me ot mo

Tika itye ka nongo adwogi maber ki i kom labol me niye i kare-ni ki i kacokkewu? (Nen paragraf 15, 16)

16. Niye matek twero gwoki nining?

16 Lutic mapol pa Jehovah i kare-ni pe gitye ka kato ki i atematema magwar kit meno. Gin ma tye ka temo niyegi patpat. Jo mapol gitye lucan, mogo gitye ka kato ki i lweny, nyo can ma poto atura. Jo mogo gitye calo Moses ki Abraim pien gijalo lonyo ki yweka i lobo man. Gitute matek me gwokke ki i bedo ki jami mapol me kom, ki paro pigi kengi. Gin ango ma konyogi me timo meno? Margi i kom Jehovah ki niyegi matek i kom cikke pa Lubanga ma tye i anyim me jwayo ngolokop alenga ki miyo mot bot luticce ma lugen me kwo pi naka i lobo manyen.​—Kwan Jabuli 37:5, 7, 9, 29.

17. Imoko tammi me timo ngo, dok ngo ma wabinyamo i pwony ma lubo man?

17 I pwony man, waneno kit ma lega nino ki nino kacel ki lwodo lok i kom cikke pa Lubanga twero jingo kwede niyewa. Meno bene bikonyowa me ciro jami ma gitwero balo niyewa kun ‘wamoko i kom genwa.’ Ento kit ma Baibul gonyo kwede te lok me niye kwako jami mapol, pwony ma lubo man binyutone.

^ [1] (paragraf 14) Nen pwony ma wiye tye ni, “Despite Trials, My Hope Has Remained Bright” i Awake! me April 22, 2002, ma tito kwo pa Andrej Hanák ma a ki i Slovakia.

    Gin akwana i leb Acholi (1996-2025)
    Kat Woko
    Dony i Iye
    • Acholi
    • Nywakki
    • Jami ma imito
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Cik pi Tic Kwede
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Dony i Iye
    Nywakki