Dasɛ mɔ yesenɔ vevi do amɛwo nu le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ

1. Yesu nɔnɔmɛ wadɔdoamɛjiwo domɛtɔ ɖeka ɖe? Ðe mɛ

NƆNƆMƐ wadɔdoamɛji ciwo yí le Yesu shi ɖeka yí nyi mɔ, émɔnɔŋje cukaɖa ciwo mɛ mìtokɔ ci mìnyi nuvɔnmɛwo. Hwecinu Yesu le nyigban jiɔ, ‘ékpɔ jijɔ koɖo amɛ ciwo yí le jijɔkpɔkpɔ mɛ. Éfan vin koɖo amɛ ciwo yí le avinfanfan mɛ.’ (Rɔm. 12:15) Le kpɔwɛ mɛ, ci kunuɖeɖedɔ lɔ mlɛ nɔ yi dokplɔtɔ 70 lɔwo nywiɖe yí wotrɔgbɔ koɖo jijɔɔ, ena yí Yesu can “ɖɔ koɖo jijɔ toto Gbɔngbɔn Kɔkwɛ mɛ.” (Luiki 10:​17-21) Vɔ hwecinu Yesu kpɔ mɔ Lazar ku na yí yi mɛwo sekɔ veviɔ, “É hunhun le gbɔngbɔn mɛ, yí ŋshishi le eɖa ni.”​—Ʒan 11:33.

2. Nyi yí kpedo Yesu nu yí ese vevi do amɛwo nuɔ?

² Yesu nyi amɛ maɖonuvɔn, gan nuvɔnmɛwo nu sanadɔnu ni yí ekunɔ ŋshishi nɔ wo. Nyi yí kpedo nu ewanɔ ahan ɔ? Enuvevi ŋkɔtɔ ci yí kpedo Yesu nu yí nyi mɔ, éɖo lɔnlɔn nɔ agbetɔwo. Shigbe lé mìkpɔɛ le enyɔta ci yí vayi mɛ nɛɔ, Yesu nu mɔ: “agbetɔviwo nu koŋ yí ŋdelɔnnɔ nu le o.” (Elo. 8:​31, nwt ) Lɔnlɔn ŋtɔ́ ci eɖo nɔ agbetɔwo cucui yí ejeshi lé wobunɔ nu kpɔ do. Apostolo Ʒan ɖe mɛ mɔ: “É nya enu ci yí le agbetɔ mɛ.” (Ʒan 2:25) Amɛwo nu kunɔ lanmɛ nɔ Yesu sugbɔ. Amɛwo do jeshi lɔnlɔn ci eɖo nɔ wo yí ena woɖo to Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ. Zenɛni ci yí mìadasɛ mɔ mìsekɔ vevi do amɛwo nuɔ, ahanke yí mìakpedo wo nu nɔ mìɖekɔ kunu nɔ wo nɛ.​—2 Tim. 4:5.

3-4. (a) Nɔ mìsenɔ vevi do amɛwo nu ɖe, lé mìakpɔnɔ mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ doɔ? (b) Nyi mìakpla le enyɔta cɛ mɛɔ?

³ Apostolo Pɔlu nya mɔ yeɖo gbe adra ŋɛnywi lɔ, yí mìwo can mìnya mɔ mìɖo gbe adrɛ. (1 Kor. 9:16) Vɔ nɔ mìsenɔ vevi do amɛ nuɔ, mìavakpɔɛ mɔ denyi ci mìɖo adra ŋɛnywi lɔ ɖekɛ ŋci yí mìwɛkɔ o. Mìji mɔ mìadasɛ nɔ amɛwo mɔ mìsɔ ɖe le mɛ nɔ wo yí le gbesɔsɔ akpedo wo nu. Ðo mìnya mɔ “jijɔkpɔkpɔ le enunanamɛ sɔwu enuxɔxɔ.” (Edɔ. 20:35) Nɔ mìɖekɔ kunu koɖo susu mɔ mìakpedo amɛwo nuɔ, ana mìakpɔ jijɔ sugbɔ.

