Gamɛ li nɔ nuxuxoxo

1. Nyi yí Ŋununyatɔ 3:1, 7 kpla mìɔ?

MƐÐEWO le mì mɛ janɔ nuxu shiin vɔ mɛbuwo nyi bɔnukplikpli. Shigbe lé kpukpui ci ji wocu nyɔta cɛ do nui nɛɔ, gamɛ li nɔ enubɔbɔ yí gamɛ gbeli nɔ nuxuxoxo. (Hlɛn Ŋununyatɔ 3:1, 7.) Eyi taɖo, mìjinɔ hweɖewonu mɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo le vo axonɔ nuxu. Yí ebuwo aɖenɔ nuxu kpɔtɔ.

2. Mi yí ɖogbe ado se nɔ mì kudo hwenu yí anyɔ mɔ mìaxonɔ nuxu koɖo lé mìaxonɔ nuxu do nuɔ?

² Nuxuxoxo nyi enunana ɖeka ci yí so Yehowa gbɔ. (Hun. 4:10, 11; Enyɔ. 4:11) Le yi Nyɔ, Bibla mɛɔ, ékpedo mì nu mìmɔŋje lé mìazan enunana cɛ do nywiɖe mɛ. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ Bibla mɛ kpɔwɛ ciwo yí akpedo mì nu mìanya hwenu anyɔ mɔ mìaxo nuxu koɖo hwenu anyɔ mɔ mìabɔ nu. Mìagbekpɔ lé Yehowa kpɔnɔ enyɔ ci mìnunɔ nɔ mɛbuwo do. Doŋkɔɔ, na mìakpɔ hwenu yí anyɔ mɔ mìaxo nuxu.

HWENU ANYƆ MƆ MÌAXO NUXUƆ?

3. Sɔ koɖo Rɔmatɔwo 10:14 ɖe, hwenu yí anyɔ mɔ mìaxo nuxuɔ?

³ Mìɖo axonɔ nuxu so Yehowa koɖo yi Fyɔɖuxu nu hweɖekpokpuinu. (Mt. 24:14; hlɛn Rɔmatɔwo 10:14.) Nɔ mìwɛni ahan ɔ, anyi mìsrankɔ Yesu. Susu vevi ŋkɔtɔ ci yí na Yesu va nyigban ji yí nyi mɔ, yeana amɛwo anya nyɔnɔnwi ci yí kudo ye Daye nu. (Ʒan 18:37) Vɔ mìɖo aɖo ŋwi mɔ, lé mìxonɔ xuxu do le veviɖe hɛnnɛ. Eyi taɖo nɔ mìxokɔ nuxu so Yehowa nu nɔ mɛbuwoɔ, “[mìawɛni] koɖo xomɛfafa koɖo bubu;” mìagbesɔnɔ ɖe le ji nɔ wo yí mìdagbalinɔ wowo jixɔsewo o. (1 Piɛ 3:15) Vɔ denyi nuxu ɖekɛ yí mìaxo nɔ wo o, mìatekpɔ akpla enu wo yí enyɔ lɔ aɖo ji mɛ nɔ wo.

