Àtɛnŋ akpɔ fafa le cukaɖa hwenuwo

1. Nyi yí nyi “fafa Mawutɔɔ,” yí lé mìawɛ aɖu le niɔ? (Filipitɔwo 4:6, 7)

FAFA ɖeka li yí xexe lɔ denya ŋɖekɛ so nu o. Eyi nyi “fafa Mawutɔ.” Wokpɔnɔ fafa cɛ nɔ wole ekacaca nywi mɛ koɖo mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ. Nɔ mìɖo fafa Mawu tɔɔ, mìnɔnɔ vofamɛ. (Hlɛn Filipitɔwo 4:6, 7.) Mìnɔnɔ ekacaca nywi mɛ koɖo mɛ ciwo yí lɔn Mawu. Eyi mìwoŋtɔwo mìnɔnɔ ekacaca nywi mɛ koɖo “Mawu fafatɔnɔ.” (1 Tɛs. 5:23) Nɔ mìjeshi mìwo Da, kannɔdo ji yí senɔ tonu niɔ, fafa Mawu tɔ atɛnŋ adɔ yí mìavoŋ le mìwoɖekiwo mɛ nɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo dɔ yí mìci enulolokpɔ mɛ can.

2. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ mìakpɔ fafa Mawu tɔ druɔ?

² Atɛnŋ anya wa mɔ mìakpɔ fafa Mawu tɔ nɔ mìtokɔ cukaɖawo mɛ shigbe dɔ̀bamɛ, jɔjɔmɛfɔku, ahwa alo yumɛcici mɛa? Cukaɖa ŋtɔ́wo tɛnŋ na mìavɔn. Vɔ Yesu nu nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ: “Míwo ji mɛ ŋgbe xa [o], yí mí ŋgbe vɔn o.” (Ʒan 14:27) Ejɔ ji nɔ mì mɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo wanɔ do enukplamu Yesu tɔ cɛ ji. Toto Yehowa kpekpedonu mɛɔ, wotɛnŋ kpe ji yí nɔ fafa mɛ ci wotokɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ can.

LÉ MÌAWƐ ANƆ FAFA MƐ LE DƆ̀BAMƐ HWENU

3. Nɔ dɔ̀bamɛ ɖe to le ju ɖe mɛ alo le xexeɛ pleŋ mɛ ɖe, lé atɛnŋ adahɛn fafa mìwotɔ doɔ?

³ Nɔ dɔ̀bamɛ ɖe to le eju ɖe mɛ alo gban do xexeɛ mɛ keŋkeŋ ɔ, atɛnŋ atrɔ lé mìnɔnɔ agbe do keŋkeŋ. Mìakpɔ lé COVID-19 dɔ̀bamɛ lɔ wa nu koɖo amɛ sugbɔ do. Le mɛ ciwo yí wobiɔ enyɔ se mɛ le enugɔnmɛjijikpɔ ɖeka mɛɔ, mɛ ciwo yí mɔ alɔnmadɔn do aya nɔ yewo le dɔ̀bamɛ lɔ hwenu wugan wu mamu. Le dɔ̀bamɛ lɔ hwenuɔ, amɛ sugbɔ vaci enulolokpɔ mɛ, lé tamɛbubukpɔdɔ̀, vanukɔ aha sugbɔ yí vayɔkɔ gé. Nɛnɛke tamɛsɛnnuwawa le axomɛ vabɔ doji yí mɛ ciwo yí tekpɔ mɔ yewoawu yewoɖekiwo vasugbɔ. Nɔ dɔ̀bamɛ ɖe to le fini èle ɖe, lé àwɛ yí dagbelonɔ nu kpɔ sugbɔ keŋ akpɔ fafa Mawu tɔɔ?

