Lé “A Na Ŋsɛn Mí” Doɔ?

1. Lé Mawu do ŋsɛn yi sɛntɔwo vayi do le blemaɔ?

MAWU Nyɔ lɔ drenɔ egbejinɔtɔwo hweɖewonu mɔ, wonyi ŋsɛntɔnɔwo. Vɔ gaɖewomɛɔ, wovakpɔɛni mɔ ŋsɛn dele yewo nu o. Le kpɔwɛ mɛ, le hweɖekanuɔ, Efyɔ Davidi nu mɔ “enu ɖekpokpwi da tɛnŋ ɖu ŋ ji o,” vɔ hwebunuɔ, énu mɔ “ŋ vɔn yí hunhun.” (Eha. 30:7) Samusɔn nyi ŋsu ɖeka ci yí kpɔnɔ ŋsɛn sugbɔ nɔ Mawu gbɔngbɔn va ji, vɔ édo jeshi mɔ nɔ Yehowa ŋsɛn dele mɛɔ, ye a “gbɔjɔ shigbe amɛ bu ɖekpokpwi ɛnɛ.” (Koj. 14:​5, 6; 16:17) Yehowa yí na ŋsɛn ŋsu egbejinɔtɔ cɛwo taɖo yí wonyi ŋsɛntɔnɔwo.

2. Nyi yí taɖo apotru Pɔlu nu mɔ yegbɔjɔ yí gbeɖo ŋsɛn ɔ? (2 Korɛntitɔwo 12:​9, 10)

² Apotru Pɔlu lɔn do ji mɔ yeʒan ŋsɛn so Yehowa gbɔ. (Hlɛn 2 Korɛntitɔwo 12:​9, 10.) Pɔlu donɔ go lanmɛsɛn cukaɖawo shigbe amɛ sugbɔtɔ le mì mɛ ɛnɛ. (Gal. 4:​13, 14) Gaɖewomɛɔ, egbɔnnɔnu ni mɔ awa enunywi. (Rɔm. 7:​18, 19) Yí hweɖewonu can ɔ, élonɔ nu kpɔ yí vɔnnɔ mɔ ŋɖe tɛnŋ vajɔ do ye ji. (2 Kor. 1:​8, 9) Ele ahan gan, nɔ Pɔlu gbɔjɔɔ, égbekpɔnɔ ŋsɛn. Lé ekpɔnɔ ŋsɛn doɔ? Yehowa nanɔ Pɔlu ŋsɛn ci yí hwe di. Éwɛ yí Pɔlu nyinɔ ŋsɛntɔnɔ.

3. Nyɔbiɔse ciwo yí mìakpɔ ɖoŋci nɔ le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Yehowa ɖo gbe mɔ yeado ŋsɛn mì. (1 Piɛ 5:10) Vɔ mìdakpɔkɔ emɔ mɔ mìaxɔ ŋsɛn ŋtɔ́ agbla ɖe maje o. Le kpɔwɛ mɛ, motɛ yí nanɔ ŋsɛn ehun yí eyinɔ. Vɔ ehunkutɔ lɔ ɖo aʒin gazi lɔ ji gbɔxwe atɛnŋ ayi fiɖekpokpui. Nɛnɛke Yehowa le gbesɔsɔ yí ana mì ŋsɛn ci yí wudo mì. Vɔ mìɖo aɖe afɔ ɖewo gbɔxwe axɔ ŋsɛn ŋtɔ́. Nyi Yehowa wa yí mìatɛnŋ akpɔnɔ ŋsɛn ɔ? Yí nyi mìɖo awanɔ keŋ axɔ ŋsɛn ŋtɔ́ɔ? Mìakpɔ ɖoŋci nɔ enyɔbiɔse cɛwo nɔ mìkpɔ lé Yehowa do ŋsɛn amɛ amɛtɔn ɖekawo ciwo nu yí Bibla xo nuxu so. Wowo yí nyi enyɔnuɖɛtɔ Ʒonasi, Mari Yesu nɔlɔ, koɖo apotru Pɔlu. Mìagbekpɔ lé hanci Yehowa gbekpɔtɔ nanɔ ŋsɛn yi sɛntɔwo le egbɛ mɛ hɛnnɛ.