⁴ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpla lé mìadasɛ vevisesedoamɛnu do le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Doŋkɔɔ, mìakpla nu so lé Yesu senɔ le yiɖeki mɛ kudo amɛwo nu do. Le yi goduɔ, mìakpɔ emɔ vovovo amɛnɛ ciwo ji mìatɛnŋ asran Yesu le.​—1 Piɛ 2:21.

YESU SƆ ÐE LE MƐ NƆ AMƐWO LE KUNUÐEÐEDƆ LƆ MƐ

5-6. (a) Miwo nu Yesu se vevi doɔ? (b) Shigbe lé Ezai 61:​1, 2 nui ɖɛ ɖe, nyi yí taɖo Yesu ku ŋshishi nɔ mɛ ciwo yí eɖe kunu nɔɔ?

⁵ Na mìakpɔ lé Yesu dasɛ vevisesedoamɛnu kpɔwɛ ɖeka. Gbeɖekaɔ, Yesu koɖo yi dokplɔtɔwo dra ŋɛnywi lɔ madrɔmadrɔ yí enu ci kɔ nɔ wo. “Wo de kpɔ [gamɛ] a ɖu enu o.” Eyi taɖo Yesu kplɔ wo yi “afi ci ɖo eɖa” nɔ wo “a xɔ gbɔngbɔn.” Gan amɛ sugbɔ lɔ ju yi fini yí Yesu koɖo yi nukplavi lɔwo yikɔ. Ci Yesu ɖo nɔ lɔ yí kpɔ wo ɖe, lé ewa nu doɔ? “Wowo nu wa ŋshishib nɔ Yesu ɖo wo le shigbe lɛngbɔ ciwo yí de ɖo kplɔtɔ ɛnɛ. É kpla enu sugbɔ” wo.​—Maki 6:​30-34.

⁶ Nyi yí taɖo Yesu ku ŋshishi alo se vevi do mɛ cɛwo nu ahan ɔ? Ékpɔ mɔ “wo le shigbe lɛngbɔ ciwo yí de ɖo kplɔtɔ ɛnɛ.” Taŋfuin Yesu do jeshi mɔ mɛɖewo le wo mɛ yí nyi wamɛnɔ ciwo yí wanɔ dɔ sɛnŋsɛnŋwo gbɔxwe yí kpɔnɔ wowo xomuwo ji. Yí ebuwo tɛnŋ sekɔ vevi do wowo mɛ vevi ɖe ku ŋci. Nɔ ahan yɔ nɛɔ, anyi mɔ Yesu mɔŋje nɔnɔmɛ wowo tɔwo mɛ. Shigbe lé mìkpɔɛ le nyɔta ci yí vayi mɛ nɛɔ, Yesu can tɛnŋ to nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo mɛ. Yesu se vevi do amɛwo nu yí fa kɔn nɔ wo.​—Hlɛn Ezai 61:​1, 2.

7. Lé mìatɛnŋ asran Yesu kpɔwɛ lɔ doɔ?

⁷ Nyi mìkpla so Yesu kpɔwɛ lɔ mɛɔ? Shigbe Yesu hannɛɔ, mɛ ciwo yí “le shigbe lɛngbɔ ciwo yí de ɖo kplɔtɔ ɛnɛ” yí trɔdo mì. Wototoɔ cukaɖa sugbɔ mɛ. Enu ci yí akpedo wo nu le mì shi, eyi nyi: Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ. (Enyɔ. 14:6) Eyi taɖo mìsrannɔ mìwo Xwetɔ yí dranɔ Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ nɔ wo, ɖo ‘wamɛnɔwo koɖo amɛ klekliwo’ nu wanɔ ŋshishi nɔ mì. (Eha. 72:13) Wowo nu sadɔnu nɔ mì yí mìji mɔ mìawa ŋɖe asɔ kpedo wo nu.

LÉ MÌATƐNŊ ADASƐ EÐESƆLEMƐNƆAMƐ DO

8. Emɔ ɖeka ci ji mìatɛnŋ ato yí adasɛ mɔ mìsekɔ vevi do amɛwo nu le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ? Na yi kpɔwɛ ɖeka.

