Amɛ sugbɔ tashi cɔci yiyi, ɖoɔ wodegbekpɔkɔ ɖoŋci nɔ agbemɛ nyɔbiɔse veviwo alo akɔnfanamɛ nyɔ ɖekɛ o. Nyi yí taɖo ele mɔ àyi Yehowa Kunuɖetɔwo bɔbɔwoɔ? Nyɔna ci yí àkpɔ le mɛɔ?

Àkpɔ jijɔ mɔ yele amɛ ciwo yí lɔnnɔ amɛ yí gbesɔnɔ eɖe le mɛ nɔ amɛwo domɛ. Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, Kristotɔwo bɔnɔ le hamɛ vovovowo mɛ yí sɛnnɔ Mawu. Wokplanɔ Bibla yí gbedonɔ ŋsɛn lanmɛ nɔ wowo nɔnɔwo. (Ebretɔwo 10:24, 25) Ci yí lɔnlɔn le wo mɛɔ, wosenɔ le wowo ɖekiwo mɛ mɔ yewole exlɔ adodwi ciwo yí nyi yewo nɔvi Kristotɔwo mɛ. (2 Tɛsalonikitɔwo 1:3; 3 Ӡan 14, 15) Le egbɛmɛɔ, wowo fɔwo ji mìtotoɔ, eyi taɖo mìkpɔnɔ jijɔ.

Àkpɔ nyɔna so Bibla kplakpla koɖo wawa do yigɔnmɛɖosewo ji mɛ. Shigbe lé enɔ le Bibla ŋwlɛnŋwlɛn hwenu hannɛɔ, ŋsuwo, nyɔnuwo koɖo ɖeviwo bɔnɔ doju. Enukplamɛtɔ bibiwo zannɔ Bibla yí sɔ kpenɔ do mì nu nɔ mìanya lé mìazan Bibla gɔnmɛɖosewo do le mìwo gbenɔnɔ mɛ. (2 Ese Wema 31:12; Nexemi 8:8) Amɛshiamɛ atɛnŋ adasɛ yixɔse koɖo Kristotɔwo mɔkpɔkpɔ sɔ to enyɔ ŋci ɖoɖo koɖo ehajiji mɛ.​—Ebretɔwo 10:23.

Ao Mawu ji xɔxɔ se asɛnŋ doji. Apostolo Pɔlu nu mɔ: “Ŋ ji mɔ na kpɔ mí nywiɖe. Ŋ ji mɔ na na gbɔngbɔn nunana ɖe ci yí a na ŋsɛn mí . . . Ŋ ji mɔ mì a kpedo mìwonɔnɔwo nu koɖo xɔse ci mì ɖo. Míwo xɔse a kpedo ŋ nu, yí anyi xɔse a gbe kpedo mí nu.” (Rɔmatɔwo 1:11, 12) Ehadodo koɖo mìwo haxɔsetɔwo le bɔbɔwo mɛ gashiagamɛ donɔ ŋsɛn mìwo xɔse, nɔ mìayiji anɔ agbe do Bibla mɔdasɛnamɛwo ji.

Nyi yí taɖo dàva mìwo bɔbɔ lɔwo keŋ akpɔ enu cɛwo tɔxu eo ŋtɔɔ? Mìasɔ jijɔ axɔ eo koɖo alɔ-ve. Wodecunɔ eho do ta nɔ bɔbɔ lɔwo o, yí wodejɔnɔ ho le amɛ shi o.

• Miwo fɔwo ji tokɔ mìle le lé hanci yí mìwanɔ bɔbɔ lɔwo doɔ?

• Nyɔna ciwo yí àkpɔ nɔ èyinɔ Kristotɔwo bɔbɔ cɛwoɔ?

Nɔ eӡan mɔ mìato ave suwo mɛ alo nɔ ayamɛ le do ɖeeɖe can ɔ, mìyinɔ mìwo bɔbɔwo gashiagamɛ. Enyi nyɔnɔnwi mɔ agbemɛ cukaɖawo ɖenɔ fun nɔ Yehowa Kunuɖetɔwo, yí enucinɔ kɔ nɔ wo le ŋkeke lɔ dɔwawawo godu shigbe mɔ mɛbuwo hannɛ. Vɔ, nyi yí taɖo wodonɔ gbla yí bɔnɔ koɖo wowo nɔvi Kristotɔwoɔ?

