Wa nu le nunya mɛ le fafa hwenu

1. Hwenu atɛnŋ agbɔnnu nɔ mì mɔ mìasɛn Yehowaɔ?

CI EƆ kpɔɛ ɖe, hwenu yí atɛnŋ agbɔnnu wu mɔ woasɛn Yehowaɔ, cukaɖa hwenuwo yɔa alo fafa hwenuwo yɔ? Nɔ mìdo go cukaɖawoɔ, enɔnɔ fafaɖe nɔ mì mɔ mìaɖoŋ do Yehowa nu. Vɔ nyi mìwanɔ nɔ mìle fafa mɛɔ? Mìvaŋlɔnɔbe hweɖewonu mɔ yɛle veviɖe mɔ mìasɛn Mawua? Yehowa kanxle Izraɛliviwo mɔ enu cɛ atɛnŋ ajɔ do wo ji.—2 Ese. 6:10-12.

2. Kpɔwɛ ci Efyɔ Asa ɖo ɖɛɔ?

² Efyɔ Asa ɖo kpɔwɛ adodwi, ci ewa nu le nunya mɛ yí ɖoŋ do Yehowa nu pleŋpleŋ. Denyi hwenu vwinwo ɖekɛ mɛ yí esɛn Yehowa o, vɔ égbesin le fafa hwenuwo. So vihwɛmɛɔ, “Asa ji kudo Yehowa nu keŋkeŋ le yi gbemɛ pleŋ.” (1 Efy. 15:14, NWT) Emɔ ci ji Asa dasɛ le mɔ yekudo Yehowa nu yí nyi mɔ, éɖe ŋsusɛnsɛnwo si le Ӡuda. Bibla nu mɔ: “Éɖe eju buwo vɔnsakpewo koɖo etoviwo si yí gban voju ciwo hannyahannya, yí ja Asera ciwo si.” (2 Kro. 14:3, 5, NWT) Éɖe mamalɔ, Maaka si le texwe gangan ci ele le fyɔɖuxu lɔ mɛ hɛnnɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ðo mamalɔ do ŋsɛn jukɔn lɔ yí esɛnkɔ legba ɖeka.—1 Efy. 15:11-13.

3. Nyi mɛ mìagbeje le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Denyi legbawo ɖekɛ yí Asa gu si o. Vɔ égbekpedo Ӡuda jukɔn lɔ nu yí wogbetɔ Yehowa sɛnsɛn. Yehowa cu shi nɔ Asa koɖo Izraɛliviwo yí na wokpɔ fafa.b Le exwe amɛwo ŋkɔtɔ ciwo Asa sɔ kpa cɛ mɛɔ, “nyigban lɔ le vovomɛ.” (2 Kro. 14:1, 4, 6, NWT) Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìaxo nuxu so lé Asa zan fafa hwenu lɔ do. Le yi goduɔ, mìakpɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo kpɔwɛ, wowa nu shigbe Asa nɛ yí zan fafa hwenu wowo tɔ nywiɖe. Le vɔvɔnuɔ, mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛ: Nɔ èle eju ci mɛ yí wodexe mɔ nɔ Yehowa sɛnsɛn le ɖe, lé àtɛnŋ awa nu le nunya mɛ yí azan fafa hwenu lɔ doɔ?

LÉ ASA ZAN FAFA HWENU LƆ DO

4. Sɔ koɖo 2 Kronika 14:2, 6, 7 ɖe, lé Asa zan fafa hwenu lɔ doɔ?

⁴ Hlɛn 2 Kronika 14:2, 6, 7, NWT. Asa nu nɔ jukɔn lɔ mɔ Yehowa yí “na gbɔndomɛ [yewo] trɔdo.” Asa dekpɔɛ mɔ yeapo alɔ do ata mɛ le fafa hwenu ŋtɔ́ mɛ o. Ewaɖeɔ, étɔ juganwo koɖo shanŋwo cucu yí tɔ egli koɖo agbowo ɖoɖo nɔ wo. Énu nɔ Ӡuda jukɔn lɔ mɔ: “Nyigban lɔ kpɔtɔ le alɔ mɛ nɔ mì.” Asa nyɔ cɛ gɔnmɛ ɖe? Énukɔ nɔ jukɔn lɔ mɔ, woatɛnŋ ayi fiɖekpokpui le nyigban ci Mawu na wo ji yí acu xɔwo yí ketɔnɔ ɖe dado cukaɖa nɔ wo o. Édo ŋsɛn jukɔn lɔ mɔ wo le zan fafa hwenu lɔ nywiɖe.