⁸ Nyi yí akpedo mì nu yí mìadasɛ mɔ mìse vevi do mɛ ciwo yí mìɖekɔ kunu nɔ nuɔ? Ele mɔ mìale ŋkuvi do mɛɖekaɖeka ci mìɖekɔ kunu nɔ nu yí akpɔ lé esekɔ le yiɖeki mɛ do. Mìɖo asɔ mìwoɖeki ɖo wowo tɔxu keŋ awa nu ɖaɖa wo gbɔ shigbe lé mìaji mɔ wo le wa nu do mì nu nɛ.c (Mt. 7:12) Na mìakpɔ emɔ vevi amɛnɛ ciwo ji mìatɛnŋ ato awɛ. Ŋkɔtɔ, bu tamɛ kpɔ so eʒan mɛɖekaɖeka tɔ nu. Mìatɛnŋ asɔ mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ sɔ koɖo doto ci yí kpekɔ do dɔ̀nɔwo nu. Doto nywi bunɔ tamɛ kpɔ so dɔ̀nɔ ɖekaɖeka ʒanwo nu. Ébiɔnɔ nyɔwo se yí sɔ jigbɔnɖɛ ɖonɔ to hwecinu dɔ̀nɔ lɔ drekɔ enu ci yí wɛkɔ mɛ. Dekpɔnɔ dɔ̀nɔ lɔ yí ŋwlɛnnɔ cike ci yí va susumɛ ni kpoŋ o. Ézannɔ gamɛ yí lenɔ ŋkuvi do enu ci yí wakɔ dɔ̀nɔ lɔ nu nywiɖe gbɔxwe aŋwlɛn cike ci yí asɔ koɖo edɔ̀ lɔ. Ahanke mìdeɖo azan seŋkankan mɔnu ɖekɛ ŋmɛ nɔ amɛshiamɛ ci mìdo go le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ nɛ. Mìɖo ate kpɔ amɔŋje susu koɖo nɔnɔmɛ ci mɛ mɛɖekaɖeka le.

9. Nyi yí mìdeɖo awa nɔ mìdo go amɛwo zeɖekaɔ? Ðe mɛ.

⁹ Nɔ èdo go mɛɖe le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, ŋgbenu zeɖeka mɔ yejeshi nɔnɔmɛ ci mɛ ele alo enu ciwo ji exɔ se koɖo enu ci yí taɖo exɔ wo ji se o. (Elo. 18:13) Anyɔ wu nɔ èsɔ ayexa biɔ enyɔ amɛ lɔ se keŋ yí jeshi yi nɔnɔmɛ koɖo yi jixɔsewo. (Elo. 20:5) Nɔ wowɛni ahan le míwo gbɔɔ, biɔ nyɔ yi se kudo yi dɔ, xomu, nutɔxukpɔkpɔ yi tɔwo koɖo lé ekpɔnɔ enuwo do nu. Nɔ mìbiɔ nyɔwo seɔ, ena wonunɔ enu ci yí taɖo woʒan eŋɛnywi lɔ nɔ mì. Nɔ mìjeshi enu cɛwo gbɔxwe mìatɛnŋ asɔ ɖe le mɛ nɔ wo keŋ ana kpekpedonu ci yí ʒan wo, shigbe lé Yesu wɛ hannɛ.​—Sɔ sɔ koɖo 1 Korɛntitɔwo 9:​19-23.

10-11. Le ɖekawawa mɛ koɖo 2 Korɛntitɔwo 4:​7, 8 ɖe, emɔ amɛvetɔ ci ji mìatɛnŋ adasɛ vevisesedoamɛnu leɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

¹⁰ Amɛvetɔ, te kpɔ akpɔ lé wowo gbenɔnɔ le do le susumɛ. Ci mìnyi nuvɔnmɛwo yí gbedonɔ go cukaɖa ɖekɛ ŋmɛwoɔ, mìatɛnŋ amɔŋje nɔnɔmɛ ci mɛ yí mɛ ciwo mìɖekɔ kunu nɔ le. (1 Kor. 10:13) Mìnya mɔ agbenɔnɔ le xexe cɛ mɛ defa ɖeeɖe o. Yehowa kpekpedonu ɖekɛ yí na mìtɛnŋ tokɔ wo mɛ. (Hlɛn 2 Korɛntitɔwo 4:​7, 8.) Vɔ kpɔ lé agbegbɔnnu sugbɔ do nɔ mɛ ciwo yí dele ekacaca nywi ɖe mɛ koɖo Yehowa le susumɛ ɖa. Wowo nu wanɔ ŋshishi nɔ mì shigbe Yesu hannɛ, ecɛ cucunɔ mì yí mìnunɔ “eŋɛnywi kudo enu ci yí nyɔ wu nu” nɔ wo.​—Ezai 52:​7, nwt.