4. Lé enyɔ ci Yesu nu so ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛwo nu nyanya atɛnŋ ana mìakpɔ fafa doɔ?

⁴ Yesu nu ɖɛ mɔ le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛwo mɛɔ, dɔ̀lele ganganwo, dɔ̀bamɛ ciwo yí akaka do xexeɛ pleŋpleŋ mɛ ‘ava texwe-texwewo.’ (Luiki 21:11) Lé enyɔ cɛ nyanya adɔ mìakpɔ fafa doɔ? Dekpacanɔ mì nɔ dɔ̀bamɛ cɛwo to o. Mìdo jeshi mɔ enu ciwo Yesu mɔ woajɔ nɛ yí jɔkɔ nɛ. Eyi taɖo mìɖo awa do emɔdasɛnamɛ ci Yesu na kudo ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛwo mɛ nu. Énu mɔ: “Mí ŋgbe vɔn” o.—Mt. 24:6.

5. (a) Sɔgbe koɖo Filipitɔwo 4:8, 9 ɖe, nyi nu mìɖo ado gbe ɖaɖa so nɔ dɔ̀bamɛ ɖe tɔ jiɔ? (b) Ci nɔvinyɔnu ɖeka ɖonɔ to Bibla hlɛnhlɛn ci wolé do ka ji ɖe, nyɔna ci ekpɔ le mɛɔ, yí nyi mìatɛnŋ akpla so gbɔɔ?

⁵ Nɔ dɔ̀bamɛ ɖe toɔ, atɛnŋ ale fafɛɖe mɔ mìatɔ enu lolo kpɔ yí atɔ vɔnvɔn. Enu cɛ yí jɔ do nɔvinyɔnu Desi ji ke.b Ci COVID-19 dɔ̀ lɔ wu tɔɖiɛ, tɔgan lɔ vi koɖo doto yitɔɔ, étɔ vɔnvɔn mɔ yeavalé dɔ̀ lɔ yeŋtɔ yí avasɔ ba nɔ ye nɔye ci yí shin. Edɔ̀bamɛ lɔ na yí evɔnvɔn mɔ edɔ avadahɛn nɔ ye yí lé yeawɛ yí avaxwlekɔ ŋɖuɖu yí avacukɔ exɔho ma. Vɔnvɔn cɛwo na yí detɛnŋ dɔnnɔ alɔn zanmɛ o. Vɔ Desi vavoŋ le yiɖeki mɛ. Nyi yí kpedo nuɔ? Édo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa so enyɔ lɔ nu koŋ mɔ yɛ le kpedo ye nu yeavoŋ le yeɖeki mɛ yí abunɔ enunywiwo kpɔ. (Hlɛn Filipitɔwo 4:8, 9.) Éɖo to enyɔ ciwo Yehowa “nunɔ” ni ci esenɔ Bibla ci wohlɛn do ka ji mɛ nyɔwo. Énu mɔ: “Lé amɛ lɔwo hlɛn enu lɔwo koɖo egbemɛ fafa do dɔ yí anyi nulolokpɔ ɖe kpɔtɔ yí eɖo ŋwi nɔŋ mɔ Yehowa leleɛ bu nɔŋ.”—Eha. 94:19.

6. Lé amɛɖekɛnukplakpla koɖo bɔbɔwo yiyi akpedo eo nu doɔ?

⁶ Nɔ dɔ̀bamɛ ɖe toɔ, defanɔ mɔ mìawa enu ciwo pleŋ mìwanɔ sa o, vɔ ŋgbena nɔ nami amɛɖekɛnukplakpla alo bɔbɔwo yiyi o. Enu ciwo mɛ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo to yí wonu do mìwo wemawo koɖo videowo mɛ aɖo ŋwi nɔ eo mɔ wokpɔtɔ le gbeji ci woto nɔnɔmɛ ŋtɔ́ hanwo mɛ can. (1 Piɛ 5:9) Bɔbɔwo yiyi akpedo eo nu yí ŋsɛndoamunyɔ ciwo yí le Bibla mɛ akpɔtɔ ale susu mɛ nɔ eo. Woagbena yí nado ŋsɛn mɛbuwo yí wowo can ado ŋsɛn eo. (Rɔm. 1:11, 12) Nɔ èbu tamɛ kpɔ so lé Yehowa kpedo yi sɛntɔwo nu hwenu woble, vɔnvɔn alo ci wowoɖekɛwoɔ, ao xɔse asɛnŋ yí àkando ji mɔ yɛakpedo ye can nu.