5. Nyi yí taɖo Asa do ŋsɛn yi hwakɔn lɔɔ?

⁵ Asa gbezan fafa hwenu lɔ yí sɔ do ŋsɛn yi hwakɔn. (2 Kro. 14:8, NWT) Ecɛ dasɛ mɔ dekando Yehowa ji yɔa? Oo. Ewaɖeɔ, Asa nya mɔ ci yenyi efyɔɔ, ye dɔ yí enyi mɔ yeadra jukɔn lɔ do nɔ hwenu sɛnŋsɛnŋ ciwo yí ava le esɔmɛ. Asa tɛnŋ nya mɔ fafa hwenu cɛ ci mɛ Ӡuda jukɔn lɔ le dani tɛgbɛɛ o, enu ci yí vajɔ pɛɛ nɛ.

ENU CI EXWE SANŊDI ŊKƆTƆ MƐ KRISTOTƆWO WA HWENU WOKPƆ FAFA

6. Lé exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo zan fafa hwenu lɔ doɔ?

⁶ Wocinɔ yumɛ nɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo, gan wokpɔnɔ fafa hweɖewonu. Lé nukplaviwo zan fafa hwenu lɔwo doɔ? Ŋsu koɖo nyɔnu egbejinɔtɔ cɛwo dra eŋɛnywi lɔ etemaci. Exolɔlɔ ci yí le Edɔwawawo mɛ nu mɔ wona “bubu Axwetɔ toto wowo gbe nɔ̀nɔmɛ.” Wokpɔtɔ yí drakɔ eŋɛnywi lɔ yí ecɛ na hamɛ “lɔ va gangan doji.” Eze gbajɛɛ mɔ Yehowa cu shi do kunuɖeɖedɔ ci wowa koɖo ezolelanmɛ le fafa hwenu lɔwo ji.—Edɔ. 9:26-31.

7-8. Ci emɔ hun nɔ Pɔlu koɖo mɛbuwo ɖe, nyi wowaɔ? Ðe mɛ.

⁷ Exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo zan emɔ ɖekpokpui ci yí hun nɔ wo yí sɔ dra eŋɛnywi lɔ. Le kpɔwɛ mɛ, ci apotru Pɔlu nya mɔ ehɔn gangan ɖeka hun nɔ ye le Efeziɔ, ézan mɔnukpɔkpɔ lɔ yí sɔ dra eŋɛnywi lɔ yí wa nukplaviwo le eju lɔ mɛ.—1 Kor. 16:8, 9.

⁸ Hwecinu apotruwo koɖo hamɛmɛshinshinwo sɔ gbeta so evososo nyɔ lɔ nu le exwe 49 K.H. ɔ, emɔ bu gbehun nɔ Pɔlu koɖo Kristotɔ buwo yí wodra eŋɛnywi lɔ nɔ amɛ sugbɔ. (Edɔ. 15:23-29) Ci Pɔlu koɖo mɛbuwo nu gbeta ci wosɔ nɔ hamɛ lɔwoɔ, wo pleŋ wa dɔ sɛnsinɖe yí “do Eŋɛnywi lɔ, yí kpla Axwetɔ nuxu amɛwo.” (Edɔ. 15:30-35) Nyi yí to so mɛɔ? Bibla nu mɔ “hamɛ lɔwo kpɔtɔ sɛnkɔŋ doji le xɔse mɛ yí wowo hlɛnhlɛnmɛ sukɔgbɔ doji ŋkeŋke.”—Edɔ. 16:4, 5, NWT.

FAFA HWENUWO ZANZAN LE EGBƐMƐ

9. Nɔnɔmɛ ci mɛ yí eju sugbɔ le le egbɛmɛɔ, yí nyɔ ci mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo seɔ?

⁹ Le eju sugbɔ mɛ le egbɛmɛɔ, mìatɛnŋ aɖe kunu yí ŋɖekɛ dado cukaɖa nɔ mì o. Eju cɛ han mɛ yí èlea? Nɔ ahan yɔ nɛɔ, biɔ eoɖeki de mɔ: ‘Lé ŋzankɔ vovo hwenu cɛ doɔ?’ Ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ lɔwo nyi hwenu dojijɔnamɛ nɔ Yehowa Kunuɖetɔwo, ɖo wowakɔ kunuɖeɖedɔ koɖo nukplaviwowawadɔ gangan ci wodewa le xexeɛ mɛ kpɔ o. (Maki 13:10) Enu sugbɔ li yí mìatɛnŋ awa le edɔ cɛ mɛ!

10. Nyi 2 Timɔte 4:2 do ŋsɛn mì mɔ mìwo le waɔ?

¹⁰ Lé àtɛnŋ azan fafa hwenu lɔ nywiɖe doɔ? (Hlɛn 2 Timɔte 4:2.) Nyi yí taɖo dabui kpɔ kpɔ mɔ, eye alo ye xomumɛtɔ ɖe atɛnŋ awa trɔtrɔwo keŋ adra eŋɛnywi lɔ doji, alo taŋfuin awa emɔɖeɖedɔ lɔ maɔ? Denyi hweyɛnu yí mìabɔkɔ dɔkunu koɖo ŋcilanmɛnu ciwo yí datɛnŋ akplɔ mì to efunkpekpe gangan lɔ mɛ o.—Elo. 11:4; Mt. 6:31-33; 1 Ӡan 2:15-17.

11. Nyi mɛɖewo wa yí atɛnŋ akpedo amɛ sugbɔ nɔ woase eŋɛnywi lɔɔ?

¹¹ Eŋɛnywidratɔ sugbɔ kpla egbe yoyu ci yí atɛnŋ akpedo wo nu woadra eŋɛnywi lɔ yí awa nukplaviwo. Mawu habɔbɔ lɔ wa enu vovovo ciwo yí akpedo wo nu yí woadra eŋɛnywi lɔ le egbe sugbɔ mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, le 2010 mɛɔ, mìwo wemawo le egbe 500 han mɛ. Egbɛɔ, hlɛnhlɛnmɛ lɔ vasugbɔ doji keke wu egbe 1 000!

12. Nyɔna ci amɛwo kpɔnɔ nɔ wose Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ do wowoŋtɔwo gbe mɛɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

¹² Nɔ amɛwo se Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔ do wowoŋtɔwo gbe mɛ ɖe, lé wosenɔ le wowoɖekiwo mɛɔ? Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí donɔ Kinyarwandagbe va takpakpagan ɖeka ci wowa do egbe lɔ mɛ le Memphis, Tennessee le États-Unis. Wodonɔ Kinyarwandagbe lɔ le Rwanda, Congo (Kinshasa) koɖo Uganda. Ci wokpa takpekpe lɔɔ, nɔvinyɔnu lɔ nu mɔ: “So exwe 17 ci ŋva États-Unis ɔ, ecɛ yí nyi ŋkɔtɔ ci ŋtɛnŋ se takpekpe ciwo wowanɔ mɛ nyɔwo nywiɖe.” Eze petii mɔ, ci nɔvinyɔnu lɔ se takpekpe lɔ mɛ nyɔwo do yiŋtɔ gbe mɛɔ, ewa dɔ do ji sugbɔ. Nɔ ao nɔnɔmɛwo ɖe mɔ nɔ eo ɖe, àtɛnŋ akpla egbe bu yí akpedo mɛɖewo nu le ao nyigbanmama mɛa? Amɛwo dalɔn faa aɖo to ao ŋɛdu lɔ nɔ èxo nuxu nɔ wo le wowoŋtɔwo gbemɛ sɔwu ba? Ao gblajeje ana àkpɔ jijɔ sugbɔ.

13. Lé nɔvi ciwo yí le Russie zan fafa hwenu wowo tɔ doɔ?

¹³ Denyi mìwo nɔviwo pleŋ yí kpɔ vovo yí ɖenɔ kunu o. Le eju ɖewo mɛɔ, acɛkpakpawo deɖe mɔ do mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ nu teŋ o, eyi taɖo nɔviwo detɛnŋ wanɔ edɔ lɔ le vovomɛ o. Mìakpɔ mìwo nɔvi ciwo yí le Russie kpɔwɛ. Woci yumɛ nɔ wo na nɔ exwe sugbɔ, vɔ le mars 1991 mɛɔ, acɛkpakpa lɔ ɖe mɔ nɔ wo yí wokpɔ vovo asɛn Mawu. Hwenɔnuɔ, Fyɔɖuxu ŋɛnywidratɔ 16 000 han yí le Russie. Le exwe wi goduɔ, wowo hlɛnhlɛnmɛ lɔ vasugbɔ wu 160 000! Eze petii mɔ, mìwo nɔviwo wa nu le nunya mɛ ci wozan emɔ ci yí hun nɔ wo yí sɔ ɖe kunu le vovomɛ. Vɔ fafa lɔ ni na nɔ hwenu ɖe. Ci nɔnɔmɛ lɔwo vatrɔ le eju lɔ mɛ can ɔ, wokpɔtɔ sɛnkɔ Yehowa koɖo ezolelanmɛ. Wokpɔtɔ zankɔ mɔnukpɔkpɔ ɖekpokpui ci yí le wo shi yí sɔ sɛnkɔ Yehowa.

FAFA HWENU DANI TƐGBƐƐ O

14-15. Lé Yehowa zan yi ŋsɛn sɔ kpedo Asa nu doɔ?

¹⁴ Le Asa hwenuɔ, fafa hwenu lɔ vavɔ. Ahwakɔn gangan ɖeka so Etiopi, yi sɔjawo wu miliɔn ɖeka. Zera ci yí nyi ega nɔ ahwakɔn lɔ kando ji mɔ yewoatɛnŋ aɖu Ӡuda ji. Vɔ Efyɔ Asa dekando amɛ nɛni ci yí ayi ahwa koɖi ji o, ɖo ékando yi Mawu, Yehowa ji. Asa do gbe ɖaɖa mɔ: “Kpedo mì nu, Oo Yehowa mìwo Mawu, ɖo mìɖoŋ do eo nu yí ao ŋkɔ mɛ yí mìjikɔ afɔn do amɛahwa cɛ ji le.”—2 Kro. 14:11, NWT.

¹⁵ Ci Etiopi hwakɔn lɔ sugbɔ wu Ӡuda tɔ donu amɛve han can ɔ, Asa nya mɔ ŋsɛn le Yehowa shi yí atɛnŋ akpedo Yi jukɔn lɔ nu. Yehowa dedo ŋkpɛn yi o, ɖo éna woɖu Etiopi hwakɔn lɔ ji.—2 Kro. 14:8-13, NWT.

16. Lé mìwɛ yí nya mɔ fafa hwenu dani tɛgbɛɛɔ?

¹⁶ Ci mìdenya enu ci yí ajɔ do mɛɖekamɛɖeka ji le mì mɛ le esɔmɛ can ɔ, mìnya mɔ fafa hwenu ci mɛ Yehowa sɛntɔwo le dani tɛgbɛɛ o. Gbesɔ kpe niɔ, Yesu nu ɖɛ mɔ le ŋkeke kpɛtɛkptɛwo mɛɔ, “amɛwo pleŋ a le eke” ye nukplaviwo. (Mt. 24:9) Ahanke apotru Pɔlu nu mɔ, “amɛ ɖeka ɖeka ci yí dro mɔ ye a nɔ̀ Mawu mɔ ji le Kristo Yesu mɛ ɔ, wo trenɔfun ni.” (2 Tim. 3:12) “Ejibibi ɖɔ lanmɛ nɔ” Satana sugbɔ, eyi taɖo mìdatɛnŋ ashi nɔ enu ciwo yi dɔmɛzidodo lɔ ahɛn vɛ o.—Enyɔ. 12:12.

17. Emɔ ciwo nu yí woatɛnŋ ado mìwo xɔse kpɔ leɔ?

¹⁷ Sabaɖeɔ, woado mì pleŋ xɔse kpɔ. Le majinjinɖe mɛɔ, “xáxá gangan ɖeka a va. Xáxá ahancitɔ ɖekpokpwi de jɔ kpɔ gbeɖe so gɔnmɛjeje nɔ xexemɛ lɔ keke va nanɔ egbɛ ŋkekewo mɛ o.” (Mt. 24:21) Hwenɔnuɔ, mìwo xomumɛtɔwo tɛnŋ fɔn do mì ji yí wotɛnŋ ɖo te mìwo dɔ. (Mt. 10:35, 36) Shigbe Asa nɛ ɖe, mìwo domɛtɔ ɖekaɖeka akando ji Yehowa ji mɔ yɛakpedo ye nu yí aglɔn ta nɔ ye hwenɔnua?

18. Sɔ koɖo Ebretɔwo 10:38, 39 ɖe, nyi yí akpedo mì nu mìadra do ɖɛ nɔ hwenu fafa lɔ avavɔɔ?

¹⁸ Yehowa drakɔ mì do ɖɛ le gbɔngbɔnmɛ nɔ enu ciwo yí avajɔ le esɔmɛ. Eyi taɖo edadasɛ mɔ nɔ “hwashi egbejinɔtɔ koɖo ŋɖɛnyatɔ lɔ,” nɔ ana ‘ŋɖuɖu mì do gamɛ nywitɔ ji’ yí akpedo mì nu mìakpɔtɔ asɛnŋ. (Mt. 24:45, NWT) Vɔ mìɖo awa mìwo kpaxwe gbɔxwe xɔse ci mìɖo do Yehowa nu asɛnŋ.—Hlɛn Ebretɔwo 10:38, 39.

19-20. Sɔ koɖo 1 Kronika 28:9 ɖe, enyɔ ciwo yí mìɖo abiɔ mìwoɖekiwo seɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁹ Shigbe Efyɔ Asa nɛɔ, mìɖo ‘aji Yehowa.’ (2 Kro. 14:4; 15:1, 2, NWT) Mìtɔnɔ Yehowa jiji, nɔ mìkpla nu so nu yí wa ӡinӡindoshimɛ. Mìwanɔ ci ji mìkpe yí ado ŋsɛn lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa. Gbɔxwe mìanya lé mìle do le gbɔngbɔnmɛɔ, mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Ŋyinɔ hamɛ lɔ bɔbɔwo gashiagamɛa?’ Nɔ mìyi bɔbɔ ci Yehowa habɔbɔ lɔ wa toto nɔɔ, edonɔ ŋsɛn mì le gbɔngbɔnmɛ yí mìgbexɔnɔ ŋsɛndoamu so mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo gbɔ. (Mt. 11:28) Mìatɛnŋ agbebiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Ŋwanɔ amɛɖekishi nukplakpla kabakabaa? Nɔ èle xomu ɖe mɛ ɖe, míɖo gamɛ ɖe koŋ yí wanɔ sɛnsɛn xomumɛtɔ kwɛshila ɖeshiaɖea? Alo nɔ eoɖekɛ yí li ɖe, èkpɔtɔ ɖo gamɛ ɖɛ koŋ yí kplanɔ nu shigbe mɔ èle xomu ɖe mɛ nɛa? Gbesɔ kpe ni ɖe, èwanɔ ci ji èkpe le eŋɛnywidradra koɖo nukplaviwowawadɔ lɔ mɛa?’

²⁰ Nyi yí taɖo mìɖo abiɔ nyɔ cɛwo seɔ? Bibla nu nɔ mì mɔ, Yehowa gbejenɔ mìwo susuwo koɖo enu ci yí le jimɛ nɔ mì mɛ, eyi taɖo mìwo can, mìɖo awɛ ahan. (Hlɛn 1 Kronika 28:9, NWT.) Nɔ mìdo jeshi mɔ mìɖo awa trɔtrɔ ɖewo so mìwo tajinuwo, enuwanawo alo mìwo susuwo nuɔ, mìɖo abiɔ Yehowa nɔ akpedo mì nu yí mìawa trɔtrɔ cɛwo. Kakacɛ yí mìɖo adra mìwoɖekiwo do nɔ tetekpɔ ciwo yí gbɔgbɔ le esɔmɛ. Ŋgbelɔn yí ŋɖekpokpui ana nami fafa hwenu zanzan le nunya mɛ o!