DO GBE ÐAÐA YÍ AKPLA NU KEŊ AKPƆ ŊSƐN

4. Lé mìaxɔ ŋsɛn so Yehowa gbɔ doɔ?

⁴ Emɔ ɖeka ci ji mìatɛnŋ ato yí axɔ ŋsɛn le Yehowa gbɔ yí nyi mɔ mìadonɔ gbe ɖaɖa ni. Yehowa atɛnŋ ana mì “ŋsɛn ci yí wugan jɔjɔmɛtɔ” keŋ asɔ ɖo mìwo gbedoɖawo ŋci. (2 Kor. 4:​7, NWT) Mìatɛnŋ agbekpɔ ŋsɛn nɔ mìhlɛnnɔ Mawu Nyɔ lɔ yí gbebunɔ tamɛ kpɔ so nu. (Eha. 86:11) Yehowa nyɔ ci yí le Bibla mɛ nɔ mì “ɖo ŋsɛn.” (Ebre. 4:12) Nɔ èdo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí hlɛn yi Nyɔ lɔɔ, àkpɔ ŋsɛn ci èʒan yí ado ji yí akpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ alo asun ji yí awa edɔ gbɔnnu ɖe ci woɖo nɔ eo. Kpɔ lé Yehowa do ŋsɛn enyɔnuɖɛtɔ Ʒonasi do ɖa.

5. Nyi yí taɖo enyɔnuɖɛtɔ Ʒonasi ɖo agbe dɔn ɔ?

⁵ Enyɔnuɖɛtɔ Ʒonasi ʒan dɔngbegbe. Éshi ci Yehowa ɖo edɔ gbɔnnu ɖeka ni. Ecɛ na yí ekpɔtɔ hwɛɖeka kli yí aku le jihɔnshi sɛnŋ ɖeka mɛ, yí gbesɔ yi koɖo mɛ ciwo yí le tɔjihun lɔ mɛ gbe do afɔku mɛ. Ci woli yí dɔɛ ɖaɖa etɔ lɔ mɛɔ, évayi kpɔ yiɖeki le fini yí deɖoŋ do o, le kpavi gangan ɖeka xomɛ. Lé èkpɔ mɔ awa nɔ Ʒonasi ɔ? Ábui mɔ yeaku do nɔa? Taŋfuin abiɔkɔ yiɖeki se mɔ Yehowa gbe ye ɖɛ yɔ ma. Ʒonasi acaka le yiɖeki mɛ haan.

6. Sɔgbe koɖo Ʒonasi 2:​1, 2, 7 ɖe, nyi yí do ŋsɛn Ʒonasi hwenu ele kpavi dɔmɛɔ?

⁶ Nyi Ʒonasi wa yí sɔ kpɔ ŋsɛn ci ele yiɖekɛ le kpavi dɔmɛɔ? Édo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa. (Hlɛn Ʒonasi 2:​1, 2, 7.) Ci Ʒonasi gbe to nɔ Yehowa can ɔ, ékando ji mɔ ci yetrɔ ji mɛ yí sɔ yeɖeki hweɔ, Yehowa ase kwifan ye tɔye. Ʒonasi gbebu tamɛ kpɔ so Enuŋwlɛŋwlɛwo nu. Nyi yí na taɖo mìatɛnŋ anu ahan ɔ? Le yi gbedoɖa ci woŋwlɛ do Ʒonasi eta 2 mɛɔ, ézan enyɔgbe sugbɔ ci hanwo wozan le Ehajiji Wema mɛ. (Le kpɔwɛ mɛ, sɔ Ʒonasi 2:​2, 5 sɔ koɖo Ehajiji Wema 69:1; 86:7.) Eze gbawlɛ mɔ Ʒonasi jeshi kpukpui cɛwo ɖɛ nywiɖe. Eyi ci ebukɔ tamɛ kpɔ so kpukpui ŋtɔ́wo nu hwenɔnuɔ, edɔ ekando ji mɔ Yehowa atɛnŋ akpedo ye nu. Le yi goduɔ, kpavi lɔ vajo Ʒonasi do agogbe yí ele gbesɔsɔ hɔntɔn yí awa edɔ ci Yehowa ɖo ni.—Ʒonasi 2:10–3:4.

7-8. Lé nɔviŋsu ɖeka ci yí le Taïwan kpɔ ŋsɛn hwenu ele cukaɖawo mɛ doɔ?

