Jeshi Sɛnxu Nɔ Eoɖeki Yí Anya Mɔ Yedenya Enuwo pleŋ O

1. Enujikpekpe ci Yehowa na mìɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

YEHOWA wa mì yí mìɖo enujikpekpe yí abu tamɛ akpla enuyoyuwo yí agbenya lé mìawɛ awa do enu ciwo mìkpla ji. Nyi yí taɖo Yehowa wa mì ahan ɔ? Éji mɔ “mìakpɔ enujejeshi Mawutɔ” yí mìasin koɖo tamɛbubuŋsɛn mìwotɔ.—Elo. 2:​1-5, nwt; Rɔm. 12:​1, nwt.

2. (a) Nyi mìɖo anya so mìwoɖekiwo nuɔ? (Job 37:​23, 24) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.) (b) Nyɔna ciwo yí mìakpɔ nɔ mìjeshi sɛnxu nɔ mìwoɖekiwoɔ?

² Ci Yehowa wa mì yí mìɖo enujikpekpe yí akpla enu sugbɔ can ɔ, enu ciwo mìnya ɖo sɛnxu. (Hlɛn Job 37:​23, 24.) Bu tamɛ kpɔ so Job nu. Yehowa biɔ enyɔ sugbɔ Job se ci yí kpedo nu emɔŋje mɛ mɔ enu sugbɔ li yí denya o. Enu ci yí jɔ lɔ kpedo Job nu yí evakpɔɛ mɔ yeɖo asɔ yeɖeki hwe yí atrɔ ye susu. (Job 42:​3-6) Mìwo can mìakpɔ nyɔnawo nɔ sɛnxujejeshinamɛɖeki dɔ yí mìnya mɔ mìdejeshi enuwo pleŋ o. Sɛnxujejeshinamɛɖeki cɛ adɔ yí mìakando Yehowa ji mɔ yɛadasɛ enu ci teŋ mìʒan keŋ atɛnŋ asɔ gbeta nywiwo.—Elo. 2:6.

3. Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìaxo nuxu so ŋɖewo ciwo mìdenya nu o, koɖo cukaɖa ciwo mìatɛnŋ avado go gaɖewo mɛ. Mìagbekpɔ enu ci yí taɖo enyɔ mɔ mìdenya enu ɖekatɔwo o. Seŋkankan so nyɔ cɛwo nu ado ŋsɛn kankandoji ci mìɖo do Yehowa ji mɔ yɛanu enu ci mìɖo anya teŋ nɔ mì, ɖo ényi “Amɛ ci yi nunya deɖo afɛn o.”—Job 37:16.

MÌDENYA HWENU YÍ VƆVƆNU LƆ AVA O

4. Sɔ koɖo Matie 24:36 ɖe, nyi yí nyi ŋɖeka ci mìdenyaɔ?

⁴ Hlɛn Matie 24:36. Mìdenya hwenu yí xexe vwin cɛ ava vɔvɔnu o. Ŋtɔkpu can ɔ, hwenu yí Yesu le nyigban jiɔ, denya “ŋkeke alo gaxoxo hunnɔ” o.a Le yiyimɛɔ, énu nɔ apotru yitɔwo mɔ Yehowa, Mɛ ci yí nyi Etɔ nɔ Gamɛ yí ɖo “hlɔnhlɔn” alo acɛ yí anu ŋɖekatɔwo ciwo yí ajɔ le asɔ mɛ. (Edɔ. 1:​6, 7) Yehowa ɖo gamɛ ci yí ahɛn xexe vwin cɛ va vɔvɔnu daɖɛ vɔ, vɔ mìwo datɛnŋ anya hwenu ci teŋ yí anyi o.