4. Sɔ koɖo Elododo Wema 9:9 ɖe, lé mìwo nuxuwo atɛnŋ akpedo mɛbuwo nu doɔ?

⁴ Dele mɔ hamɛmɛshinshinwo abɔ nu nɔ wokpɔ mɔ nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe ʒan nukplamuwo o. Woɖo akpedo nu. Vɔ woɖo aji hwenu ci yí nyɔ keŋ axo nuxu nɔ nɔvi lɔ nɔ ŋgbeɖe fun ni o. Hamɛmɛshinshin aji mɔ mɛɖe dale nɔ gbɔxwe yewoaɖo aɖaŋ ni o. Wotekpɔ yí donɔ bubu nɔviwo nu le nuxuxoxo mɛ. Vɔ woɖo akpɔtɔ azannɔ Bibla mɛ gɔnmɛɖosewo yí asɔ kpedo mɛbuwo nu nɔ woawa enunywi. (Hlɛn Elododo Wema 9:9.) Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìagbedɔn yí axo nuxu nɔ mɛɖe nɔ eʒan ɔ? Mìasɔ kpɔwɛ amɛve ciwo yí to akpo nɔ wowonɔnɔwo. Le kpɔwɛ ŋkɔtɔ mɛɔ, ŋsu ɖeka ɖo adɔn to nɔ eviɛwo. Le evetɔ mɛɔ, nyɔnu ɖo axo nuxu nɔ ŋsu ci yí jikɔ ava ɖu fyɔ.

5. Hwenu yí Avɔnsatɔ Gangantɔ Eli ɖo axo nuxu sa, gan yí bɔ nuɔ?

⁵ Avɔnsatɔ Gangantɔ Eli ɖo evi amɛve ciwo yí elɔn sugbɔ. Vɔ eviɛ ŋtɔ́wo debukɔ Yehowa ɖeeɖe o. Woxɔ agbanleamɛji gangan ɖeka. Wonyi avɔnsatɔwo le avɔnzava lɔ mɛ. Vɔ wodezankɔ acɛ ci woɖo lɔ nywiɖe o. Ðo wodedonɔ bubu vɔnsa ciwo wowakɔ nɔ Yehowa nu o. Gbesɔ kpe niɔ, wogbewanɔ gbɔndɔndɔn masɔkoɖose nuwo gannaganna. (1 Sam. 2:12-17, 22) Woɖogbe awu Eli vi lɔwo do enu ciwo yí wowawa ŋci, shigbe lé Moizi Se lɔ nui do nɛ. Eli nya ahan gan yí bɔ nu. Ékaɖyi do wo hwɛɖeka kpoŋ yí tashi wo yí wokpɔtɔ yí wakɔ edɔ le avɔnzava lɔ mɛ. (2 Ese. 21:18-21) Lé Yehowa kpɔ Eli nuwana lɔ doɔ? Énu nɔ Eli mɔ: “È kɔ ao viwo yì eji sɔwu Ŋ.” Le yi goduɔ, Yehowa nu mɔ Eli vi amɛve lɔwo aku.​—1 Sam. 2:29, 34.

6. Nyi mìkpla so Eli gbɔɔ?

⁶ Mìkpla enuvevi ɖeka so Eli gbɔ. Nɔ mìwo xlɔ alo mìwo xomumɛtɔ ɖe da le Mawu se jiɔ, mìɖo agbe nyɔ ni yí aɖo ŋwi Mawu gɔnmɛɖosewo ni. Le yi goduɔ, mìɖo akando ji mɔ yɛyi hamɛmɛshinshinwo gbɔ yí xɔ kpekpedonu ci yí ʒan. (Ʒaki 5:14) Mìdeɖo awa nu shigbe Eli nɛ yí ado bubu mìwo xlɔ alo mìwo xomumɛtɔ ɖe nu wu Yehowa o. Mìɖo agbe dɔn gbɔxwe agbe nyɔ nɔ mɛ ci yí wa enudɔndɔn ɖe, vɔ agbla ciwo mìaje ahɛn nyɔna sugbɔ vɛ. Do jeshi vovototo ci yí le Eli kpɔwɛ koɖo Izraɛli nyɔnu ci yí tɔ mɔ Abigaili kpɔwɛ mɛ.