¹¹ Na mìakpɔ Sergey kpɔwɛ. Gbɔxwe ajeshi nyɔnɔnwi lɔɔ, énɔnɔ kpuukpuu yí ŋkpɛn wɛni. Nuxuxoxo gbɔnnɔnu ni. Vɔ évatɔ Bibla kplakpla. Sergey nu mɔ: “Ci ŋkplakɔ Biblaɔ, ŋvado jeshi mɔ mɛ ci yí nyi Kristotɔ ɖo adra ŋɛnywi lɔ nɔ mɛbuwo dandandan. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ŋkpɔɛ mɔ ŋdatɛnŋ awɛ gbeɖe o.” Vɔ évabu tamɛ kpɔ so mɛ ciwo yí dese eŋɛnwi lɔ kpɔ hɔɖo nu. Ci wodejeshi Yehowa ɖɛɔ, ékpɔ lé wowo gbenɔnɔ asɛnŋ do. Énu mɔ: “Enu yoyu ciwo ŋkpla na ŋkpɔ jijɔ koɖo fafa ŋtɔŋtɔ. Ŋnya mɔ mɛbuwo can ʒan nyɔnɔnwi cɛwo.” Ci yí vevisesedoamɛnu Sergey tɔ sɛnkɔŋ dojiɔ, kunuɖeɖe nɔ amɛwo degbesonɔ jika ni o. Égbenu mɔ: “Ekpacaŋ mɔ ɖɛyɛɔ, nuxuxoxo so Bibla nu nɔ amɛwo na yí ŋvakando nyɛɖeki ji sɔwu. Yí nuxuxoxo so anyi jixɔsewo nu do ŋsɛn anyi xɔse.”d

12-13. Nyi yí taɖo ele mɔ mìagbɔn ji ɖɛ nɔ mɛ ciwo mìkplakɔ Bibla koɖoɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

¹² Amɛtɔntɔ, xɔ jigbɔnɖɛ nɔ mɛ ciwo yí èkplakɔ nu koɖo. Ðo ŋwi mɔ taŋfuin wodebu tamɛ kpɔ so Bibla mɛ nyɔnɔnwi ciwo yí eɔ jeshi ɖɛ nywiɖe nu kpɔ o. Gbesɔ kpe niɔ, wowo domɛtɔ sugbɔtɔ kando wowo jixɔsewo ji veviɖe. Wotɛnŋ kpɔɛ mɔ sɛnsɛn yewo tɔ nyi enuvevi ɖeka ci yí na ɖekawawa sɛnŋ le yewo koɖo yewo xomumɛtɔwo, akɔta, koɖo yewo jumɛtɔwo gblamɛ. Lé mìatɛnŋ akpedo wo nu doɔ?

¹³ Bu tamɛ kpɔ so kpɔwɛ cɛ nu: Nyi yí jɔnɔ nɔ ana ɖe do xoxwi yí tɔ ahɛndodo yí eʒan mɔ woaɖɔliɔ? Ejɔnɔ mɔ, wokpɔtɔ zannɔ ana xoxwi lɔ hwecinu wowakɔ yoyu bu. Yí nɔ wocu ana yoyu lɔ ɖegbɔɔ, wogbannɔ xoxwitɔ lɔ. Ahanke gbɔxwe mìaji mɔ amɛwo le tashi wowo jixɔse “xoxwi” ciwo yí le veviɖe nɔ woɔ, ele mɔ mìakpedo wo nu doŋkɔ nɔ woalɔn nyɔnɔnwi “yoyu” ciwo yí nyi Bibla nukplakpla ciwo wodejeshi hwecinu mìtɔ nukplakpla koɖo wo o. Nɔ mìwɛ ahan gbɔxwe woale gbesɔsɔ yí atashi wowo jixɔse xoxwiwo. Atɛnŋ axɔ gamɛ sugbɔ gbɔxwe woawa trɔtrɔ ŋtɔ́wo.​—Rɔm. 12:2.