Énanɔ yí mìwanɔ nɔvi. Ci yí Pɔlu xokɔ nuxu so mɛciwo mìdonɔ ha koɖo le bɔbɔwo mɛ nuɔ, éŋwlɛn mɔ: “Mí ɖo a butamɛ so míwonɔnɔwo nu.” (Ebretɔwo 10:24) Enyɔ cɛ gɔnmɛ yí nyi mɔ “mìwo susuwo ɖo anɔ mìwo nɔviwo ji” alo mìajeshi mìwo nɔnɔwo ɖɛ nywiɖe. Eyi taɖo yí Pɔlu kpla nu mì mɔ mìwo le sɔnɔ ɖe le mɛ nɔ mìwo nɔnɔwo. Nɔ mìvajeshi mìwo nɔvi Kristotɔwo ɖɛ nywiɖeɔ, mìvakpɔɛni mɔ wowo can doji le nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ ci hanwo mɛ tokɔ mìwo can le, yí woatɛnŋ akpedo mì nu mìadoji.

Énanɔ yí mìjenɔ exlɔ akun-akunwo. Le mìwo bɔbɔwo mɛɔ, denyi amɛ jeshiwo kpoŋ yí mìbɔnɔ koɖo o, exlɔ ŋtɔŋtɔwo yí mìbɔnɔ koɖo. Hweɖewo nuɔ, mìbɔnɔ koɖo mìwo nɔviwo yí munɔ munu. Nyɔna ci yí mìkpɔnɔ so ehadodo cɛwo mɛɔ? Mìkplanɔ lé mìawɛ yí mìwo nɔviwo nu ajeŋ nɔ mì, énanɔ yí mìwo lɔnlɔn gbesɛnnɔŋ doji. Eyi taɖo nɔ mìwo nɔviwo le cukaɖawo mɛ tokɔɔ, mìkpenɔ do wo nu fafɛɖe, ɖoɔ exlɔ akun-akunwo mìnyi. (Elododo Wema 17:17) Ci yí mìdonɔ ha koɖo mìwo hamɛtɔwo pleŋ ahan ɔ, mìdanasɛ mɔ mì “lenɔbu nɔ [mìwo] nɔnɔwo.”​—1 Korɛntitɔwo 12:25, 26.

Can ao xlɔwo le mɛciwo yí wanɔ edro Mawu tɔ mɛ. Àtɛnŋ akpɔ exlɔ akun-akun cɛwo le Yehowa Kunuɖetɔwo mɛ. Mìɖe kuku, ŋgbeɖe mɔ nɔ ŋɖekpokpui ana nàgbe ehadodo koɖo mì o.

• Nyɔna ci yí mìkpɔnɔ le ehadodo koɖo mìwo nɔviwo le bɔbɔwo mɛɔ?

• Hwenu yí àvaji mì kpɔ le mìwo Fyɔɖuxuxɔ mɛɔ?

Nɔ exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo le bɔbɔwo wakɔɔ, wojinɔ hawo, wodonɔ gbeɖaɖa, wohlɛnnɔ Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo keŋ yí kijenɔ wo mɛ. Denyi kɔnuwo yí wowanɔ o. (1 Korɛntitɔwo 14:26) Ahanke yí mìwo can mìwanɔ mìwo bɔbɔwo gbɛ nɛ.

Bibla ji yí mìcu mìwo nukplakplawo do, yí wonyɔ nɔ agbenɔnɔ. Le kwɛshila vɔvɔnuɔ, hamɛ ɖekaɖeka bɔnɔ yí senɔ miniti 30 Bibla mɛ nuxu ci yí danasɛ lé mìanɔ agbe asɔ koɖo Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo koɖo lé hanci yí Bibla mɛ nyɔnuɖɛwo vakɔ mɛ le egbɛmɛ. Amɛshiamɛ kplɔnɔ nuxuxotɔ lɔ do le yiŋtɔ Bibla mɛ nɔ éyɔ Bibla kpukpui ɖe. Le nuxu lɔ goduɔ, mìzannɔ enyɔbiɔse koɖo ɖoŋci yí sɔ wanɔ “Jutakpɔxɔ” nukplakpla nanɔ gaxoxo ɖeka. Le Jutakpɔxɔ tata ci mìkplanɔ lɔ mɛɔ, amɛshiamɛ ɖonɔ nyɔ ŋci faa. Enyɔlekpɔ cɛ kpenɔ do mì nu yí mìwanɔ do Bibla mɔdasɛnamɛwo ji le agbemɛ. Enyɔci ɖekɛŋmɛ yí mìkplanɔ le hamɛ ciwo yí wu 110 000 mɛ le xexeɛ pleŋ mɛ.