⁷ Ʒonasi kpɔwɛ lɔ atɛnŋ akpedo mì nu nɔ mìtokɔ cukaɖawo mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, edɔ̀lele sɛnŋsɛnŋ ɖeka dokɔ aya nɔ nɔviŋsu Zhimingb ci yí le Taïwan. Nɛnɛke yi xomu gbecikɔ yumɛ ni sɛnŋsɛnŋɖe ci esɛnkɔ Yehowa. Ci edonɔ gbe ɖaɖa yí gbekplanɔ nuɔ, ena yí ekpɔnɔ ŋsɛn. Énu mɔ: “Hweɖewonuɔ, cukaɖa lɔwo dɔ yí ŋcanɔka le nyɛɖeki mɛ yí ŋdetɛnŋ vonɔŋ yí akpla nu nyɛɖekɛ o.” Vɔ dena ta o. Égbenu mɔ: “Enu ŋkɔtɔ ci ŋwanɔ yí nyi kpɔ mɔ, ŋdonɔ gbe ɖaɖa. Yi goduɔ, ŋsɔnɔ ekutɛɛ do to mɛ, yí aseseɛ Fyɔɖuxu hawo. Hweɖewonuɔ, ŋjinɔ eha lɔwo koɖo gbe blɛwu keke aje hwenu yí ŋvoŋ le nyɛɖeki mɛ yí sunnɔ ji yí kplanɔ nu.”

⁸ Amɛɖekɛnukplakpla do ŋsɛn Zhiming le emɔ maɖoŋdonuwo nu. Le kpɔwɛ mɛ, ci wowa dɔ ni le dotoxwe ɖegbɔɔ, doto ɖeka nu ni mɔ, ci ehunmɛnuvilagbu junwo degbesugbɔ niɔ, ele mɔ woado hun ni. Le ezan ci yí doŋkɔ nɔ gbecigbe wowa dɔ ni mɛɔ, Zhiming hlɛn nu so nɔvinyɔnu ɖeka nu ci wowa yi dɔ hanci pɛpɛpɛ nɔ. Ehunmɛnuvilagbu junwo vɔ nɔ yɛ wu Zhiming tɔ. Gan kpɔ yɛ delɔn yí wodo hun ni o, vɔ egan. Nɔvinyɔnu lɔ kpɔwɛ do ŋsɛn Zhiming yí ekpɔtɔ nɔ gbeji.

9. Nɔ èle cukaɖa ɖe mɛ yí lokɔ enu kpɔ ɖe, nyi àtɛnŋ awaɔ? (Kpɔ foto lɔwo hɛnnɛ.)

⁹ Nɔ ètokɔ cukaɖa mɛ ɖe, ècanɔka le eoɖeki mɛ keke degbenyanɔ lé ànu lé ewakɔ nɔ eo do nɔ Yehowa a? Alo enu cinɔkɔ nɔ eo keke degbesunnɔ enu ji yí kplanɔa? Ðo ŋwi mɔ Yehowa mɔŋje ao nɔnɔmɛ lɔ mɛ nywiɖe. Eyi taɖo nɔ egbenyi gbedoɖa kleŋ yí èwa ni can ɔ, kando ji mɔ ána eo enu ci pɛpɛpɛ èʒan. (Efe. 3:20) Nɔ lé gbaza veveɛ eo alo lé enu wakɔ nɔ eo do na yí enuhlɛnhlɛn alo enukplakpla gbɔngbɔnnu nɔ eoɔ, ètɛnŋ ɖo to Bibla hlɛnhlɛn alo Bibla wema ciwo wolé do ka ji, alo àtɛnŋ ase Fyɔɖuxu ha ɖe alo akpɔ video ɖe le jw.org ji. Nɔ èdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí gbejinɔ yi ɖoŋciwo kpɔ le gbɔngbɔn mɛ ŋɖuɖu ciwo enakɔ mì mɛɔ, anyi ènana emɔ yi mɔ yi le do ŋsɛn ye.

XƆ ŊSƐN LE AO KPENA XƆSETƆWO GBƆ

10. Lé mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo donɔ ŋsɛn mì doɔ?

¹⁰ Yehowa tɛnŋ to nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ji yí asɔ do ŋsɛn mì. Woanyi “akɔnfa” soxu gangan nɔ mì nɔ mìtokɔ cukaɖawo mɛ alo mìteteɛkpɔ mɔ mìawa edɔ gbɔnnu ɖe ci woɖo nɔ mì. (Kol. 4:​10, 11) Mìʒan exlɔwo taŋtaŋ le “cukaɖawo hwenu.” (Elo. 17:17) Nɔ mìgbɔjɔɔ, mìwo nɔviwo atɛnŋ ana mì enu ci yí wudo mì, afa kɔn nɔ mì yí ado ŋsɛn mì nɔ mìakpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ. Kpɔ lé Mari, Yesu nɔlɔ xɔ ŋsɛn so mɛbuwo gbɔ do ɖa.