14-15. Lé mìatɛnŋ akpedo mɛ ciwo yí denya ŋɖe alo enu sugbɔ so agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le paradiso mɛ le nyigban ji mɔkpɔkpɔ lɔ nu doɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

¹⁴ Nɔ mìgbɔn ji ɖɛ nɔ amɛwo le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, mìdakpɔkɔ mɔ mɔ woamɔŋje Bibla mɛ nyɔnɔnwi ɖe mɛ alo alɔn do ji kaaka o. Anyɔ wu nɔ vevisesedoamɛnu cucu mì yí mìkpedo wo nu nɔ woabu tamɛ kpɔ so enyɔ ci Bibla nu nu vivivi. Le kpɔwɛ mɛ, do jeshi lé mìatɛnŋ akpedo mɛɖe nu nɔ amɔŋje agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le paradiso mɛ le nyigban ji mɔkpɔkpɔ lɔ mɛ. Amɛ sugbɔ denya ŋɖe alo enu sugbɔ so nyɔnɔnwi cɛ nu o. Wotɛnŋ xɔɛ se mɔ nɔ amɛ kuɔ, datɛnŋ agbevanɔ agbe ke o. Alo wotɛnŋ xɔɛ se mɔ amɛnywiwo pleŋ yinɔ jeŋkwimɛ. Lé mìatɛnŋ akpedo wo nu doɔ?

¹⁵ Nɔviŋsu ɖeka xo nuxu so emɔ nywi ci ji etonɔ yí kpenɔdo amɛwo nu yí womɔnɔŋje nyɔnɔnwi cɛ mɛ. Doŋkɔɔ, éhlɛnnɔ Gɔnmɛjeje 1:28 yí biɔnɔ axwemɛnɔtɔ lɔ se mɔ: “Fini yí Mawu ji mɔ agbetɔwo le nɔɔ, yí le nɔnɔmɛ ci mɛɔ?” Amɛ sugbɔtɔ ɖonɔ ŋci mɔ: “Nyigban ji le nɔnɔmɛ nywi mɛ.” Le yi goduɔ, nɔviŋsu lɔ hlɛnnɔ Ezai 55:11 keŋ biɔnɔ se mɔ Mawu tamɛɖoɖo lɔ trɔ ma. Kabakabaɔ, axwemɛnɔtɔ lɔ ɖonɔ ŋci mɔ, oo. Le vɔvɔnuɔ, nɔviŋsu lɔ hlɛnnɔ Ehajiji Wema 37:​10, 11 yí biɔnɔ se mɔ: “Lé esɔmɛ avanɔ do nɔ agbetɔwoɔ?” Bibla zanzan ahan na nɔviŋsu lɔ kpedo amɛ sugbɔ nu yí womɔŋje mɛ mɔ Mawu kpɔtɔ jikɔ mɔ amɛnywiwo avanɔ agbe tɛgbɛɛ le Paradiso mɛ le nyigban ji.

16-17. Sɔ koɖo Elododo Wema 3:27 ɖe, emɔ ciwo ji mìatɛnŋ ato yí akpedo amɛwo nu keŋ asɔ dasɛ mɔ mìsɔ ɖe le mɛ nɔ woɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

¹⁶ Amɛnɛtɔ, bu tamɛ kpɔ so enu ci àtɛnŋ awa yí asɔ dasɛ mɔ yesɔ ɖe le mɛ nɔ amɛwo. Le kpɔwɛ mɛ, gamɛ vwin ji yí mìva do nɔ axwemɛnɔtɔ lɔa? Nɔ enyi ahan yɔ nɛɔ, mìatɛnŋ aɖe kuku ni mɔ mìatrɔva le gamɛ nywi ji. Vɔ nɔ axwemɛnɔtɔ lɔ ʒan kpekpedonu le edɔ kleŋ ɖe wawa mɛ ɖe? Alo nɔ mɛ ci yí edɔ̀ alo shinshin xo do xɔ, ʒan mɔ woawa edɔ ɖe ni ɖe? Mìatɛnŋ akpedo mɛ ci yí le nɔnɔnmɛ ŋtɔ́ hanci mɛ nu.​—Hlɛn Elododo Wema 3:27.

