Mawu Fyɔɖuxu lɔ tɔ acɛ kpakpa!

1. Nyi ji mìkandoɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

NƆ ÈKPƆ cukaɖa ciwo pleŋ yí le xexe lɔ mɛ gbɛ ɖe, egbɔnnɔnu nɔ eo mɔ àkando ji mɔ enuwo avanyɔ le esɔ mɛa? Xomuɖekɛmɛtɔwo degbelɔnkɔ wowonɔnɔwo ahan o. Tamɛsɛnnuwawa koɖo amɛɖekɛtɔnyanya yí vabɔ gbɛ. Amɛ sugbɔ degbekankando acɛkpakpawo ji o. Vɔ enubaɖa ŋtɔ́wo ciwo yí jɔjɔ atɛnŋ ana kankandoji eo mɔ enuwo avanyɔ. Nyi yí taɖo mìnu ahan ɔ? Ðo enu cɛwo pɛɛ yí enyɔnuɖɛ vevi ɖeka mɔ woavajɔ “le ŋkeke vɔvɔwo mɛ.” (2 Tim. 3:1-5) Mɛ ciwo shi eji nywi le nya mɔ enyɔnuɖɛ cɛ vavamɛ yí ena kpeɖoji wo mɔ Yesu Kristo tɔ acɛ kpakpa yí nyi Efyɔ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ. Vɔ ɖeka kpoŋ yí nyɔnuɖɛ cɛ nyi le nyɔnuɖɛ ciwo pleŋ yí xo nuxu so Mawu Fyɔɖuxu lɔ nu mɛ. Nɔ mìtrɔ yí to enyɔnuɖɛ ciwo yí vamɛ le hwenu cɛwo mɛɔ, ado ŋsɛn mìwo xɔse taŋ.

2. Nyi yí mìakpɔ le nyɔta cɛ mɛɔ, yí nyi yí taɖoɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

² Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ (1) enyɔnuɖɛ ci yí kpedo mì nu mìnya hwenu yí woɖo Mawu Fyɔɖuxu lɔ, (2) enyɔnuɖɛ ciwo yí kpedo mì nu mìnya mɔ Yesu vanyi Mawu Fyɔɖuxu lɔ Fyɔ le jeŋkwi mɛ, koɖo (3) enyɔnuɖɛ ciwo yí dasɛ mɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ agu yi ketɔnɔwo. Shigbe foto ci woja wliwliwli yí baka wo keŋ vasɔ wo dodoɔ nɔnɔnu keke enu ci yí le foto lɔ mɛ vaze gbajɛɛ nɛɔ, ahanke yí mìakpɔ mɔ enyɔnuɖɛ cɛwo do nu wowonɔnɔwo mɛ yí na mìvanya hwenu ci mɛ mìle nɔ Yehowa nyɔnuɖɛwo.

LÉ MÌWƐ YÍ NYA MƆ WOÐO MAWU FYƆÐUXU LƆ

3. Kankandoji ci yí enyɔnuɖɛ ci yí le Daniɛli 7:13, 14 mɛ na mì kuso Mawu Fyɔɖuxu lɔ Fyɔ nuɔ?

³ Enyɔnuɖɛ ci yí le Daniɛli 7:13, 14 mɛ na yí mìkando ji mɔ Yesu Kristo yí nyi Mawu Fyɔɖuxu lɔ Fyɔ nywitɔ. Amɛwo aso jukɔn vovovowo mɛ yí ‘asumɔ yi,’ yí acɛkpatɔ bu ɖe deli ci yí aɖɔli o. Enyɔnuɖɛ bu gbele Daniɛli wema lɔ mɛ yí nu ɖɛ mɔ Yesu avaxɔ efyɔʒinkpin lɔ le hwenu amadrɛ ɖekawo vɔvɔnu. Mìatɛnŋ anya hwenu yí Yesu tɔ acɛ kpakpaa?

4. Lé Daniɛli 4:10-17 kpedo mì nu mìnya hwenu yí Yesu vanyi Efyɔ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ doɔ? (Kpɔ gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ lɔ hɛnnɛ.)

⁴ Hlɛn Daniɛli 4:10-17. “Hwenu amadrɛ” lɔwo le dumɛ nɔ exwe 2520. Hwenu cɛwo tɔ ji so exwe 607 D.Y. hwenu yí Babilonitɔwo ɖe efyɔ godugodutɔ si le Yehowa fyɔʒinkpin ji le Ʒerusalɛmu. Hwenu amadrɛ lɔwo vavɔ le exwe 1914 K.H. Hwenɔnu yí Yehowa sɔ Yesu, “mɛ ci yí ɖo acɛ le ese nu” ɖo Efyɔ nɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ.b—Eze. 21:25-27, NWT.

5. Nyɔna ɖeka ci mìkpɔ so enyɔnuɖɛ ci yí xo nuxu so “hwenu amadrɛ” lɔwo mɛɔ?

⁵ Nyɔna ci yí le enyɔnuɖɛ cɛ mɛ nɔ mìɔ? Nɔ mìmɔŋje enyɔnuɖɛ ci yí kudo “hwenu amadrɛ” lɔwo mɛɔ, ana mìakando ji mɔ Yehowa awa do yi gbeɖuwo ji do gamɛ nywitɔ ji. Yehowa ɖo azan ɖɛ mɔ yeasɔ ye Viye sɔ ɖo Efyɔ, eyi ci ega lɔ xoɔ, éwa do enyɔ ci enu ji. Ecɛ na kankandoji mɔ, enyɔnuɖɛ kpɛtɛwo can avamɛ dandandan do gamɛ ci eɖo ɖɛ ji. Ɛɛ, Yehowa ŋkeke lɔ “dá ji gamɛ o!”—Xab. 2:3.

LÉ MÌWƐ YÍ NYA MƆ YESU NYI EFYƆ NƆ MAWU FYƆÐUXU LƆ

6. (a) Nyi yí jɔjɔ le nyigban ji yí dasɛ mɔ Kristo nyi Efyɔ le jeŋkwi mɛɔ? (b) Lé enyɔnuɖɛ ci yí le Enyɔdasɛ 6:2-8 mɛ ɖo kpe enujɔjɔ cɛwo ji doɔ?

⁶ Hwenu yí Yesu le vɔvɔnu nɔ eŋɛnywidradradɔ yitɔɔ, énu enu ciwo yí ajɔ le xexeɛ mɛ, ciwo yí yi dokplɔtɔwo akpɔ anya mɔ yɛtɔ acɛ kpakpa le jeŋkwi mɛ. Ahwa, ejutotui koɖo nyigbanhunhunhun le enu ciwo eyɔ lɔwo mɛ. Égbenu hɛnnɛ mɔ edɔ̀lele ganganwo ava “le eju hamɛhamɛwo mɛ.” COVID-19 dɔ̀vɔn ci yí to vaan cɛ yɛ ɖo kpe enyɔ cɛ ji. Enujɔjɔ cɛwo yí Bibla yɔ mɔ wonyi “jeshidu” nɔ anyinɔnɔ Kristo tɔ. (Mt. 24:3, 7; Luiki 21:7, 10, 11) Ci Yesu ku yí fɔn yí trɔ yi jeŋkwi mɛ yí ewa wu exwe 60 goduɔ, éna kpeɖoji buwo Ʒan mɔ enu cɛwo ajɔ. (Hlɛn Enyɔdasɛ 6:2-8.) Enu cɛwo pleŋ tɔ jɔjɔ hwenu yí Yesu tɔ acɛ kpakpa le jeŋkwi mɛ so keke exwe 1914 mɛ.

7. So hwenu yí Yesu nyi Efyɔ ɖe, nyi yí taɖo cukaɖawo sugbɔ le nyigban lɔ ji ahan ɔ?

⁷ Nyi yí taɖo xexe lɔ nɔnɔmɛwo vasɛnsɛnŋ doji so hwenu yí Yesu trɔ Efyɔɔ? Enyɔdasɛ 6:2 na mìnya mɔ ci Yesu trɔ Efyɔ le jeŋkwi mɛɔ, enu ŋkɔtɔ ci ewa yí nyi ahwa ɖeka. Mi ewa ahwa lɔ koɖoɔ? Legba koɖo yi gbɔngbɔnvɔnwo yɔ. Sɔ koɖo Enyɔdasɛ eta 12 ɔ, woɖu Satana ji, eyi wonya yɛ koɖo yi gbɔngbɔnvɔnwo ɖaɖa nyigban ji. Eyi ejibibi ɖɔ lanmɛ nɔ Satana yí esɔ ɖeɖeɛ do agbetɔwo nu, eyi taɖo ‘enu baɖa jɔjɔ do nyigban lɔ ji.’—Enyɔ. 12:7-12.

8. Ci mìkpɔ mɔ enyɔnuɖɛ ciwo yí xo nuxu so Mawu Fyɔɖuxu lɔ nu vavamɛ ɖe, nyɔna ci yí le mɛ nɔ mìɔ?

⁸ Nyɔna ci yí le nyɔnuɖɛ cɛwo mɛ nɔ mìɔ? Enu ciwo yí jɔjɔ le xexeɛ mɛ koɖo lé agbetɔwo nɔnɔmɛwo trɔkɔ do kpedo mì nu mìnya mɔ Yesu trɔ Efyɔ le jeŋkwi mɛ. Eyi taɖo, nɔ amɛɖekɛtɔnyanya koɖo xomɛveve le nyigban lɔ ji gbɛɔ, deɖo awa dɔmɛzi nɔ mì o. Vɔ enuwana ŋtɔ́wo ɖonɔ ŋwi nɔ mì mɔ Bibla nyɔnuɖɛwo vavamɛ, Mawu Fyɔɖuxu lɔ tɔ acɛ kpakpa! (Eha. 37:1) Eyi nɔ mìgogokɔ Harmagedɔn hwa lɔɔ, nɔnɔmɛ lɔwo agbesɛnkɔŋ doji. (Mk. 13:8; 2 Tim. 3:13) Mìdo akpe gangan nɔ mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ mɔ, ékpedo mì nu mìmɔŋje enu ci yí taɖo cukaɖawo sugbɔ le xexeɛ mɛ ahan.

LÉ WOAGU MAWU FYƆÐUXU LƆ KETƆNƆWO DO

9. Lé Daniɛli 2:28, 31-35 dre xexeɛmɛŋsɛn kpɛtɛkpɛtɛtɔ doɔ, yí hwenu etɔ acɛ kpakpaɔ?

⁹ Hlɛn Daniɛli 2:28, 31-35. Mìkpɔ mɔ enyɔnuɖɛ cɛ vakɔmɛ le egbɛ mɛ. Nabukodonosɔ ku edrɔ ɖeka so enu ciwo yí avajɔ le “azan lɔwo vɔvɔnu,” nɔ Kristo tɔ acɛ kpakpa godu. Xexeɛmɛŋsɛn kpɛtɛkpɛtɛ ci Bibla mɔ yɛle edumɛ nɔ legbamɛmɛ ‘fɔ ciwo wosɔ ega koɖo esu wa’ can le Mawu ketɔnɔ lɔwo mɛ hɛnnɛ. Xexeɛmɛŋsɛn cɛ kpakpa acɛ xoxoxo vɔ. Le Xexemɛhwa Ŋkɔtɔ mɛɔ, Grande Bretagne koɖo États-Unis sɔ gbe ca yí wa dɔ doju, hwehunnɔnu yí Xexeɛmɛŋsɛn cɛ ci yí nyi Anglo-Amɛliki tɔ acɛ kpakpa nɛ. Le legbamɛmɛ drɔkuku Nabukodonosɔ tɔ mɛɔ, Xexeɛmɛŋsɛn cɛ ɖo enu amɛve ɖekawo ciwo yí na eto akpo nɔ fyɔɖuxu ciwo yí ni doŋkɔ ni.