Wokpenɔ do mì nu yí mìbinɔ le Bibla kplakpla amɛwo mɛ. Mìgbebɔnɔ doju fiɛfi ɖeka le kwɛshila dodomɛ yí wanɔ bɔbɔ madotɔn ci woyɔnɔ mɔ Kristotɔwo Gbenɔnɔ koɖo sumɔsumɔdɔ. Bɔbɔ lɔ toto le Agbenɔnɔ koɖo sumɔsumɔdɔ bɔbɔ nukplawema ci mìxɔnɔ wleci ɖeshiaɖe mɛ. Bɔbɔ lɔ kpaxwe ŋkɔtɔ ci yí nyi Mawu Nyɔ mɛ dɔkunuwo, kpenɔ do mì nu yí mìsenɔ Bibla kpaxwe ci yí hamɛ lɔ pleŋ hlɛnnɔ doŋkɔ gɔnmɛ doji. Akpaxwe evetɔ yí nyi ‘Nà nɔ ao sumɔsumɔdɔ anyɔ doji’. Le akpaxwe cɛ mɛɔ, wowanɔ wadasɛ ciwo yí drenɔ lé woakpla Bibla do koɖo amɛwo. Bɔbɔ lɔ jikpɔtɔ nunɔ enu ciwo yí ele mɔ mìawa keŋ abi doji le enuhlɛnhlɛn koɖo enukplakpla koɖo amɛwo mɛ. (1 Timɔte 4:13) Akpaxwe amɛtɔntɔ yí nyi Kristotɔwo Gbenɔnɔ. Akpaxwe cɛ kunɔ do lé hanci yí mìawa do Bibla gɔnmɛɖosewo ji le ŋkeke ɖeshiaɖe gbenɔnɔ mɛ. Yikpaxwe ɖeka ci yí nyi nyɔbiɔse koɖo ɖoŋci nyɔlekpɔ nanɔ yí mìsenɔ Bibla gɔnmɛ doji.

Nɔ èva mìwo bɔbɔ cɛwoɔ, enu nywi ciwo yí àkpla so Bibla mɛ avivi nu nɔ eo taŋ!​—Ezai 54:13.

• Nyiwo yí àkpɔ mɔ nɔ mɔ yeakpla le Yehowa Kunuɖetɔwo bɔbɔwo mɛɔ?

• Kwɛshila lɔ mɛ Bɔbɔ ci yí àji mɔ yeavaɔ?

Èdo jeshi lé hanci yí Yehowa Kunuɖetɔ cɛwo drado nywiɖe gbɔxwe yí yikɔ bɔbɔwo le foto cɛwo jia? Nyi yí taɖo dradrado nywiɖe nɔnɔ veviɖe nɔ mìɔ?

Nɔ mìado bubu mìwo Mawu nu. Enyi nyɔnɔnwi mɔ denyi mìwo zezemɛ ɖekɛ yí Mawu kpɔnɔ o. (1 Samiɛli 16:7) Vɔ nɔ mìvabɔ yí asɛn Mawuɔ, mìjinɔ mɔ mìawa enu ci yí ado bubu Mawu koɖo mìwo nɔviwo nu. Nɔ amɛ ɖe yikɔ kojoɖotɔ gangan ɖe ŋmɛɔ, áji mɔ yeadrado nywiɖe asɔ do bubu kojoɖotɔ lɔ nu sɔ kudo texwe ci yí ele ŋci. Ahanke mìwo dradrado nywiɖe nɔ bɔbɔwo danasɛ mɔ mìdonɔ bubu gangan Yehowa, Mawu ci yí nyi “Kojoɖotɔ nɔ nyigban lɔ keŋkeŋ” koɖo mìwo bɔbɔ waxu nu nɛ.​—Gɔnmɛjeje 18:25.