7. Nyi àtɛnŋ akpla so apotru Ʒan gbɔɔ?

⁷ Tekpɔ yí akannɔ seŋ koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Le dɔ̀bamɛ ɖe hwenuɔ, etɛnŋ vaʒan mɔ mìanɔ azɔge nɔ amɛwo, nɔ mìwo kpena xɔsetɔwo ŋtɔkpu can. Le hwenu ŋtɔ́ han mɛɔ, atɛnŋ awa nɔ eo shigbe lé ewa nɔ apotru Ʒan nɛ. Éji mɔ yeakpɔ ye xlɔ Gayo ŋmɛ. (3 Ʒan 13, 14) Vɔ Ʒan vakpɔɛ mɔ yedatɛnŋ akpɔ Gayo keke ana nɔ hwenu ɖe o. Eyi dɔ Ʒan wa enu ci atɛnŋ awa, éŋwlɛ wema ɖeka ɖaɖa Gayo. Nɔ datɛnŋ anya wa gashiagamɛ mɔ nayi ji nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo kpɔ ŋmɛŋmɛɔ, tekpɔ ayɔ wo le telefonu alo videokacaca ji alo aŋwlɛ nu ɖaɖa wo to eka ji. Nɔ èkpɔtɔ yí kannɔ seŋ koɖo ao kpena Kristotɔwoɔ, adɔ yí dagbekpɔɛ mɔ yeci yeɖekɛ o yí navoŋ le eoɖeki mɛ. Nɔ èkpɔɛ mɔ yelokɔ nu kpɔ ɖoɖuɔ, yɔ hamɛmɛshinshinwo nɔ woado ŋsɛn eo.—Ezai 32:1, 2.

LÉ MÌAWƐ ANƆ FAFA MƐ LE JƆJƆMƐFƆKU HWENU

8. Lé jɔjɔmɛfɔku ɖe atɛnŋ awɛ yí fafa mɛ nɔnɔ aglo mìɔ?

⁸ Nɔ eshi ɖɔ yí gban nu, nyigban hunhun alo ezo bi yí dahɛn enuwo le fini èleɔ, etɛnŋ na yí nalo nu kpɔ sugbɔ na nɔ hwenu jinjin ɖe. Nɔ ao mɛ veviwo ku alo ao nuwo dahɛn ɔ, etɛnŋ na yí nase vevi sugbɔ, akpɔɛ mɔ mɔkpɔkpɔ ɖe deli o alo yí ale dɔmɛzi ji ŋtɔkpu. Nɔ ewa ahan nɔ eoɔ, dedasɛ mɔ gbɛmɛnuwo yí nyi enu ciwo yí le veviɖe nɔ eo alo deɖo xɔse o. Ci ètokɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛɔ, mɛɖewo tɛnŋ kpɔkɔ emɔ mɔ dasɔɛ nywiɖe o. (Job 1:11) Vɔ le nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ ŋtɔ́wo mɛ can ɔ, àtɛnŋ ale fafa mɛ. Lé àwɛ yí anɔ fafa mɛɔ?