11. Nyi yí taɖo Mari ʒan ŋsɛn ɔ?

¹¹ Mari ʒan ŋsɛn gbɔxwe yí awa Yehowa dro. Kpɔ lé adan ta nɔ yiɖeki do hwecinu mawudɔla Gabriɛli va do edɔ kpɛnkpin ɖeka ŋɛ ni ɖa. Kpɔ deɖe asu o, vɔ yí afɔn fu. Deji vi yí hɛn kpɔ o, vɔ éjikɔ ahɛn ɖevi ci yí avanyi Mɛsia lɔ. Eyi ci Mari deyi ŋsu gbɔ kpɔ ɖe, lé ava yi tɔ enyɔ ŋnɔ́wo pleŋ mɛ dredre nɔ yi ɖajɛ Ʒozɛfu ɔ?—Luiki 1:​26-33.

12. Sɔgbe koɖo Luiki 1:​39-45 ɖe, lé Mari kpɔ ŋsɛn ci yí eʒan doɔ?

¹² Lé Mari wɛ yí kpɔ ŋsɛn ci eʒan yí sɔ wa edɔ kpɛnkpin cɛ ci mɛɖe dewa kpɔɔ? Éji kpekpedonu so mɛbuwo gbɔ. Le kpɔwɛ mɛ, ébiɔ Gabriɛli mɔ yɛ le dre edɔ lɔ mɛ nɔ ye nywiɖe doji. (Luiki 1:34) Hwenu kleŋ ɖe goduɔ, ézɔn mɔ yi Ʒuda ju mɛ “le etowo mɛ” yí yi ji yi xomumɛtɔ Elizabɛti kpɔ. Amɛjijikpɔ cɛ wa enywi ni. Elizabɛti kanfu Mari yí Yehowa na enu enyɔnuɖɛ doŋsɛn-amɛ ɖeka ni so evi ci aji nu. (Hlɛn Luiki 1:​39-45.) Mari nu mɔ Yehowa wa ‘enu sɛnŋsɛnŋwo koɖo yi lɔ.’ (Luiki 1:​46-51) Yehowa do ŋsɛn Mari to Gabriɛli koɖo Elizabɛti ji.

13. Ci nɔvinyɔnu ɖeka ci yí so Bolivie biɔ kpekpedonu so yi kpena xɔsetɔwo gbɔ ɖe, nyɔna ci ekpɔɔ?

¹³ Shigbe Mari nɛɔ, eɔ can àtɛnŋ axɔ ŋsɛn so ao kpena xɔsetɔwo gbɔ. Nɔvinyɔnu Dasuri ci yí le Bolivie ʒan ŋsɛndoamu cɛ han. Ci dalɔ ble veviɖe yí ɖewaxu degbeli ni o yí wogluin do dotoxweɔ, éɖui mɔ yeale bu ni. (1 Tim. 5:4) Defanɔ di gashiagamɛ o. Énu mɔ: “Hweɖewonuɔ, ŋkpɔnɔ mɔ yi glo pleŋ.” Éji kpedonu so mɛbuwo gbɔa? Oo, dewɛ ahan doŋkɔ o. Égbenu mɔ: “Ŋdeji mɔ mado aya nɔ nɔviwo o. Ŋnu le nyɛɖeki mɛ mɔ Yehowa yí anaŋ kpekpedonu ci ŋʒan, vɔ ŋvakpɔɛ mɔ ci ŋteteɛ nyɛɖeki so nɔviwo gbɔɔ, ele shigbe mɔ ŋteteɛkpɔ mɔ nyɛɖekɛ yí akpɔ anyi cukaɖawo gbɔ hannɛ.” (Elo. 18:1) Dasuri ɖui mɔ yeaŋwlɛ enu ɖaɖa ye xlɔ ɖewo keŋ adre ye nɔnɔmɛ lɔ mɛ nɔ wo. Énu mɔ: “Enyɔgbe ɖe deli yí nasɔ dre lé anyi kpena xɔsetɔwo do ŋsɛnŋ mɛ do o. Wohɛn ŋɖuɖu vɛ nɔ mì le dotoxwe lɔ yí hlɛn mawunyɔkpukpui fakɔnnamɛwo nɔŋ. Enyɔ sugbɔ ci mìnya mɔ mìdele mìwoɖekɛwo o. Mìle Yehowa xomu ci yí gangan mɛ, xomu ci yí le gbesɔsɔ akpedo amɛ nu, afan avin koɖo amɛ yí ado ŋsɛn amɛ woakpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa.”

14. Nyi yí taɖo mìɖo alɔn axɔ kpekpedonu so hamɛmɛshinshinwo gbɔɔ?

¹⁴ Emɔ ɖeka ci ji Yehowa to yí nanɔ ŋsɛn mì yí nyi hamɛmɛshinshinwo. Wonyi enunana ci yí azan yí asɔ do ŋsɛn mì yí agbesɔ fa akɔn nɔ mì. (Ezai 32:​1, 2) Eyi taɖo nɔ èlokɔ nu kpɔɔ, nu lé ewakɔ do nɔ eo nɔ hamɛmɛshinshinwo. Lɔn nɔ woakpedo eo nu. Toto wo jiɔ, Yehowa atɛnŋ ado ŋsɛn eo.

KPƆ ŊSƐN LE ESƆ MƐ MƆKPƆKPƆ AOTƆ MƐ

15. Emɔkpɔkpɔ ci yí le Kristotɔwo pleŋ shiɔ?

¹⁵ Mìwo Bibla mɛ mɔkpɔkpɔ atɛnŋ ado ŋsɛn mì. (Rɔm. 4:​3, 18-20) Kristotɔ ɖewo kpɔkpɔ emɔ mɔ yewoanɔ agbe tɛgbɛɛ le jeŋkwi mɛ, eyi ebuwo kpɔkɔ emɔ mɔ yewoanɔ agbe tɛgbɛɛ le paradiso nyakpɔkpɔ ɖeka mɛ le nyigban ji. Mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ donɔ ŋsɛn mì mìdonɔ ji le cukaɖawo mɛ, dranɔ eŋɛnywi lɔ yí gbewanɔ edɔ vovovowo le hamɛ lɔ mɛ. (1 Tɛs. 1:3) Emɔkpɔkpɔ ŋtɔ́ lɔ ke yí do ŋsɛn apotru Pɔlu nɛ.

16. Nyi yí taɖo apotru Pɔlu ʒan ŋsɛndoamuɔ?

¹⁶ Pɔlu ʒan nɔ ŋsɛn. Le wema ci eŋwlɛ ɖaɖa Korɛntitɔwo mɛɔ, ésɔ yiɖeki sɔ koɖo ekɔze ci yí deɖo ŋsɛn o. ‘Cukaɖawo trɔdi,’ ‘éle xaxa mɛ,’ ‘woci yumɛ ni,’ yí ‘wodo akpa yi nu.’ Yi gbe ɖonɔ afɔku mɛ ŋtɔkpu can. (2 Kor. 4:​8-10) Hwecinu Pɔlu wakɔ ejugoduŋɛnywidradradɔ mɔzɔnzɔn yitɔ amɛtɔntɔ yí eŋwlɛ enyɔ cɛwo. Taŋfuin denya hwenɔnu mɔ ye cukaɖa lɔwo dekpɔ vɔ o. Amɛwo wa tamɛsɛnnuwo koɖi, tɔjihun gban di yí wogbeli do gakpa mɛ hɛnnɛ.

17. Sɔgbe koɖo 2 Korɛntitɔwo 4:​16-18 ɖe, nyi yí do ŋsɛn apotru Pɔlu yí edo ji le cukaɖawo mɛɔ?

¹⁷ Ci Pɔlu sɔ susu ɖo yi mɔkpɔkpɔ lɔ jiɔ, edɔ ekpɔ ŋsɛn. (Hlɛn 2 Korɛntitɔwo 4:​16-18.) Énu nɔ Korɛntitɔwo mɔ nɔ ye ŋcilan ‘gbedadahɛn’ can ɔ, yidana yeagbɔjɔ o. Pɔlu sɔ ŋkuvi ɖo esɔ mɛ ji. Agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le jeŋkwi mɛ mɔkpɔkpɔ yitɔ lɔ “wugan” wu cukaɖa ɖekpokpui ci mɛ yí eto. Pɔlu bunɔ tamɛ kpɔ so emɔkpɔkpɔ ŋtɔ́ nu yí yi ‘gbɔngbɔn trɔnɔ yoyu le ŋkeke ɖeshaɖe mɛ.’