7. Nyi yí taɖo Abigaili xo nuxu nɔ Davidiɔ?

⁷ Abigaili nyi hotɔnɔ Nabali ashiɛ. Hwenu Davidi koɖo yi mɛwo shikɔ nɔ Efyɔ Sɔluɔ, wozan hwenu ɖe yí nɔ koɖo Nabali lɛngbɔnyitɔwo yí glɔn ta nɔ yi lanwo so flafinɔwo shi. Enu ci wowa jeŋ nɔ Nabalia? Oo. Ci Davidi biɔɛ mɔ yɛ le na ŋɖuɖu koɖo eshi hwɛɖeka ye mɛwoɔ, Nabali do dɔmɛzi yí tɔ wo zuzu kpoŋ ɖeɖe. (1 Sam. 25:5-8, 10-12, 14) Ecɛ na Davidi ɖui gligaan mɔ yeawu ŋsu ɖekpokpui le Nabali xomɛ. (1 Sam. 25:13, 22) Nyi yí taɖo Davidi degbewa enubaɖa cɛɔ? Abigaili do jeshi mɔ yeɖo axo nuxu nɔ Davidi. Eyi taɖo egbe dɔn yí do go Davidi koɖo yi mɛ 400 ciwo yí shive cikɔ yí wole dɔmɛzi ji yí gbɔgbɔ koɖo ahwanuwo.

8. Nyi mìkpla so Abigaili kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

⁸ Ci Abigaili do go Davidiɔ, ésɔ edɔngbegbe xo nuxu ni koɖo bubu yí ewa dɔ do ji. Denyi Abigaili yí wa ŋɖe o, gan éɖe kuku nɔ Davidi. Éxo nuxu so Davidi nɔnɔmɛ nywiwo nu ni yí kando Yehowa ji mɔ yɛakpedo ye nu. (1 Sam. 25:24, 26, 28, 33, 34) Shigbe Abigaili nɛɔ, mìʒan edɔngbegbe gbɔxwe axo nuxu nɔ mìkpɔ mɛɖe jikɔ aɖe afɔ dɔndɔn ɖe. (Eha. 141:5) Ele mɔ mìawɛ koɖo bubu, vɔ mìɖo agbe dɔn hɛnnɛ. Nɔ mìsɔ lɔnlɔn ɖo aɖaŋ nɔ mɛɖeɔ, mìdadasɛ ni mɔ mìnyi exlɔ adodwiwo.​—Elo. 27:17.

9-10. Nyi yí hamɛmɛshinshinwo ɖo aɖonɔ ŋwi nɔ wole aɖaŋ ɖokɔ nɔ mɛbuwoɔ?

⁹ Taŋtaŋ ɔ, hamɛmɛshinshinwo yí ɖo asɔ edɔngbegbe axo nuxu nɔ mɛ ciwo yí ɖekɔ afɔ dɔndɔn ɖe le hamɛ lɔ mɛ. (Gal. 6:1) Hamɛmɛshinshinwo nya mɔ yewonyi nuvɔnmɛwo, eyi taɖo etɛnŋ jɔ mɔ woaɖo aɖaŋ nɔ yewo hɛnnɛ. Vɔ ecɛ dena womi enyɔ gbegbe nɔ mɛ ciwo yí ʒan etodɔndɔn o. (2 Tim. 4:2; Titu 1:9) Nɔ woɖokɔ aɖaŋ nɔ mɛɖeɔ, wotekpɔ yí xonɔ nuxu ni koɖo ayexa yí gbedonɔ ʒinxo. Wolɔn nɔviwo, eyi taɖo wokpenɔdo wo nu. (Elo. 13:24) Vɔ enuvevitɔ ci yí xa wo yí nyi mɔ woana bubu Yehowa yí ana woawa do yi sewo ji yí agbeglɔn ta nɔ hamɛ lɔ.​—Edɔ. 20:28.

¹⁰ Keke vaɖo lɛɔ, mìkpɔ hwenu anyɔ mɔ mìaxo nuxu. Vɔ hwenu ɖewo li yí anyɔ mɔ mìabɔ nu kplikplikpli. Nɔnɔmɛ ciwo mɛ mìaɖo awa ahan leɔ?

HWENU MÌÐO ABƆ NUƆ?