10. (a) Lé enyɔ ci yí Daniɛli nu ɖɛ sɔ koɖo enu ci mìkpɔkpɔ le Xexeɛmɛŋsɛn Anglo-Amɛliki mɛ gbɛɔ? (b) Afɔku ci mìɖo azenɔɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “Nya wawa nɔ ŋgbeca gbɛ koɖo esu lɔ o!”)

¹⁰ Ŋkɔtɔ, Xexeɛmɛŋsɛn cɛ ci yí nyi Anglo-Amɛliki desɛnŋ sɔ koɖo acɛkpakpa ciwo yí doŋkɔ ni o, ɖo esu koɖo ega yí woxo ca yí sɔ wɛ. Vɔ shika alo egamu yí wosɔ wa fyɔɖuxu ŋkɔtɔwo. Esu lɔ le dumɛ nɔ agbetɔwo. (Dan. 2:43) Shigbe lé mìdo jeshi le egbɛ mɛ nɛɔ, jumɛviwo kpɔnɔ ŋsɛn do acɛkpakpawo ji le akɔdadawo hwenu, wojinɔ mɔ acɛkpatɔwo le do bubu acɛ ci yí le yewo shi nu, wozɔnnɔ egufɔnfɔn zɔnlin yí gbeɖonɔ egbɛbɔbɔwo. Enu cɛwo pleŋ ɖenɔ ŋsɛn kpɔtɔ nɔ Xexeɛmɛŋsɛn lɔ yí desɛnŋ yí wanɔ enu ciwo pleŋ edro mɔ yeawa o.

11. Ci Anglo-Amɛliki Xexeɛmɛŋsɛn kpakɔ acɛ yɛ ɖe, lé edo ŋsɛn kankandoji ci mìɖo mɔ mìle agbe le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ lɔwo mɛɔ?

¹¹ Amɛvetɔ, Anglo-Amɛliki yí le dumɛ nɔ legbamɛmɛ lɔ fɔwo. Edasɛ mɔ eyi anyi Xexeɛmɛŋsɛn kpɛtɛkpɛtɛtɔ sɔ koɖo Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo. Agbetɔ cɛkpakpa ɖe dagbeva ɖɔli o. Vɔ Mawu Fyɔɖuxu lɔ agu yɛ koɖo agbetɔwo cɛkpakpa kpɛtɛwo le Harmagedɔn hwa lɔ mɛ.c—Enyɔ. 16:13, 14, 16; 19:19, 20.

12. Kpeɖoji bu ci Daniɛli nyɔnuɖɛ lɔ na ci yí fanɔ akɔn nɔ mì yí na mìkpɔnɔ emɔ nɔ esɔ mɛ nywiɔ?

¹² Nyɔna ci yí le nyɔnuɖɛ cɛ mɛ nɔ mìɔ? Daniɛli nyɔnuɖɛ lɔ na kpeɖoji buwo ciwo yí dasɛ mɔ mìle agbe le ŋkeke vɔvɔɛwo mɛ. Ewu exwe 2 500 yɛ yí Daniɛli nu ɖɛ mɔ, nɔ Babiloni cɛkpakpa vayiɔ, xexeɛmɛŋsɛn amɛnɛ buwo akplɔɛdo, ciwo yí akpɔ ŋsɛn do Mawu mɛwo ji. Égbenu kpi mɔ Anglo-Amɛliki yí anyi Xexeɛmɛŋsɛn kpɛtɛkpɛtɛ. Ecɛ fa akɔn nɔ mì yí gbedo ŋsɛn mìwo xɔse mɔ dajinjin o, Mawu Fyɔɖuxu lɔ aɖe agbetɔwo cɛkpakpawo keŋkeŋ si le nyigban lɔ ji.—Dan. 2:44.

13. Nyiwo yí “efyɔ amɛnyitɔ” koɖo “efyɔ amɛ́wo” lɔwo ciwo nu Enyɔdasɛ 17:9-12 xo nuxu so le dumɛ nɔɔ, yí lé enyɔnuɖɛ cɛ vajɔ doɔ?