18. Lé emɔkpɔkpɔ do ŋsɛn Tihomir koɖo yi xomu doɔ?

¹⁸ Esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ lɔ do ŋsɛn nɔviŋsu Tihomir ci yí le Bulgarie. Exwe ɖewo vayi yɛɔ, nɔviɛ Zdravko je afɔku yí ku. Le hwenu ɖewo goduɔ, Tihomir vasekɔ vevi haan. Yɛ koɖo yi xomu bunɔ tamɛ kpɔ so lé fɔnfɔnsoku lɔ avanɔ do nu keŋ atɛnŋ asɔ ɖu vevisese lɔ ji. Énu mɔ: “Le kpɔwɛ mɛ, mìkannɔ seŋ so fini mìavado go Zdravko le, enu ci mìaɖa ni, mɛ ciwo yí mìayɔ doŋkɔ mɔ wo le va azanɖuxu lɔ nɔ éfɔn so ku koɖo enyɔ ciwo yí mìanu ni so ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛwo nu.” Tihomir mɔ ci yewosɔ susu ɖo emɔkpɔkpɔ lɔ jiɔ, yido ŋsɛn yewo yí yewododoɔ ji keŋ yí sɔ le te kpɔ hwenu yí Yehowa afɔn ye nɔviye lɔ.

19. Nyi yí àtɛnŋ awa nɔ ao mɔkpɔkpɔ lɔ asɛnŋ ɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁹ Lé àwɛ nɔ ao mɔkpɔkpɔ lɔ asɛnŋ ɔ? Le kpɔwɛ mɛ, nɔ èkpɔkpɔ emɔ mɔ àvanɔ agbe tɛgbɛɛ le nyigban jiɔ, hlɛnnɔ enyɔ ci Bibla nu so paradiso lɔ nu yí abunɔ tamɛ kpɔ so nu. (Ezai 25:8; 32:​16-18) Bu tamɛ kpɔ so lé agbe lɔ avanɔ do le xexe yoyu lɔ mɛ nu. Kpɔɛni le susu mɛ mɔ yele nɔ. Miwo yí èkpɔkpɔ le nɔɔ? Egbeɖyiɖyi ciwo yí èsekɔɔ? Lé ewakɔ nɔ eoɔ? Nɔ èji mɔ yeabu tamɛ kpɔ so paradiso lɔ nuɔ, kpɔ lé wotɛ do le mìwo wemawo mɛ alo nakpɔ ehajiji video ciwo yí nyi Le xexe yoyu lɔ mɛ, Dagbejinjin ɖeeɖe o, alo Kpɔe Le Susu Me Ðaa. Nɔ mìji gamɛ yí bunɔ tamɛ kpɔ so lé xexe yoyu lɔ avanɔ do nuɔ, mìakpɔ mɔ mìwo cukaɖawo le “cukwin” yí woli na nɔ “ɖabaxoxo ɖeka.” (2 Kor. 4:17) To emɔkpɔkpɔ cɛ jiɔ, Yehowa ana nàsɛnŋ.

20. Nɔ mìgbɔjɔ can ɖe, lé mìawɛ yí agbekpɔ ŋsɛn ɔ?

²⁰ Nɔ mìgbɔjɔ can ɔ, ‘Mawu a tɛnŋ a do ŋsɛn mì.’ (Eha. 108:13) Yehowa na enu ciwo yí èʒan yí asɔ xɔ ŋsɛn so gbɔ daɖɛ vɔ. Eyi taɖo do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí aji emɔdasɛnamɛ yitɔ kpɔ le amɛɖekɛnukplakpla hwenu keŋ akpɔ ŋsɛn yí asɔ wa edɔ ɖe ci woɖo nɔ eo yí ado ji le cukaɖa mɛ alo akpɔtɔ akpɔkɔ jijɔ. Lɔn nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo adonɔ ŋsɛn eo. Bunɔ tamɛ kpɔ blaŋblaŋ so esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ lɔ nu. Eyi ‘Mawu a na ŋsɛn eo toto Yiŋtɔ hlɔnhlɔn gangan ji; á do ŋsɛn lanmɛ nɔ eo nɔ ŋgbetrɔ le ŋgbe domɛ ni hwecinu cukaɖawo va eo ji o yí à do ʒinxo, yí a haya.’—Kol. 1:11.