11. Kpɔwɛ ci yí Ʒaki zan ɔ, yí lé kpɔwɛ lɔ sɔgbe doɔ?

¹¹ Atɛnŋ agbɔnnu mɔ mìakpɔ mìwo ɖe ji. Bibla ŋwlɛntɔ Ʒaki zan kpɔwɛ ɖeka ci yí sɔgbe sɔ dre nɔnɔmɛ cɛ mɛ. Énu mɔ: “Nɔ́ amɛ ɖe de wa afɛn le nuxuxoxo yitɔ mɛ ɔ, é nyi amɛ [maɖonuvɔn] yí tɛnŋ ɖu ŋcilan yitɔ pleŋ ji.” (Ʒaki 3:2, 3) Woblanɔ eka do ta nɔ esɔ yí gbedonɔ ega numɛ ni. Nɔ wodɔn eka nɔ esɔ lɔɔ, atɛnŋ alɔ ju alo anɔ te. Vɔ nɔ esɔkutɔ lɔ din wɛwɛɔ, esɔ lɔ tɛnŋ lɔ ju etemaci keke ado afɔku yiɖeki alo esɔkutɔ lɔ. Ahanke nɔ mìdan nuxuxoxoɔ, mìwo nyɔwo tɛnŋ do akpa mɛbuwo nu. Mìakpɔ nɔnɔmɛ ɖewo ciwo mɛ yí anyɔ mɔ mìado ga mìwo ɖewo le.

12. Hwenu yí mìɖo ado ega mìwo ɖewo yí abɔ nu kpliiɔ?

¹² Lé àwa nu do nɔ nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe jeshi enyɔwlawla ɖe ci yí deɖo anu nɔ mɛɖeɔ? Le kpɔwɛ mɛ, nɔ èdo go mɛ ci yí so eju ci mɛ yí woɖo te mìwo dɔwo le ɖe, ànu ni mɔ yi le nu lé mìwo dɔwo yikɔ do le eju lɔ mɛ nɔ yea? Mìnya mɔ susu nywi yí taɖo àji mɔ yeabiɔ se. Mìlɔn mìwo nɔviwo yí sɔ ɖe le enu ci yí jɔkɔ do wo ji mɛ. Mìgbejinɔ mɔ mìanu enyɔ ɖewo koŋ le mìwo gbedodoɖawo mɛ so wo nu. Ele ahan gan, hwenɔnu yí mìɖo ado ega mìwo ɖewo yí abɔ nu kplii. Nɔ mìʒin mɛɖe ji mɔ yi le nu enyɔwlawlawo nɔ mìɔ, anyi mìdadasɛ mɔ mìdelɔn yɛ koɖo nɔvi ciwo yí kando ji mɔ, yɛdagban enyɔwlawlawo so mìwo dɔwo nu le eju ŋtɔ́ mɛ o. Kankandojitɔɔ, mìdaji gbeɖe mɔ mìana mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo akpe fun doji le eju ciwo mɛ woɖo te mìwo dɔwo le o. Ahanke nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ciwo yí sumɔkɔ le eju ŋtɔ́wo mɛ daji gbeɖe mɔ, yewoakaka enyɔwlawlawo so lé mìwo dɔwo yinɔ do nu o.

13. Shigbe lé Elododo Wema 11:13 nui nɛ ɖe, nyi yí hamɛmɛshinshinwo deɖo awaɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹³ Hamɛmɛshinshinwo ɖo anyi amɛ ŋkɔtɔ ciwo yí awa do Elododo Wema 11:13 ji yí wodakakanɔ enyɔwlawlawo o. (Hliin.) Ecɛ tɛnŋ gbɔnnu, vevitɔ nɔ hamɛmɛshinshin lɔ ɖe nyɔnu. Asu koɖo ashi nunɔ jimɛnyɔ, seselelanmɛ koɖo wowo tamɛbubukpɔwo nɔ wowonɔnɔwo. Ecɛ na wolɔnnɔ nɔnɔ doji. Ele ahan gan, hamɛmɛshinshinwo nya mɔ yewodeɖo anu hamɛ nyɔwlawla ciwo yí kudo mɛbuwo nu nɔ yewo shiwo o. Nɔ hamɛmɛshinshin ɖe wɛ ahan ɔ, ana amɛwo dagbekando ji o yí axo ɖyi yi ŋkɔ. Mɛ ciwo yí le agbanleamɛjitɔxuwo le hamɛ lɔ mɛ deɖo aɖo “aɖe zɛn eve” alo anyi jigbandotɔ o. (1 Tim. 3:8) Edasɛ mɔ wodanyi lɛgɛdɛdotɔwo alo ana mɛbuwo ase vevi o. Nɔ hamɛmɛshinshin ɖe lɔn ashiɛɔ, danunɔ enyɔwlawlawo le gbɔ o.

14. Lé nɔvinyɔnuwo atɛnŋ ana ŋkɔ nywi anɔ wowo su ciwo nyi hamɛmɛshinshinwo shi doɔ?

¹⁴ Nɔ nɔvinyɔnu ɖe deʒinnɔ asuɔ ji nɔ anu enyɔwlawlawo niɔ, ana ŋkɔ nywi anɔ asuɔ shi le hamɛ lɔ mɛ. Nɔ nɔvinyɔnu ɖe wanɔ ahan ɔ, ádasɛ mɔ yekpekɔdo ye suye nu. Ágbedasɛ mɔ yedokɔ bubu mɛ ciwo yí kando ye suye ji yí nunɔ wowo nyɔwlawlawo ni. Vɔ vevitɔ lɔ yí nyi mɔ Yehowa kpɔnɔ jijɔ, ɖo ecɛ wawa na yí fafa koɖo ɖekawawa nɔnɔ hamɛ lɔ mɛ.​—Rɔm. 14:19.

LÉ YEHOWA KPƆNƆ ENYƆ CIWO MÌNUNƆ NƆ MƐBUWO DOƆ?

15. Lé Yehowa kpɔ enyɔ ciwo Job xlɔ amɛtɔn lɔwo nu doɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁵ Mìatɛnŋ akpla nu sugbɔ le Job wema mɛ so lé mìaxo nuxu do koɖo hwenu mìɖo axo nuxu nu. Ci efunkpekpe hamɛhamɛwo va Job ji ɖegbɔɔ, amɛ amɛnɛ va mɔ yewoafa akɔn ni yí agbekpla nu yi. Wo amɛnɛ lɔwo bɔ nu kplikplikpli na nɔ hwenu jinjinɖe. Elifazi, Bildadi koɖo Zofar yí nyi amɛ amɛtɔn ŋkɔtɔwo. Nyɔ ci wovanu nɔ Job dasɛ mɔ, denyi tamɛ wobukɔ kpɔ so enyɔ ci woanu asɔ kpedo Job nu yí na wobɔ nu ɖɛ sa o. Vɔ lé woado hwɛ Job yí amɔ yɛwa enudɔndɔn do yí wobukɔ kpɔ. Wonu nyɔnɔnwi ɖewo, vɔ wosɔ xomɛveve yí nu ŋsunyɔwo so Job koɖo Yehowa nu. Wodo hwɛ Job sɛnsinɖe mɔ yɛnyi amɛkpotu. (Job 32:1-3) Lé Yehowa kpɔ wowo nyɔ lɔwo doɔ? Yehowa do domɛzi do ŋsu amɛtɔn lɔwo. Yehowa yɔ wo mɔ sukunuwatɔwo yí mɔ wo le yi kpɔ Job nɔ ado gbe ɖaɖa do ta nɔ wo.—Job 42:7-9.