5. Ci mìdenya hwenu ci teŋ xexe cɛ ava vɔvɔnu ɖe, lé etɛnŋ wa edɔ do mì ji doɔ?

⁵ Sɔ koɖo enyɔ ci Yesu nuɔ, mìdenya keke aje hwenu yí mìɖo anɔ tekpɔ xexe cɛ vɔvɔnu nu o. Vevitɔ nɔ nyi azan ɖewo ke yí mìle ete kpɔ Yehowa ŋkeke lɔɔ, etɛnŋ vadɔ yí mìavakpɔkpɔ emɔ ni ɖoɖu alo agbɔjɔ. Alo etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìado ji, nɔ mìwo xomumɛtɔwo alo mɛbuwo kokoɔ mì. (2 Piɛ 3:​3, 4) Etɛnŋ wawa nɔ mì mɔ nɔ mìnya ŋkeke ci ji teŋ yí xexe cɛ ava vɔvɔnu do saɔ, mìaxɔ jigbɔnɖɛ sɔwu yí agbele fafɛɖe nɔ mì sɔwu mɔ mìado ji nɔ mɛbuwo kokoɔ mì.

6. Nyi yí taɖo enyɔ mɔ mìdenya hwecinu yí vɔvɔnu lɔ avaɔ?

⁶ Ci Yehowa denu azan ci ji yí vɔvɔnu lɔ ava nɔ mìɔ, ehun emɔ nɔ mì nɔ mìadasɛ ni mɔ lɔnlɔn yí dɔ mìsinkɔ yí gbekando ji. Mìdesɛnkɔ Yehowa koɖo azan ɖe le susu mɛ shigbe mɔ xɔse ci mìɖo do nu ɖo azan ɖe ɖɛ yí avɔ hanci nɛ o. Ewaɖeɔ, mìbunɔ tamɛ sugbɔ so hwenu yí “Yehowa ŋkeke lɔ” ava nu yí mìwɛni nywiɖe ci mìsɔnɔ susu ɖonɔ enu ciwo yí avajɔ le ŋkeke cɛ ji. Ci mìwɛkɔ ahan ɔ, adɔ yí mìakpɔtɔ ateteɛ gogo Mawu doji yí mìawa enu ci ji mìkpe nɔ mìwo nu akpe ni.—2 Piɛ 3:​11, 12.

7. Nyi mìnyaɔ?

⁷ Ele veviɖe mɔ mìabu tamɛ kpɔ so enu ci mìnya nu. Mìnya mɔ ŋkeke vɔvɔɛ lɔwo tɔ ji so 1914. Yehowa nu enyɔ sugbɔ ɖɛ le Bibla mɛ yí mɔ 1914 yí anyi tɔtɔmɛ nɔ ŋkeke lɔwo vɔvɔnu. Vɔ égbedre lé xexe lɔ nɔnɔmɛwo ale do so hwenɔnu keke vaɖo egbɛ. Ecɛ dɔ yí mìkando ji mɔ “Yehowa ŋkeke gangan lɔ gogo.” (Sof. 1:14) Gbesɔ kpe niɔ, mìnya edɔ ci Yehowa ji mɔ mìwo le wa, eyi nyi mɔ mìadra “Fyɔɖuxu ŋɛnywi lɔ” nɔ amɛ sugbɔ lé mìakpe ji do. (Mt. 24:14) Wodradra eŋɛ cɛ le eju ciwo yí ayi 240 mɛ koɖo egbe ciwo yí wu 1000 mɛ. Deʒan mɔ mìanya “ŋkeke lɔ koɖo gamɛ lɔ” keŋ gbɔxwe yí awa edɔ cɛ ci yí ahwlɛn agbe gan nɔ amɛwo koɖo ezolelanmɛ o.

MÌDENYA LÉ YEHOWA AWA ENUWO DO O

8. Nyi ji yí “Mawu adodwi lɔ dɔwawawo” hɛnkɔ susu yiɔ? (Ŋununyatɔ 11:5)

⁸ Mìdenyanɔ “Mawu adodwi lɔ dɔwawawo” gashiagamɛ o. (Hlɛn Ŋununyatɔ 11:5.) Enyɔgbe cɛ hɛnkɔ susu yi enu ci Yehowa ana yí avamɛ alo enu ci Yehowa aɖe emɔ nɔ yí avamɛ keŋ nɔ yi dro anyi wawa ji. Mìdatɛnŋ anya enu ci teŋ yí dɔ taɖo Yehowa ɖenɔ emɔ yí enuɖekatɔwo jɔnɔ o alo enu ci teŋ awa keŋ akpedo mì nu o. (Eha. 37:5) Nɔ nyɔ cɛ le susu mɛ nɔ mìɔ, ana yí mìanya mɔ mìdenya enuwo pleŋ vɛ o, shigbe lé mìdenya lé ɖevi ɖe shinnɔ le dɔmɛ nɔ nyɔnu funɔ hanci nɛ; yí enyi ŋɖeka ci mɛ yí jɔjɔmɛnunyatɔwo demɔŋje mɛ vɛ pleŋ o.

9. Ci mìdenya enu ci Yehowa avawa yí asɔ kpedo mì nu ɖe, cukaɖa ciwo mìtɛnŋ vado goɔ?

⁹ Ci mìdenya enu ci Yehowa awa yí asɔ kpedo mì nu teŋ ɔ, etɛnŋ na yí mìtɛnŋ xo nu kpɔ so gbeta ɖekatɔwo ciwo mìasɔ nu. Mìtɛnŋ xoxoɔ nu kpɔ mɔ mìawa vɔnsawo keŋ akeke mìwo sumɔsumɔdɔ lɔ doji, shigbe anɔ agbe kleŋ alo ahun ayi fini yí Fyɔɖuxu ŋɛnywidratɔwo ʒan sugbɔ le. Alo etɛnŋ jɔ mɔ mìdeɖokɔ mìwo teokrasi tajinu ɖe gbɔ o yí mìdekpɔkɔ nyɔna le edɔsɛnsin ci mìwakɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ o. Alo mìdokɔ go cukaɖawo le teokrasidɔ ɖe mɛ. Ecɛ tɛnŋ dɔ yí mìavatɔ kpɔkpɔɛ shigbe mɔ Yehowa delɔn mì o alo mìwo nu degbekpekɔ ni hannɛ.

10. Nɔnɔmɛ vevi ciwo yí akpedo mì nu, ci mìdenya lé Yehowa awa enuwo pleŋ do can ɔ?

¹⁰ Ci mìdenya enu ci Yehowa avawa nɔ mì teŋ ɔ, ekpedo mì nu mìɖonɔ nɔnɔmɛ veviwo shigbe amɛɖekisɔsɔhwe koɖo sɛnxujejeshinamɛɖeki nɛ. Mìvanya mɔ lé Yehowa bunɔ tamɛ kpɔ do koɖo lé ewanɔ enuwo do kɔ yi ji wu mìwotɔ. (Ezai 55:​8, 9) Gbesɔ kpe niɔ, mìvakpla mɔ nɔ enuwo anyɔ nɔ mìɔ, mìɖo akannɔdo Yehowa ji keŋkeŋ yí aɖoŋ do nu. Nɔ mìkpɔkɔ nyɔnawo so kunuɖeɖedɔ mìwotɔ mɛ alo teokrasidɔ ɖe mɛɔ, esɔgbe mɔ mìasɔ kanfukanfu lɔ jo nɔ Yehowa. (Eha. 127:1; 1 Kor. 3:7) Nɔ enu lɔwo devanyɔkɔ shigbe lé hanci mìkpɔkɔ emɔ ni do nɛɔ, mìɖo aɖo ŋwi mɔ enu lɔwo pleŋ le nyanya mɛ nɔ Yehowa. (Ezai 26:12) Mìwakɔ mìwo kpaxwe yí akpɔtɔ akankando ji mɔ Yehowa awa yi kpaxwe. Mìnya mɔ ci Yehowa dawa enujiŋ pɛpɛpɛ shigbe lé ewɛ hweɖewonu vayi nɛ can ɔ, mìkando ji mɔ ána mì emɔdasɛnamɛ ci mìʒan.—Edɔwawawo 16:​6-10.

11. Enuvevi ciwo mìnyaɔ?

¹¹ Mìnya mɔ Yehowa nyi amɛlɔntɔ enujɔjɔɛwatɔ koɖo ŋununyatɔ tɛgbɛɛ. Mìnya mɔ enu ci mìwakɔ ni yí gbewakɔ nɔ mìwo kpena xɔsetɔwo le veviɖe ni sugbɔ yí wojɔnɔ ji ni. Yí mìgbenya mɔ Yehowa cunɔ shi nɔ mɛ ciwo yí nɔnɔ gbeji ni tɛgbɛɛ.—Ebre. 11:6.

MÌDENYA ENU CI YÍ AJƆ LE ESƆ MƐ O

12. Sɔ koɖo Ʒaki 4:​13, 14 ɖe, nyi mìdenyaɔ?

¹² Hlɛn Ʒaki 4:​13, 14. Nyɔnɔnwi vevi ɖeka yí nyi mɔ mìdenya lé agbe lɔ avanɔ do nɔ mì le esɔ mɛ o. Le xexe vwin cɛ mɛɔ, “hwenu koɖo enumaɖoŋdonuwo” tɛnŋ jɔ do mì ji. (Ŋun. 9:​11, nwt) Eyi taɖo mìdenya mɔ enu ciwo mìdrɔdrɔ mɔ mìawa avamɛ nɔ mì alo mìanɔ agbe akpɔ hwenu yí mìaɖegbɔ nɔ enu ciwo yí mìdrɔdrɔ mɔ mìawa o.

13. Lé ewanɔ nɔ mì hweɖewonu ci mìdenya enu ciwo pleŋ yí avajɔ do mì ji le esɔ mɛɔ?

¹³ Etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìado ji ci mìdenya enu ci teŋ avajɔ le esɔ mɛ o. Lé enyi ahan doɔ? Taŋfuin mìtɛnŋ vɔnvɔn nɔ enu ci yí avajɔ yí etɛnŋ na yí mìdagbekpɔkpɔ jijɔ o. Mìwo gbe tɛnŋ trɔ do bu maɖoŋdonutɔ alo enunvwin ɖe tɛnŋ jɔ do mì ji le avomɛ yí ecɛ atɛnŋ adɔ yí mìaci ŋshishi mɛ yí ale dɔmɛzi ji. Gbesɔ kpe niɔ, nɔ enu ciwo mìkpɔkpɔ emɔ nɔ devakɔ mɛ nɔ mìɔ, atɛnŋ dɔ yí mìado dɔmɛzi yí agbɔjɔ.—Elo. 13:12.

14. Nɔ mìakpɔ jijɔ tɛgbɛɛ ɖe, nyi gbɔ asoɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ)

¹⁴ Nɔ mìdokɔ eji le cukaɖawo mɛɔ, anyi mìdadasɛ mɔ, nɔ ŋɖeŋɖe jɔkɔ can ɔ, lɔnlɔn yí dɔ yí mìsɛnkɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ yí denyi amɛɖekitɔjiji yɔ o. Bibla mɛ xolɔlɔwo dasɛ mɔ mìdeɖo akpɔkɔ emɔ mɔ Yehowa aglɔn ta nɔ mì le cukaɖawo pleŋ mɛ o yí deɖonɔ ŋɖekatɔwo daɖɛ mɔ woajɔ do mì ji le agbe mɛ o. Énya mɔ mìatɛnŋ akpɔnɔ jijɔ nɔ mìdenya enu ciwo pleŋ avajɔ do mì ji le esɔ mɛ can. Vɔ mìakpɔnɔ jijɔ nɔ mìbiɔnɔ Yehowa mɔ le kplɔ mì le mìwo gbe mɛ yí asenɔ tonu ni. (Ʒer. 10:23) Nɔ mìɖoŋ do Yehowa nu hwenu yí mìsɔkɔ gbetawoɔ, adɔ yí mìaɖo susu ci han yí Ʒaki ɖo ci enu mɔ: ‘Nɔ é dro [Yehowa] ɔ, mìanɔ agbe mìawa enu yiketɔ, alo enu hunnɔtɔ.’—Ʒaki 4:15.

15. Nyi mìnya so esɔ mɛ nuɔ?

¹⁵ Ci mìdenya enu ciwo yí avajɔ do mì ji le ŋkeke ɖekaɖeka ciwo yí gbɔgbɔ mɛ can ɔ, mìnya mɔ Yehowa sɔ agbe mavɔ sɔ ɖo egbe nɔ mì, etɛnŋ nyi le jeŋkwi mɛ alo le nyigban ji. Mìnya mɔ datɛnŋ akan ŋsu o yí ŋɖekɛ datɛnŋ axe emɔ ni yí awa do yi gbeɖuwo pleŋ ji aglo o. (Titu 1:2) Yiɖekɛ yí tɛnŋ nunɔ “enu ci yí ajɔ so tɔtɔmɛ yí danasɛ enu ciwo wodewa hɔɖo o so gbeɖegbe ɖyii.” Enyɔ ciwo enu vayi jɔ, ahanke yí enyɔ ciwo enu ɖɛ mɔ woajɔ le esɔ mɛ can avamɛ nɛ. (Ezai 46:10) Mìkando ji mɔ enu ɖe datɛnŋ axe emɔ nɔ Yehowa yí alɔn mì aglo o. (Rɔm. 8:​35-39) Ána mì nunya akɔnfafa koɖo ŋsɛn ci mìʒan yí ado ji, nɔ ŋɖeŋɖe vajɔ do mì ji le esɔ mɛ can. Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa akpedo mì nu yí acushi nɔ mì.—Ʒer. 17:​7, 8.

MÌDATƐNŊ AMƆŊJE LÉ YEHOWA JESHI MÌ ÐƐ DO VƐ GBEÐE O

16. Shigbe lé Ehajiji Wema 139:​1-6 nui nɛ ɖe, nyi Yehowa nya so mì nuɔ, yí le ewa nɔ eoɔ?

¹⁶ Hlɛn Ehajiji Wema 139:​1-6. Mìwo Watɔ nya lé ewa mì do koɖo enu ciwo yí vatrɔ mì le gbaza mɛ, lé enu wanɔ do nɔ mì koɖo le susu mɛ. Ésɔnɔ ɖe le ji nɔ mì gashiagamɛ. Énya enyɔ ci mìnunɔ, enu ci yí dɔ yí mìnu enyɔ lɔ, enu ci mìwanɔ koɖo enu ci yí taɖo yí mìwɛ. Shigbe lé Efyɔ Davidi nui nɛɔ, Yehowa le mì gbɔ yí ale ebu nɔ mì yí Éle gbesɔsɔ yí akpedo mì nu, dagbe mì ɖɛ kpɔ gbeɖe o. Lé ewa nɔ eo ci èvakpɔɛ mɔ Axwetɔ Xexegbɛ lɔ Cɛkpatɔ Gangantɔ, Ŋsɛnwopleŋtɔ, jeŋkwi koɖo nyigban Watɔ sɔnɔ ɖe le ji nɔ eo sugbɔ ahan ɔ? Davidi nu mɔ: “Enu ciwo yí È jeshi kpaca ŋ. Gɔnmɛsese lɔ gbɔnnɔnu nɔŋ, ɖo é sugbɔ.”—Eha. 139:6.

17. Nyi yí taɖo etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìaxɔgbe do ji mɔ Yehowa jeshi mì ɖɛ nywiɖeɔ?

¹⁷ Taŋfuin fini mìwo xomu so, mìwo kɔta alo sɛnsɛn ci mɛ mìnɔ vayi na yí mìkpɔɛ mɔ yɛgbɔnnu mɔ mìakpɔ Yehowa shigbe Eda amɛlɔntɔ ci yí sɔnɔ ɖe le ji nɔ mì hannɛ. Alo mìtɛnŋ kpɔɛ mɔ afɛn ciwo mìwa vayi sugbɔ ɖoɖu yí Yehowa daji mɔ yeajeshi mì ɖɛ o alo ate yi azɔge le mì gbɔ. Ewa ahan nɔ Davidi ŋtɔkpu can hweɖewonu vayi. (Eha. 38:​18, 21) Alo mɛɖe ci yí le agbla jekɔ veviɖe mɔ yeatrɔ lé yenɔnɔ agbe do yí yeanɔ agbe asɔ koɖo Mawu se jɔjɔɛwo tɛnŋ biɔ yiɖeki se mɔ: ‘Nɔ Mawu mɔŋje enu mɛ nɔŋ teŋ ɖe, nyi yí taɖo ékpɔkɔ emɔ mɔ nyɛ le tashi agbe ci yí ŋnɔkɔ yí voŋ le mɛ yɛɔ?’

18. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìalɔn do ji mɔ Yehowa jeshi mì ɖɛ wu mìwoŋtɔwoɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁸ Mìatɛnŋ akpla yí alɔn do ji mɔ Yehowa jeshi mì ɖɛ sɔwu mìwoŋtɔwo yí atɛnŋ akpɔ enywi ci mìwoŋtɔwo datɛnŋ akpɔ le mì mɛ o. Vɔ ci ekpɔnɔ mìwo fɛnwo yí nya lé enu wanɔ do nɔ mì koɖo lé mìwanɔ enu do can ɔ, élɔn mì. (Rɔm. 7:15) Nɔ mìvado jeshi mɔ Yehowa kpɔnɔ enunywi ciwo yí mìwanɔɔ, atɛnŋ ado ŋsɛn kankandoji ci mìɖo mɔ mìasin le egbejinɔnɔ mɛ yí agbewɛ koɖo jijɔ.

19. Nyi ji mìakando so Yehowa nuɔ?

¹⁹ Mìnya mɔ Yehowa nyi lɔnlɔn. Mìkando ji keŋkeŋ mɔ eyi enyi. (1 Ʒan 4:8) Mìnya mɔ agbenywinɔnɔse yitɔwo dasɛ lɔnlɔn ci eɖo nɔ mì yí enu ci yí anyɔ nɔ mì le agbe mɛ gashiagamɛ yí ejinɔ nɔ mì. Mìnya mɔ Yehowa ji mɔ mìakpɔ agbe mavɔ. Ewɛ yí mìatɛnŋ aɖu ele nɔ tafɛnvɔnsa lɔ. Ci Yesu ku dota nɔ mìɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ ci mìɖo afɛnwo can ɔ, mìatɛnŋ asɛn Yehowa shigbe lé eji do nɛ. (Rɔm. 7:​24, 25) Gbesɔ kpe niɔ, mìnya mɔ ‘Mawu gangan sɔwu mìwo ji yí gbe jeshi enuwo pleŋ.’ (1 Ʒan 3:​19, 20) Yehowa kpɔnɔ enuɖekpokpui so mì nu yí ekando ji mɔ enuwo anyɔ nɔ mì nɔ mìwakɔ ye dro.

20. Nyi yí akpedo mì nu yí mìaze nɔ enulolokpɔ ɖoɖuɔ?

²⁰ Yehowa dewlanɔ enyɔ ɖekpokpui ci mìʒan teŋ do mì o. Eyi taɖo nɔ mìjeshi sɛnxu nɔ mìwoɖekiwoɔ, deʒan mɔ mìalokɔ enu kpɔ gbagbali so enu ciwo mìdenya nu o. Ewaɖeɔ, mìatɛnŋ asɔ susu ɖo enu ciwo yí le veviɖe ji koŋ. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìadasɛ mɔ mìkando Yehowa, “Amɛ ci enujejeshi yitɔ deɖo afɛn” ji keŋkeŋ. (Job 36:4) Ci enumɛmɔŋje mìwotɔ so ŋɖewo nu ɖo sɛnxu le kakacɛ mɛ can ɔ, mìatɛnŋ akpɔkpɔ emɔ mɔ mìavakpla enuyoyuwo le esɔ mɛ keke asɔyi mavɔ. Yí agbekpla enu so mìwo Mawu Gangan lɔ gbɔ.—Ŋun. 3:11.