9. Enyɔ ci Yesu nu ɖɛ ci yí dra mì do ɖɛ nɔ jɔjɔmɛfɔkuwoɔ?

⁹ Ðo ŋwi enyɔ ci Yesu nu ɖɛ. Mɛɖewo li gbɛ yí bunɔ mɔ jɔjɔmɛfɔku datɛnŋ ajɔ le yewo tɔxu yí adahɛn nu le yewo nu gbeɖe o. Vɔ mìwo dekpɔnɔ enu lɔwo do ahan ji o, ɖo mìnya mɔ jɔjɔmɛfɔkuwo ava sugbɔ le mìwo hwenu yí atɛnŋ ajɔ le mìwo tɔxu yí adahɛn nu le mì nu. Yesu nu nɔ yi dokplɔtɔwo mɔ ‘nyigbanhunhun ganganwo’ koɖo jɔjɔmɛfɔku buwo ajɔ gbɔxwe vɔvɔnu lɔ aɖo. (Luiki 21:11) Égbenu ɖɛ mɔ “enuvwin sugbɔ wawawo a va gban kpedo xexe lɔ mɛ,” eyi ejɔjɔ gbɛ nyao; mìkpɔ mɔ danuwawa, tamɛsɛnnuwawa koɖo vɔnvɔndonamɛ xomɛvevetɔwo li gbɛ. (Mt. 24:12) Yesu denu gbeɖe mɔ nɔ awobi cɛwo jɔjɔ do mì jiɔ, anyi Yehowa desɔ ɖe le ji nɔ mì o. Jɔjɔmɛfɔkuwo jɔ yí dahɛn nu le Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔ sugbɔ nu. (Ezai 57:1; 2 Kor. 11:25) Yehowa daglɔn ta nɔ mì to emɔ jiŋ ɖe ji le jɔjɔmɛfɔku cɛwo pleŋ mɛ o, vɔ ána mì ŋɖekpokpui ci mìʒan nɔ mìakpɔtɔ avoŋ le mìwoɖekiwo mɛ yí anɔ fafa mɛ.

10. Nyi yí taɖo nɔ mìdra do ɖɛ kakayɛ nɔ jɔjɔmɛfɔku ɖeɔ, edasɛ mɔ mìɖo xɔseɔ? (Elododo Wema 22:3)

¹⁰ Nɔ mìdra do ɖɛ nɔ lé mìavawa nu do nɔ jɔjɔmɛfɔku ɖe jɔɔ, adɔ ale fafɛɖe nɔ mì mɔ mìavoŋ le mìwoɖekiwo mɛ nɔ evajɔ. Vɔ nɔ mìdra do da ɖɛ ɖe, edasɛ mɔ mìdegbeɖo xɔse do Yehowa nu yɔa? Oo. Nɔ mìdra do da ɖɛ nɔ jɔjɔmɛfɔku ɖeɔ, edasɛ mɔ mìɖo xɔse mɔ Yehowa ale bu nɔ mì. Lé ewɛ yí nyi ahan ɔ? Mawu Nyɔ lɔ nu nɔ mì mɔ mìwo le dra do ɖɛ nɔ jɔjɔmɛfɔkuwo. (Hlɛn Elododo Wema 22:3.) Yehowa habɔbɔ lɔ tonɔ wemawo, bɔbɔwo koɖo nunɔwoasewo ji yí donɔ ŋsɛn mì gashiagamɛ mɔ mìwo le dra do ɖɛ so lé mìavawa nu do nɔ jɔjɔmɛfɔku ɖe vajɔ.c Mìakando Yehowa ji yí awɛ ahan a? Nɔ mìkando Yehowa jiɔ, mìawa do emɔdasɛnamɛ ŋtɔ́ ji kakayɛ gbɔxwe jɔjɔmɛfɔku ɖe avajɔ.

11. Nyi èkpla so enu ci jɔ do Margaret ji mɛɔ?

¹¹ Mìakpɔ enu ci yí jɔ do nɔvinyɔnu Margaret ji. Ci ezo le ave le fini eleɔ, jumɛgawo nu ni mɔ yi le so le yi xomɛ. Ci amɛ sugbɔ shikɔ le hwenu ɖekɛ lɔ mɛɔ, edɔ yí emɔ lɔwo jan yí fini woato kpɔkpɔ gbɔnnu. Azɔ yubɔ vabla do ayamɛ yí Margaret ci yi hun mɛ keke na nɔ hwenu ɖe. Ele ahan gan, éci agbe ɖo édra do ɖɛ. Ésɔ nyigbannɔnɔmɛtata ɖeka do yi godu mɛ yí atɛnŋ ava kpɔɛni keŋ anya emɔ ci ji ato ashi. Égbeku hun to emɔ lɔ ji ɖɛ keŋ atɛnŋ avanya finiwo yí ato fafɛɖe nɔ evaʒan kpata mɔ ashi. Ci Margaret dra do ɖɛɔ, étɛnŋ ci agbe.