Nɔ mìadasɛ mɔ mìnɔnɔ agbe esɔnɔ koɖo Bibla gɔnmɛɖosewo. Bibla nu nɔ Kristotɔwo mɔ wole “do awuwo le bubu koɖo susu nywi mɛ.” (1 Timɔte 2:9, 10) Awudodo le “bubu mɛ” gɔnmɛ yí nyi mɔ mìdado awu ciwo yí ahɛn amɛwo susuwo va mìwo ɖekiwo ji alo awu ciwo yí anyɔ edro vɔnwo do amɛwo mɛ koɖo awu ciwo mɛ amɛci lɔ pleŋ azezeɛ le o. Mìdaɖo acɔ kpɛɖyii glo o. Awudodo le “susu nywi mɛ” kpenɔ do mì nu yí mìdesɔnɔ enu ɖewo kplanɔ kpoŋ alo adrado keke awugan nunu o. Mìwo dradrado nywiɖe nanɔ yí wokpɔnɔ mɔ “Mawu mìwo Hwlɛngantɔ nukplamuwo nyi enu nyakpɔkpɔ.” (Titu 2:10; 1 Piɛ 2:12) Lé mìdranɔ do nywiɖe gbɔxwe yí yinɔ mìwo bɔbɔwo kpɔnɔ ŋsɛn nywi do lé amɛwo bunɔ Yehowa sɛnsɛn do.

Ŋgbenu mɔ awu ciwo wodo le elɛ tɔxu hanciwo dele ye shi o, eyi taɖo yedava bɔbɔ lɔwo o. Deӡan hogan wuwo duu o. Vɔ mìatɛnŋ ado awu ciwo yí mɛ́, yí le nɔnɔmɛ nywi mɛ.

• Nyi yí taɖo dradrado nywiɖe le veviɖe le mìwo Mawu sɛnsɛn mɛɔ?

• Bibla gɔnmɛɖose ci yí kpenɔ do mì nu le awudodo koɖo dradrado nywiɖe mɛɔ?

Nɔ Yehowa Kunuɖetɔwo kplakɔ Bibla koɖo eo vɔɔ, kandoji li mɔ èdranɔ enukplakpla lɔ do doŋkɔ. Ahanke yí Rele mɔ àdranɔ hamɛ bɔbɔ lɔwo do doŋkɔ gbɔxwe akpɔ ele so mɛ nɛ. Ðoɖo nywi wawa yí ana àtɛnŋ adra bɔbɔ lɔwo do nywiɖe.

Ji hwenu koɖo texwe ci yí anyɔ nɔ enukplakpla lɔ. Hwenu yí ao susuwo pleŋ anɔ enukplakpla lɔ ji wuɔ? Nyidin fɔnfɔnmɛ gbɔxwe àtɔ ŋkeke lɔ dɔwo ji yɔa? Alo zanmɛ nɔ ɖeviwo mlɔ anyi godu yɔ? Nɔ dàsunji akpla nu gaxoxo sugbɔ can ɔ, anyɔ mɔ aɖo gamɛ ɖe ɖɛ koŋ nɔ enukplakpla lɔ yí ŋgbena nɔ ŋɖekpokpui adahɛn yi mɛ o. Ji fini yí eɖaɖo le too yí aci radio, televiӡiɔn koɖo ao telefonu. Nɔ èdo gbeɖaɖa gbɔxwe yí atɔ enukplakpla lɔ jiɔ, akpedo eo nu nàɖe ŋkekeɛ mɛ tamɛbukpɔwo kɔŋgbe keŋ nɔ ao susuwo pleŋ anɔ Mawu Nyɔ lɔ ji.​—Filipitɔwo 4:6, 7.

Do jeshi enyɔ vevi lɔwo keŋ atekpɔ avaɖo enyɔ ŋci. Gbɔxwe àtɔ enukplakpla lɔ dradradoɔ, enyɔta blebu lɔ le nɔ susu mɛ nɔ eo. Butamɛ kpɔ so enyɔci lɔ alo eta lɔ nu, kpɔ lé enyɔci hwɛhwɛ ɖekaɖeka do nu enyɔta lɔ mɛ do. Butamɛ kpɔ so foto lɔwo koɖo enumɛtoto nyɔbiɔse lɔwo nu. Le yigoduɔ, hlɛn mamamɛ lɔwo ɖekaɖeka keŋ aji ɖoŋci kpɔ nɔ enyɔbiɔse lɔwo. Hlɛn kpukpui ciwo yí le mamamɛ lɔ mɛ keŋ akpɔ le wodo nu enyɔta lɔ mɛ do. (Edɔwawawo 17:11) Nɔ èkpɔ ɖoŋci nɔ enyɔbiɔse lɔɔ, te teshi do gɔnmɛ ni alo do jeshi enyɔ vevi ciwo yí ana nàɖoŋwin ɖoŋci lɔwo. Nɔ èva bɔbɔ lɔ yí edro eoɔ, àtