Tekpɔ awa fafa keŋ aɖu ŋhwan ji

1. Ci Ʒozɛfu fofoɔwo ku ŋɔ yi ɖe, lé edahɛn nu le xomu lɔ nu doɔ?

ƷAKƆBU lɔn eviɛ ŋsuviwo pleŋ, vɔ élɔn Ʒozɛfu ci yí ɖo exwe 17 sɔwu. Lé Ʒozɛfu fofoɔwo wanu doɔ? Wotɔ ŋhwanhwan. Ʒozɛfu dewa ŋɖe do wo o, vɔ ŋhwan lɔ vawugan keke wodo ke yi. Ecɛ na wosɛ do hwashigbemɛ yí kan ŋsu nɔ wowo da mɔ, gbemɛlan ɖeka yí wu eviɛ vevi lɔ. Wosɔ ŋhwan dahɛn fafa ci yí le xomu lɔ mɛ yí do vevisese nɔ wowo da sugbɔ.​—Gɔnm. 37:3, 4, 27-34.

2. Sɔ koɖo Galatitɔwo 5:19-21 ɖe, nyi yí taɖo ŋhwan nyi enuvwin ɔ?

² Le Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo mɛɔ, woyɔ ŋhwanb alo ŋɔku do “nuvɔn ciwo yí [mìwo] gbaza wanɔ” mɛ, nuvɔn ciwo ana wodatɛnŋ akpɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ o. (Hlɛn Galatitɔwo 5:19-21.) Ŋhwan yí nyi agu alo eke nɔ tamɛsɛnnuwawa, evu koɖo dɔmɛzi.

3. Nyi mɛ mìagbeje le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Ʒozɛfu tɔviɛwo kpɔwɛ dasɛ lé ŋhwan atɛnŋ adahɛn ekacaca koɖo fafa ci yí le xomu ɖekɛ mɛ tɔwo mɛ do. Mìnya mɔ mìdatɛnŋ awa nu shigbe Ʒozɛfu tɔviɛwo nɛ gbeɖe o, gan nuvɔnmɛwo yí mì pleŋ nyi yí mìwo ji can nyi amɛbletɔ. (Ʒer. 17:9) Eyi taɖo mìtɛnŋ je ŋhwan fɛnca mɛ hweɖewonu. Mína mìakpɔ Bibla mɛ kpɔwɛ ɖewo ciwo yí akpedo mì nu mìado jeshi enu ci yí dɔ ŋhwan donɔ ke do mìwo jiwo mɛ. Le yi goduɔ, mìaxo nuxu so enu ŋtɔŋtɔ ciwo mìatɛnŋ awa keŋ aɖu ŋhwan ji yí ana fafa ani.

NYI YÍ ATƐNŊ ANA WOAKU ŊƆ AMƐƆ?

4. Nyi yí taɖo Filistitɔwo ku ŋɔ Izakiɔ?

⁴ Nɔ mɛɖe nyi hotɔnɔ. Izaki je dɔku yí Filistitɔwo ku ŋɔ yi. (Gɔnm. 26:12-14) Ŋɔku na wosɔ ekɔ cu dotɔ ci mɛ Izaki kunɔ eshi le nɔ yi lanwo. (Gɔnm. 26:15, 16, 27) Shigbe Filistitɔwo nɛɔ, mɛɖewo kunɔ ŋɔ mɛ ciwo shi enu sugbɔ le le egbɛmɛ. Denyi mɛbu nu ɖekɛ yí cinɔ ŋmɛ nɔ wo o, fini woato yí enu lɔwo atrɔ wowo tɔ yí wogbejinɔ.

5. Nyi yí taɖo sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo ku ŋɔ Yesuɔ?

⁵ Nɔ mɛɖe nu jɔnɔ ji nɔ amɛwo. Ci Yesu nu kpe nɔ amɛ sugbɔɔ, yi nu ci ŋmɛ nɔ Ʒuifu sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo. (Mt. 7:28, 29) Yesu nyi Mawu fɔsɔɖotetɔ yí gbekplanɔ nyɔnɔnwi lɔ amɛwo. Ele ahan gan, sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ lɔwo kaka ŋsunyɔwo so Yesu nu keŋ asɔ xoɖyi ŋkɔ nywi ci yí le shi. (Maki 15:10; Ʒan 11:47, 48; 12:12, 13, 19) Nukplamu ci yí le mɛ nɔ mìɔ? Nɔvi ɖewo le mì mɛ yí wowo nɔnɔmɛ nywiwo na amɛ sugbɔ lɔn wo le hamɛ lɔ mɛ. Mìɖo akpɔ mìwoɖekiwo ji nywiɖe nɔ mìŋgbeku ŋɔ wo o. Ewaɖeɔ, mìaɖo atekpɔ asran wowo nɔnɔmɛ nywi lɔwo.—1 Kor. 11:1; 3 Ʒan 11.

6. Lé Diotrɛfu dasɛ mɔ yenyi ŋhwantɔnɔ doɔ?

⁶ Nɔ mɛɖe xɔ agbanleamɛjiwo le hamɛ lɔ mɛ. Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, Diotrɛfu hwanŋ mɛ ciwo yí kplɔkɔ Kristo hamɛ lɔ. Ci ejijiɛ “a nyi ŋkɔnɔ̀tɔ” le hamɛ lɔ mɛɔ, énu enyɔ masɔgbewo so apotru Ʒan koɖo nɔvi bu ciwo yí xɔ agbanleamɛjiwo le hamɛ lɔ mɛ nu, nɔ amɛwo ŋgbebu wo o. (3 Ʒan 9, 10) Nyɔnɔnwi enyi mɔ mìdalɔn awa nu shigbe Diotrɛfu nɛ gbeɖe o. Gan mìtɛnŋ vatɔ eŋɔ kuku mìwo kpena Kristotɔ ciwo yí xɔ agbanleamɛji ciwo mìkpɔkɔ emɔ nɔ sa, vevitɔ nɔ mìkpɔ mɔ mìatɛnŋ awa edɔ lɔ yí anyɔ nywiɖe wu.

7. Ŋsɛn vwin ci yí ŋhwan atɛnŋ akpɔ do mì jiɔ?

⁷ Ŋhwan alo ŋɔku le shigbe egbe vwin nɛ. Nɔ édo ke do mìwo ji mɛɔ, agbɔnnu gbɔxwe mìahwin si. Ŋhwan koɖo nɔnɔmɛ dɔndɔn buwo yí zɔnnɔ doju. Eɖewo yí nyi ŋbia, egoyiyi koɖo amɛɖekɛtɔjiji. Nɔ egbe vwinwo cɔn flawa ɖeɔ, degbeshinnɔ o. Ahanke ŋhwan atɛnŋ ana mìwo nɔnɔmɛ nywiwo, shigbe lɔnlɔn, vevisesedoamɛnu koɖo xomɛvuwawa dagbeshin nɛ. Eyi taɖo nɔ mìdo jeshi mɔ ŋhwan tɔ eke dodo do mìwo ji mɛɔ, mìɖo ahwin si kaaka. Lé mìawɛ aɖu ŋhwan jiɔ?

SƆ EOÐEKI HWENƆ YÍ ENU LE JENƆŊ NƆ EO

8. Nɔnɔmɛ nywi ciwo yí atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖu ŋhwan jiɔ?

⁸ Mìatɛnŋ aɖu ŋhwan ji nɔ mìsɔ mìwoɖekiwo hwenɔ yí enu jenɔŋ nɔ mì. Nɔ mìwo ji mɛ ɖɔ koɖo nɔnɔmɛ nywi ŋtɔ́woɔ, ŋhwan dakpɔ texwe ashin o. Amɛɖekisɔsɔhwe akpedo mì nu mìdagangannɔ mìwoɖekiwo o. Mɛ ci yí sɔ yiɖeki hwe dekpɔɛni mɔ yenyɔ wu mɛkpɛtɛwo o. (Gal. 6:3, 4) Mɛ ci yí enu jenɔŋ nɔ desɔnɔ yiɖeki sɔnɔ koɖo mɛbuwo o, ékpɔnɔ jijɔ do enu ci yí le shi nu. (1 Tim. 6:7, 8) Nɔ mɛ ci yí sɔ yiɖeki hwenɔ yí enu ci yí le shi jenɔŋ ni, kpɔ yí enunywi ɖe je alɔ mɛ nɔ mɛɖeɔ, ekpɔnɔ jijɔ koɖo mɛ lɔ.

9. Sɔ koɖo Galatitɔwo 5:16 koɖo Filipitɔwo 2:3, 4 ɖe, nyi yí gbɔngbɔn kɔkɔɛ akpedo mì nu mìawaɔ?

⁹ Mawu gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí akpedo mì nu mìasɔ nɔnɔmɛ nywi ciwo yí nyi amɛɖekisɔsɔhwe koɖo enujeŋnamɛ ɖu ŋhwan ji. (Hlɛn Galatitɔwo 5:16; Filipitɔwo 2:3, 4.) Yehowa gbɔngbɔn kɔkɔɛ lɔ atɛnŋ akpedo mì nu mìagbeje mìwo susu koɖo mìwo ji ciwo cucunɔ mì mìwanɔ enu mɛ. To Mawu kpekpedonu mɛɔ, mìatɛnŋ asɔ susu koɖo seselelanmɛ nywiwo ɖɔli dɔndɔnwo. (Eha. 26:2; 51:10) Ecɛyɛɔ, mìasɔ Moizi koɖo Pɔlu kpɔwɛ. Wo koɖo ve ɖu ŋhwan gbɔngbɔn ji.

10. Nɔnɔmɛ ci yí jikɔ ado Moizi kpɔ saɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

¹⁰ Moizi xɔ acɛ yí kpa nɔ Mawu jukɔn lɔ, vɔ ŋhwan dedɔ egbe mɔ yedama agbanleamɛji cɛ koɖo mɛbuwo o. Le kpɔwɛ mɛ, gbeɖekaɔ, Yehowa sɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ ci yí le Moizi ji keŋ sɔ kɔ do Izraɛli mɛgan ciwo vabɔ do avɔnzava lɔ ŋkɔ ji. Eyi dejinjin o, Moizi se mɔ mɛgan amɛve ɖekawo deva bɔbɔ lɔ le avɔnzava lɔ ŋkɔ o, gan woxɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ yí tɔ enyɔ nunu ɖɛ. Lé Moizi wa nu do hwecinu Ʒozue nu ni mɔ yɛ le kaɖyi do mɛgan amɛve lɔwoɔ? Dehwanŋ hwecinu Yehowa na gbɔngbɔn kɔkɔɛ amɛ amɛve ŋtɔ́wo o. Vɔ ésɔ yiɖeki hwe yí kpɔ jijɔ do agbanleamɛji ci woxɔ nu. (Amh. 11:24-29) Nyi mìatɛnŋ akpla so Moizi gbɔɔ?

11. Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ asran Moizi doɔ?

¹¹ Sɔɛ mɔ ènyi hamɛmɛshinshin yí wosɔ edɔ ɖe nɔ eo le hamɛ lɔ mɛ yí èlɔn edɔ lɔ sugbɔ. Ecɛyɛɔ, wobiɔ so eo shi mɔ eo le na kpla mɛbu nɔ awa edɔ lɔ. Lé awa nɔ eoɔ? Le kpɔwɛ mɛ, Jutakpɔxɔ nukplakpla ji kpɔkpɔ kwɛshila ɖeshiaɖe tɛnŋ vivinɔ nɔ eo. Vɔ nɔ èsɔ eoɖeki hwe shigbe Moizi nɛɔ, dakpɔ mɔ woɖe ye kpɔtɔ nɔ womɔ eo le na kpla nɔvi bu, nɔ atɛnŋ avawa edɔ cɛ le esɔmɛ o. Ewaɖeɔ, àsɔ jijɔ yí akpedo nɔviŋsu lɔ nu.

12. Lé Kristotɔ sugbɔtɔ dadasɛ amɛɖekisɔsɔhwe koɖo enujeŋnamɛ le egbɛmɛ doɔ?

¹² Mìasɔ nɔnɔmɛ bu ci yí nɔviŋsu shinshin sugbɔtɔ dokɔ go. Nɔviŋsu ɖewo nyi hamɛmɛshinshinwo-ha ɖoɖowo jikpɔtɔ na nɔ exwe nɛniɖe. Vɔ nɔ wovaɖo exwe 80 ɔ, wonɔnɔ gbesɔsɔ yí tanɔshi edɔ cɛ. Ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ ciwo ɖo exwe 70 sɔnɔ wowoɖekiwo hwe yí tanɔshi agbanleamɛji cɛ keŋ xɔnɔ sumɔsumɔdɔ bu. Exwe ɖewo vayi yɛɔ, woɖɔli dɔ nɔ Betɛlixomumɛtɔ sugbɔtɔ le xexeɛ pleŋ mɛ yí sɔ wo ɖaɖa kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu egbejinɔtɔ cɛwo deku ŋɔ mɛ ciwo yí vaɖɔli wo le dɔ ciwo yí wowanɔ sa mɛ o.

13. Nyi yí atɛnŋ ana Pɔlu aku ŋɔ apotru 12 lɔwo saɔ?

¹³ Apotru Pɔlu can ɖo kpɔwɛ nywi le enujeŋnamɛ koɖo amɛɖekisɔsɔhwe mɛ. Pɔlu deɖe mɔ ŋhwan do eke do ji mɛ ni o. Éwa edɔ sɛnsinɖe le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ, gan ésɔ yiɖeki hwe yí nu mɔ: “Ŋ nyi amɛhwɛhwɛtɔ le amɛdɔdɔ lɔwo domɛ, yí ŋ nyi amɛ ci yí de je mɔ wo a yɔ mɔ ‘amɛdɔdɔ’ o.” (1 Kor. 15:9, 10) Hwecinu Yesu wakɔ sumɔsumɔdɔ lɔ le nyigban jiɔ, apotru 12 yí kplɔɛdo, vɔ éku yí fɔn so ku gbɔxwe Pɔlu vatrɔ Kristotɔ. Le yiyimɛɔ, wovacan Pɔlu yí enyi “amɛdɔdɔ . . . nɔ amɛ-manyiʒuifuwo,” vɔ emɔ dehun ni yí evanyi ɖeka le apotru 12 lɔwo mɛ gbeɖe o. (Rɔm. 11:13; Edɔ. 1:21-26) Exlɔwawa ci yí nɔ Yesu koɖo amɛ 12 lɔwo gblamɛ deci ŋmɛ nɔ Pɔlu o. Edɔ ci woɖo ni jeŋ ni xoxoxo.

14. Nyi yí mìawa nɔ enu jenɔŋ nɔ mì yí mìgbesɔ mìwoɖekiwo hwenɔɔ?

¹⁴ Nɔ enu jenɔŋ nɔ mì yí mìsɔ mìwoɖekiwo hwenɔɔ, mìawa nu shigbe Pɔlu nɛ yí abunɔ mɛ ciwo yí Yehowa na cɛ mɔ wo le kplɔ mì. (Edɔ. 21:20-26) Éwa toto yí can hamɛmɛshinshinwo nɔ woakplɔ Kristo hamɛ lɔ. Nuvɔnmɛwo wonyi, gan Yehowa sɔ wo mɔ wonyi “enunana [ciwo yí nyi] amɛwo.” (Efe. 4:8, 11) Nɔ mìbunɔ nɔviŋsu cɛwo yí sɔ mìwoɖekiwo hwe keŋ wanɔ do wowo mɔdasɛnamɛwo jiɔ, mìate gogo Yehowa doji yí mìagbese vivi nɔ fafa ci yí le Kristotɔwo mɛ.

“TEKPƆ YÍ A WA ENU CIWO YÍ A HƐN FAFA VA”

15. Nyi yí mìɖo awaɔ?

¹⁵ Fafa denɔnɔ fini yí ŋhwan le o. Ele mɔ mìahun ŋhwan ke so mìwo jiwo mɛ yí mìdaɖe emɔ mìwo nuwana ana ŋhwan gbɔngbɔn aɖo mɛɖe mɛ o. Mìɖo awa ahan, nɔ mìji mɔ mìawa do Yehowa se ci yí mɔ, mìwo le “tekpɔ yí a wa enu ciwo yí a hɛn fafa va. . . enu ciwo yí a do alɔ̀ mìwonɔnɔwo.” (Rɔm. 14:19) Enu ŋtɔŋtɔ ciwo yí mìatɛnŋ awa yí akpedo mɛbuwo nu woaɖu ŋhwan jiɔ, yí lé mìawɛ ana fafa aniɔ?

16. Lé mìawɛ akpedo mɛbuwo nu woaɖu ŋhwan jiɔ?

¹⁶ Lé mìbunɔ tamɛ kpɔ do koɖo lé mìwanɔ nu do atɛnŋ awa dɔ sugbɔ do mɛbuwo ji. Xexe lɔ jinɔ mɔ mìwo le sɔ enu ciwo yí le mì shi wa “egoyìyì agbemɛtɔwo.” (1 Ʒan 2:16) Vɔ enuwana cɛ hɛnnɔ ŋhwan vɛ. Nɔ mìdexonɔ nuxu gbɛmɛgbɛmɛ so enu ciwo yí le mì shi alo enu ciwo mìjikɔ axwle nuɔ, mìdana ŋhwan atɔ eke dodo do mɛɖe mɛ o. Nubu ci mìatɛnŋ awa yí aɖu ŋhwan ji yí nyi mɔ mìaɖo susu sɔgbe do agbanleamɛji ci mìɖo le hamɛ lɔ mɛ nu. Nɔ mìdɔnnɔ amɛwo susu va agbanleamɛji ciwo yí le mì shi le hamɛ lɔ mɛ jiɔ, mìdradra wowo ji do yí ŋhwan ado eke do mɛ. Vɔ nɔ mìsɔ ɖe le ji nɔ mɛbuwo nywiɖe keŋ yí xonɔ nuxu so enunywi ciwo yí wowakɔ nuɔ, mìana woakpɔ jijɔ do enu ciwo yí wowakɔ nu yí agbena fafa anɔ hamɛ lɔ mɛ.

17. Nyi Ʒozɛfu tɔviɛwo tɛnŋ waɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁷ Mìatɛnŋ aɖu ŋhwan ji! Mìagbesɔ Ʒozɛfu tɔviɛwo kpɔwɛ. Ci wowa tamɛsɛnnu do Ʒozɛfu nu exwe ɖewo goduɔ, wovayi do go koɖi le Eʒipti. Gbɔxwe Ʒozɛfu adre yiɖeki nɔ tɔviɛwoɔ, édo wo kpɔ keŋ akpɔ mɔ wotrɔ adɛn ma. Éna ŋɖuɖu sugbɔ ɖevihwɛtɔ Bɛnʒamɛ wu mɛkpɛtɛwo. (Gɔnm. 43:33, 34) Vɔ tɔviɛwo dewa ŋɖe ci yí dasɛ mɔ wohwanŋ Bɛnʒamɛ o. Ewaɖeɔ, wodasɛ nyɔnɔnwimɛtɔ mɔ yewosɔ ɖe le ji nɔ yewo nɔvi koɖo yewo da, Ʒakɔbu. (Gɔnm. 44:30-34) Ci Ʒozɛfu tɔviɛwo tashi ŋhwan ɔ, ena yí wowo xomu lɔ gbevatrɔ yí nɔ ju le fafa mɛ. (Gɔnm. 45:4, 15) Ahanke nɔ mìhun ŋhwan ke ɖekpokpui ci yí le mìwo ji mɛɔ, akpedo mìwo xomu koɖo hamɛ lɔ nu yí woanyi texwe ciwo yí fafa le.

18. Sɔ koɖo Ʒaki 3:17, 18 ɖe, nyi yí ajɔ nɔ mìje agbla yí fafa le mì mɛɔ?

¹⁸ Yehowa ji mɔ mìwo le ɖu ŋhwan ji yí atekpɔ anɔ fafa mɛ. Mìɖo aje agbla sugbɔ gbɔxwe akpe ji. Shigbe lé mìkpɔɛ le nyɔta cɛ mɛ nɛɔ, ele fafɛɖe mɔ agbetɔ aje ŋhwan gamɔ mɛ. (Ʒaki 4:5) Gbesɔ kpe niɔ, mìle xexe ci yí ɖɔ koɖo ŋhwan mɛ. Vɔ nɔ amɛɖekisɔsɔhwe koɖo enujeŋnamɛ nɔnɔmɛ le mì shiɔ, mìdaɖe emɔ gbeɖe yí ŋhwan aɖo aʒin do lanmɛ nɔ mì o. Ewaɖeɔ, mìawa enu ciwo yí ana fafa ani yí ahun emɔ nɔ nɔnɔmɛ nywi buwo.​—Hlɛn Ʒaki 3:17, 18.