16. Nyi mìatɛnŋ akpla so kpɔwɛ dɔndɔn ciwo yí Elifazi, Bildadi koɖo Zofar ɖo mɛɔ?

¹⁶ Mìatɛnŋ akpla enu sugbɔ so kpɔwɛ dɔndɔn ciwo yí Elifazi, Bildadi koɖo Zofar ɖo mɛ. Ŋkɔtɔ, mìdeɖo adonɔ hwɛ mìwo nɔviwo o. (Mt. 7:1-5) Vɔ mìɖo abɔ nu keŋ aɖo to wo nywiɖe. Nɔ mìwɛ ahan gbɔxwe mìanya nɔnɔmɛ ci mɛ wole. (1 Piɛ 3:8) Amɛvetɔ, nɔ mìjikɔ axo nuxuɔ, mìɖo awɛ koɖo xomɛfafa yí mìdakan ŋsu o. (Efe. 4:25) Amɛtɔntɔ, enyɔ ci mìnunɔ nɔ mìwo kpenawo nɔnɔ veviɖe nɔ Yehowa.

17. Nyi mìatɛnŋ akpla so Elihu kpɔwɛ lɔ mɛɔ?

¹⁷ Elihu yí nyi amɛ amɛnɛtɔ ci yí vayɔ Job kpɔ. Elihu nyi Abraxamu xomumɛtɔ ɖeka. Éɖo to nywiɖe hwecinu Job koɖo amɛ amɛtɔn lɔwo xokɔ nuxu. Ébɔ nu kplii yí ɖo to wo, ɖo éji mɔ yeamɔŋje Job nyɔ lɔ mɛ nywiɖe keŋ ase vevi do nu yí agbeɖo aɖaŋ ciwo yí akpedo nu atrɔ yi susuwo. (Job 33:1, 6, 17) Enu ci yí le veviɖe nɔ Elihu yí nyi mɔ yeakanfu Yehowa, denyi yeŋtɔ alo mɛbuɖe o. (Job 32:21, 22; 37:23, 24) Mìkpla le Elihu kpɔwɛ lɔ mɛ mɔ, gamɛ li nɔ enubɔbɔ koɖo etoɖoɖo. (Ʒaki 1:19) Mìgbekpla mɔ nɔ mìjikɔ aɖo aɖaŋ nɔ mɛɖeɔ, mìwo tajinu yí anyi mɔ mìakanfu Yehowa yí danyi mìwoŋtɔwo o.

18. Lé mìadasɛ do mɔ nuxuxoxo nunana lɔ jeŋ nɔ mìɔ?

¹⁸ Mìadasɛ mɔ nuxuxoxo nujikpekpe ci Mawu na mì jeŋ nɔ mì, nɔ mìwanɔ do Bibla mɛ gɔnmɛɖose ciwo yí dasɛ hwenu anyɔ mɔ mìaxo nuxu koɖo lé mìaxo nuxu do ji. Gbɔngbɔn cucu Efyɔ Salomɔ yí eŋwlɛn mɔ: “Enyɔ jɔjɔɛ nunu do gamɛ jɔjɔɛ ji le shigbe atɔ shikatɔ ci yí le egacuho gban mɛ ɛnɛ.” (Elo. 25:11) Nɔ mìɖonɔ to amɛwo nywiɖe yí bunɔ tamɛ kpɔ gbɔxwe yí xonɔ nuxuɔ, mìwo nyɔwo ale shigbe atɔ shikatɔ ŋtɔ́wo hannɛ. Woaje acɔ yí agbeɖo kpɛnkpɛnmɛ. Eyi taɖo nɔ mìxonɔ nuxu hwɛɖeka alo sugbɔ can ɔ, mìwo nuxuwo atɛnŋ ado ŋsɛn mɛbuwo yí agbedo jijɔ nɔ Yehowa. (Elo. 23:15; Efe. 4:29) Nɔ mìwɛ ahan ɔ, anyi mìdokɔ akpe nɔ Mawu do enunana nywi cɛ ŋci!