¹⁷ Nɔvinyɔnu ɖeka kpɔ nyɔna sugbɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ ci ewa xomɛvunu nyɛkuin ɖeka. Ése vevi do xomu ɖeka ci evi kunɔ nu yí ŋwlɛn lɛta ɖaɖa wo. Akɔnfanamɛnyɔ Bibla mɛ tɔwo le lɛta lɔ mɛ. Lé lɛta cɛ wa dɔ do xomu lɔ ji doɔ? Vinɔ lɔ ŋwlɛn mɔ: “Esɔ ci yí vayi nyi azan vwin ɖeka nɔŋ. Danya lé ao lɛta lɔ kpedo mì nu sugbɔ do o. Akpe nɔ eo keke ɖo lɛta lɔ fa kɔn nɔ mì sugbɔ. Ŋhlin wu ze 20 esɔ. Ŋdenya mɔ lɛta lɔ anyɔ yí akpedo amɛ nu yí agbedo ŋsɛn amɛ sugbɔ ahan o. Mìdokɔ akpe nɔ eo so ji mɛ.” Kankandoji li mɔ mìatɛnŋ akpɔ nyɔna sugbɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo ɖo mɛ ciwo yí kpekɔ fun tɔxu keŋ yí wa ŋɖe sɔ kpedo wo nu.

NA NƆ SUSU NYWI ANƆ EO SHI LE DƆ LƆ WAWA MƐ

18. Sɔ koɖo 1 Korɛntitɔwo 3:​6, 7 ɖe, nyi mìdaŋlɔbe kudo kunuɖeɖedɔ lɔ nuɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁸ Ele veviɖe mɔ susu nywi anɔ mì shi le kunuɖeɖedɔ lɔ wawa mɛ. Ðo mìatɛnŋ akpedo amɛwo nu yí woakpla nu so Mawu nu, vɔ denyi mìwo yí awa akpaxwe vevitɔ le edɔ lɔ mɛ o. (Hlɛn 1 Korɛntitɔwo 3:​6, 7.) Yehowa yí nyi mɛ ci yí dɔnnɔ amɛwo va yiɖeki gbɔ. (Ʒan 6:44) Lé mɛɖe le do le ji mɛ yí adɔ alɔn alo agbe eŋɛnywi lɔ. (Mt. 13:​4-8) Ðo ŋwi mɔ denyi amɛshiamɛ yí lɔn do enyɔ ci Yesu ci yí nyi Enukplamɛtɔ gangantɔ nu ji o! Eyi taɖo nɔ mìte kpɔ mɔ mìakpedo amɛwo nu vɔ yí wogbe mɔ yewodase nyɔ lɔɔ, mìdeɖo agbɔjɔ o.

19. Nyɔna ciwo yí mìakpɔ nɔ mìsɔnɔ ɖe le mɛ nɔ amɛwo le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ?

¹⁹ Mìakpɔ nyɔna sugbɔ nɔ mìsɔ ɖe le mɛ nɔ amɛwo le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Mìase vivi nɔ kunuɖeɖedɔ lɔ sugbɔ sɔwu. Mìakpɔ jijɔ gangan ci yí le enunana mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, mìana yí anɔ fafɛɖe nɔ “mɛ ciwo shi yí eji nɔnɔmɛ nywi le nɔ agbe mavɔ kpɔkpɔ” nɔ woaxɔ eŋɛnywi lɔ. (Edɔ. 13:​48, nwt) Eyi taɖo “nɔ munukpɔkpɔ lɔ kpɔtɔ li duuɔ, mína mìawa nunywi nɔ amɛwo pleŋ.” (Gal. 6:​10, nwt) Ecɛ wawa ana mìakpɔ jijɔ mɔ mìhɛnkɔ kanfukanfu vɛ nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛ.​—Mt. 5:16.