¹³ Hlɛn Enyɔdasɛ 17:9-12. Ci yí Xexemɛhwa Ŋkɔtɔ wu amɛ sugbɔɔ, ŋɖeka jɔ ci yí dasɛ mɔ Bibla mɛ nyɔnuɖɛ bu kudo ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ lɔwo nu vamɛ. Xexeɛ mɛ cɛkpatɔwo ji mɔ yewoawɛ keke fafa ani le xexe lɔ pleŋ mɛ. Eyi dɔ le janvier 1920 mɛɔ, woɖo Jukɔnwo Nublabla ci yí vatrɔ Jukɔnwo Xoxoxu Habɔbɔ (alo ONU) le octobre 1945 mɛ. Habɔbɔ cɛ yí Bibla yɔ mɔ “efyɔ amɛnyitɔ.” Vɔ yɛ denyi Xexeɛmɛŋsɛn o. Xexeɛ mɛ cɛkpatɔwo yí le godu ni, eyi taɖo eɖo ŋsɛn. Bibla yɔ acɛkpakpa ŋtɔ́wo mɔ “efyɔ amɛ́wo” le kpɔwɛnyɔnunu mɛ.

14-15. (a) Nyi yí Enyɔdasɛ 17:3-5 nu so “Babiloni gangan lɔ” nuɔ? (b) Nyi yí mɛ ciwo yí le godu nɔ ŋsusɛnsɛnhawo tɔ wawaɔ?

¹⁴ Hlɛn Enyɔdasɛ 17:3-5. Gbɔngbɔn kɔkɔɛ na yí apotru Ʒan kpɔ nyɔnu asuwatɔ ɖeka le ŋtegan mɛ, nyɔnu lɔ yí woyɔ mɔ “Babiloni gangan lɔ,” eyi le dumɛ nɔ xexeɛ mɛ ŋsusɛnsɛnhawo pleŋ. Lé ŋtegannukpɔkpɔ cɛ vamɛ doɔ? So exwe nɛniɖe ke yí ŋsusɛnsɛnhawo wanɔ dɔ alɔlealɔmɛ koɖo xexeɛ mɛ cɛkpatɔwo yí gbenɔnɔ godu nɔ wo. Vɔ dajinjin o, Yehowa azan xexeɛ mɛ cɛkpatɔwo nɔ “enyɔ ciwo yí [e] nu a nyi wawa.” Lé ajɔ doɔ? “Efyɔ amɛ́wo” ciwo yí le dumɛ nɔ politiki cɛkpatɔwo atrɔkpe ŋsusɛnsɛnhawo yí avɔ wo xloŋ si.—Enyɔ. 17:1, 2, 16, 17.

¹⁵ Lé mìwɛ yí nya mɔ Babiloni gangan lɔ gugu gogoɔ? Nɔ mìɖo ŋwi lé blema Babiloni jugan lɔ le doɔ, akpedo mì nu yí mìaɖo enyɔ cɛ ŋci. Efrati tɔsasa gangan lɔ yí glɔn ta nɔ Babiloni jugan lɔ. Enyɔdasɛ wema sɔ agbetɔ miliɔn nɛniɖe ciwo yí dodoɔ alɔ Babiloni gangan lɔ sɔ koɖo “eshi” ciwo yí glɔnkɔ ta ni. (Enyɔ. 17:15) Vɔ egbenu hɛnnɛ mɔ eshi lɔ avaxu, ci yí dasɛ mɔ amɛ sugbɔ avaka gbeɖe ŋsusɛnsɛnhawo ɖɛ. (Enyɔ. 16:12) Egbɛɔ, nyɔnuɖɛ cɛ vakɔmɛ, ɖo amɛ sugbɔ totoɔ le ŋsusɛnsɛnhawo mɛ keŋ jikɔ kpekpedonu le fibu.