12. Nyi yí taɖo mìɖo awanɔ do emɔdasɛnamɛ ciwo yí wonanɔ mì keŋ nɔ mìakpɔtɔ anɔ nywiɖe jiɔ?

¹² Nɔ jɔjɔmɛfɔku ɖe jɔɔ, jumɛgawo tɛnŋ nu nɔ mì mɔ mìwo le nɔnɔ axomɛ le gaxoxo ɖewo ji, aso le mìwo tɔxu alo awa enubu ɖewo; wotɛnŋ nu ahan nɔ mì yí asɔ glɔn ta nɔ mìwo koɖo mɛbuwo keŋ nɔ mìakpɔtɔ anɔ nywiɖe. Mɛɖewo dewanɔ do enyɔ cɛwo ji blaŋ o alo wosɔ ɖonɔ esɔ-esɔ, ɖo wodeji mɔ yewoaso gbeɖe yewo nuwo ɖɛ o. Lé Kristotɔwo awa nu do le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ mɛɔ? Bibla nu nɔ mì mɔ: “Mí na eta agbetɔwo cɛkpakpa ɖeshaɖe do Axwetɔ ŋci. Mí na eta efyɔ ci yí nyi acɛkpatɔ gantɔ. Mí gbe na eta eju kplɔtɔ ciwo yí nyi amɛdɔdɔ efyɔtɔwo.” (1 Piɛ 2:13, 14) Mawu habɔbɔ lɔ nanɔ mì emɔdasɛnamɛ ciwo yí adɔ mìakpɔtɔ ale nywiɖe. Woɖonɔ ŋwi nɔ mì blaŋblaŋ mɔ, mìwo le sɔ mìwo mimɛlo ciwo mìzanzan yɛ jo nɔ hamɛmɛshinshinwo keŋ nɔ woatɛnŋ avayɔ mì nɔ afɔku ɖe jɔ. Èwɛ vɔa? Wotɛnŋ gbena emɔdasɛnamɛwo mì so fini mìaji bexu le, lé mìawɛ ashi koɖo lé mìawɛ yí akpɔ enu ciwo yí wudo mì alo lé mìakpedo mɛbuwo nu do koɖo hwenu mìakpedo wo nu. Nɔ mìdewa do emɔdasɛnamɛ cɛwo jiɔ, mìatɛnŋ asɔ mìwoŋtɔwo koɖo hamɛmɛshinshinwo gbe do fɔku mɛ. Ðo ŋwi mɔ ŋsu egbejinɔtɔ cɛwo glɔnglɔn eta nɔ mì. (Ebre. 13:17) Margaret nu mɔ, “Ŋkando ji keŋkeŋ mɔ ci ŋwa do emɔdasɛnamɛ ciwo yí hamɛmɛshinshinwo koɖo habɔbɔ lɔ na jiɔ, eyi hwlɛnŋ gan.”

13. Nyi yí na Kristotɔ sugbɔ ci yí jɔjɔmɛfɔku na yí woshi le wowo xwewo mɛ kpɔtɔ kpɔkɔ jijɔ yí le fafa mɛɔ?

¹³ Jɔjɔmɛfɔku alo ahwa dɔ yí nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔ so le wowo xwewo mɛ; wowanɔ ci ji wokpe keŋ trɔnɔ do nɔnɔmɛ lɔwo nu le afi yoyu ci woyi yí gbewanɔ sugbɔ le teokrasidɔwo mɛ. Wokpɔtɔ yí nunɔ “eŋɛnywi nɔ amɛwo le afi ɖeka ɖeka ci wo yì” shigbe lé Kristotɔ ŋkɔtɔ ciwo yí yumɛcici na yí wogban kpe do fishiafi wɛ nɛ. (Edɔ 8:4) Kunuɖeɖe kpenɔdo wo nu wosɔnɔ susu ɖo Fyɔɖuxu lɔ ji sɔwu nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnu ciwo mɛ wole ji. Ecɛ wɛ mɔ wokpɔtɔ yí kpɔnɔ jijɔ yí nɔnɔ fafa mɛ.

LÉ MÌAWƐ ANƆ FAFA MƐ NƆ WOCICIƐ YUMƐ NƆ MÌ

14. Lé yumɛcici atɛnŋ ana yí mìanɔ fafa mɛ yí agloɔ?

¹⁴ Yumɛcici atɛnŋ ana yí enu sugbɔ ciwo yí na mìnɔnɔ fafa mɛ ayi te mì. Nɔ mìvoŋ fɛɛ yí bɔ doju koɖo mìwo kpenawo, ɖekɔ kunu yí wakɔ mìwo dɔwo yí mìdevɔnvɔn mɔ woava lé mìɔ, eji jɔnɔ mì. Nɔ mìdetɛnŋ gbewakɔ enu cɛwoɔ, etɛnŋ na mìaci enulolokpɔ mɛ yí avɔnvɔn nɔ enu ci yí avajɔ esɔ. Esɔgbe mɔ awa ahan nɔ mì. Vɔ mìɖo akpɔ mìwoɖekiwo ji. Yesu nu mɔ yumɛcici atɛnŋ adɔ yí ye dokplɔtɔwo aklɛn afɔ. (Ʒan 16:1, 2) Ecɛyɛɔ, lé mìawɛ yí akpɔtɔ ale fafa mɛ nɔ wocikɔ yumɛ nɔ mìɔ?

15. Nyi yí taɖo mìdeɖo avɔn nɔ yumɛciciɔ? (Ʒan 15:20; 16:33)

¹⁵ Mawu Nyɔ lɔ nu nɔ mì mɔ: “Amɛ ɖeka ɖeka ci yí dro mɔ ye a nɔ̀ Mawu mɔ ji le Kristo Yesu mɛ ɔ, wo trenɔfun ni.” (2 Tim. 3:12) Ci woɖo te Yehowa Kunuɖetɔwo dɔ le eju ci mɛ nɔviŋsu Andrei leɔ, egbɔnnu ni mɔ alɔn do ji. Énu mɔ: ‘Yehowa Kunuɖetɔwo sugbɔ le lɛ zan. Lé acɛkpatɔwo awɛ alé mì pleŋ ɔ?’ Ci Andrei bukɔ enu lɔwo kpɔ ahan ɔ, edɔ yí devoŋ le yiɖeki mɛ o yí eloloɔ nu kpɔ gbɛmɛgbɛmɛ. Vɔ nɔvi bu ciwo yí le ju lɔ mɛ kando Yehowa ji yí gbe enyɔ lɔ do yi lɔmɛ yí wodebubuɔ mɔ wodavalé yewo o. Ci wonya mɔ woatɛnŋ ava lé yewoɔ, wodegbelonɔ nu kpɔ ɖoɖu shigbe Andrei nɛ o. Eyi taɖo Andrei ɖui mɔ yeawa wowotɔ han keŋ akando Yehowa ji keŋkeŋ. Dejinjin o évavoŋ le yiɖeki mɛ yí ecɛyɛɔ, ékpɔkpɔ jijɔ ci ele cukaɖawo mɛ can. Atɛnŋ anyi ahan nɔ mìwo can dru. Ci Yesu nu mɔ mìwo le kpɔ emɔ mɔ woaci yumɛ nɔ mìɔ, égbena kankandoji mì mɔ mìatɛnŋ akpɔtɔ anɔ gbeji.—Hlɛn Ʒan 15:20; 16:33.