16. Ci mìvamɔŋje nyɔnuɖɛ ciwo yí xo nuxu so Jukɔnwo Xoxoxu Habɔbɔ lɔ koɖo Babiloni gangan lɔ gugu si mɛ ɖe, nyɔna ciwo yí mìakpɔ so mɛɔ?

¹⁶ Nyɔna ci yí le nyɔnuɖɛ cɛwo mɛ nɔ mìɔ? Ci woɖo Jukɔnwo Xoxoxu Habɔbɔ lɔ, yí amɛ sugbɔ degbenɔkɔ godu nɔ ŋsusɛnsɛnhawoɔ, édasɛ mɔ mìle agbe le ŋkeke vɔvɔwo mɛ. Nyɔnɔnwi enyi mɔ amɛ sugbɔ degbenɔkɔ godu nɔ ŋsusɛnsɛnhawo o, vɔ de eyi ana Babiloni gangan lɔ agu o. Shigbe lé mìnui vayi nɛɔ, Yehowa yí asɔ do ji mɛ nɔ “efyɔ amɛ́wo” lɔwo alo politiki cɛkpakpa ciwo yí le godu nɔ Jukɔnwo Xoxoxu Habɔbɔ lɔ, nɔ woana yí “enyɔ ciwo Mawu nu a nyi wawa.” Ŋsusɛnsɛnha lɔwo gugu si ava le avomɛ yí akpaca amɛwo le xexeɛ mɛ.d (Enyɔ. 18:8-10) Babiloni gangan lɔ gugu si ajiŋ nɔ amɛwo le xexe lɔ mɛ, yí agbehɛn cukaɖawo vɛ. Vɔ susu amɛve ɖekawo yí na Mawu mɛwo akpɔ jijɔ. Woagu Babiloni gangan ci yí nyi Mawu ketɔnɔ so exwe nɛniɖe ke yí wodagbekpɔɛ kpɔ o. Eyi dagbejinjin o, woahwlɛn Mawu mɛwo so xexe vwin cɛ mɛ!—Luiki 21:28.

KANDO JI MƆ YEHOWA AGLƆN TA NƆ YI MƐWO LE ESƆ MƐ

17-18. (a) Lé mìawɛ akpɔtɔ adokɔ ŋsɛn mìwo xɔseɔ? (b) Nyi mìakpɔ le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛɔ?

¹⁷ Daniɛli nu ɖɛ mɔ “enujejeshi adodwi” lɔ avasugbɔ doji, yí ahan ele le egbɛ mɛ nɛ! Mìvamɔŋje enyɔnuɖɛ ciwo yí xo nuxu so mìwo hwenu nu mɛ nywiɖe. (Dan. 12:4, 9, 10) Lé nyɔnuɖɛ cɛwo vamɛ do pɛpɛpɛ na yí bubu ci mìɖo nɔ Mawu Nyɔ lɔ gbesɛnŋ doji. (Ezai 46:10; 55:11) Eyi taɖo kpɔtɔ akplanɔ Mawu Nyɔ lɔ nywiɖe yí asɔ donɔ ŋsɛn ao xɔse yí agbekpedo mɛbuwo nu nɔ wowo can anyi exlɔ veviwo nɔ Yehowa. Yehowa aglɔn ta nɔ mɛ ciwo yí ɖoŋ do nu keŋkeŋ, yí ana wo fafa ci yí “davɔ gbeɖe o.”—Ezai 26:3 NWT.

¹⁸ Le nyɔta ci yí kplɔ cɛ do mɛɔ, mìakpɔ nyɔnuɖɛ ciwo yí xo nuxu so Kristotɔwo hamɛ lɔ nu le ŋkeke vɔvɔɛwo mɛ. Shigbe lé mìvakpɔɛ nɛɔ, enyɔnuɖɛ cɛwo can xo nuxu so ŋkeke vɔvɔwo nu. Mìagbekpɔ hɛnnɛ mɔ Yesu ci yí nyi mìwo Fyɔ, yí kplɔkplɔ yi dokplɔtɔ egbejinɔtɔwo le egbɛ mɛ.