16. Emɔdasɛnamɛ ci ji mìɖo awa do nɔ wocikɔ yumɛ nɔ mìɔ?

¹⁶ Nɔ woɖo te mìwo dɔwo alo wodelɔn mɔ mìawa wo pleŋ ɔ, alɔjedɔwaxu lɔ koɖo hamɛmɛshinshinwo anu lé mìawa nu do nɔ mì. Woaglɔn ta nɔ mì, awɛ keke mìakpɔtɔ axɔnɔ gbɔngbɔnmɛŋɖuɖu yí akpedo mì nu mìakpɔtɔ aɖenɔ kunu lé mìakpe ji do. Wa ci ji èkpe yí awanɔ do emɔdasɛnamɛ ci wona eo ji nɔ demɔŋje enu ci yí taɖo wona emɔdasɛnamɛ lɔ mɛ gɔnmɛ vɛ keŋkeŋ can. (Ʒaki 3:17) Nɛnɛke ŋgbenu enyɔ ciwo yí kan nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo alo hamɛ lɔ mɛ nyɔwo nɔ mɛ ciwo yí deɖo gbe yí asi gbeɖe o.—Ŋun. 3:7.

17. Shigbe apotru ciwo yí ni le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ nɛ ɖe, nyi mìɖo aɖui mɔ mìawaɔ?

¹⁷ Le susu ciwo yí taɖo Satana fɔn ahwa do Mawu mɛwo ji mɛɔ, ɖeka yí nyi mɔ ‘woɖekɔ kunu so nyɔnɔnwi ci yí kuso Yesu nu.’ (Enyɔ. 12:17) Ŋgbelɔn nɔ Satana koɖo yi xexe lɔ ado vɔnvɔn nɔ eo o. Kunuɖeɖe koɖo enukplaviwowawadɔ lɔ na yí eji jɔnɔ mì yí mìnɔnɔ fafa mɛ nɔ wocikɔ yumɛ nɔ mì can. Hwenu Ʒuifu gawo nu nɔ apotruwo le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ mɔ wo le mi kunu ɖeɖeɔ, ŋsu egbejinɔtɔ cɛwo ɖui mɔ yewoase tonu nɔ Mawu. Wokpɔtɔ yí ɖekɔ kunu yí edɔ cɛ na yí wokpɔkɔ jijɔ. (Edɔ. 5:27-29, 41, 42) Nɔ wodeɖe emɔ do mìwo dɔwo pleŋ nu le eju ci mɛ mìleɔ, mìɖo aje aye nɔ mìɖekɔ kunu. (Mt. 10:16) Vɔ nɔ mìwakɔ ci ji mìkpeɔ, mìale fafa mɛ, ɖo mìwo nu kpekɔ nɔ Yehowa yí mìgbedrakɔ ŋɛdu ci yí ahwlɛn amɛwo gan.

“FAFA MAWUTƆ A NƆ̀ KOÐO MÍ”

18. Mi gbɔ yí mìakpɔ fafa adodwi leɔ?

¹⁸ Kando ji mɔ nɔ yetokɔ nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋwo mɛ can ɔ, yeatɛnŋ anɔ fafa mɛ. Le hwenu ŋtɔ́wo mɛɔ, mìɖo aɖo ŋwi mɔ, mìʒan fafa Mawu tɔ yí Yehowa ɖekɛ yí atɛnŋ ana mì fafa ŋtɔ́. Ðoŋ do Yehowa nu nɔ dɔ̀bamɛ ɖe to le fini èle, jɔjɔmɛfɔku ɖe jɔ alo wociciɛ yumɛ nɔ eo. Kpɔtɔ anɔ yi habɔbɔ lɔ mɛ. Sɔ susu ɖo enunywi ciwo yí àvakpɔ le esɔ mɛ ji. Nɔ èwɛ ahan ɔ, “fafa Mawutɔ a nɔ̀ koɖo” eo. (Fili. 4:9) Le nyɔta ci yí gbɔgbɔ mɛɔ, mìaxo nuxu so lé mìatɛnŋ akpedo mìwo kpena Kristotɔ ciwo yí tokɔ cukaɖawo mɛ nu nɔ woaɖo fafa Mawu tɔ.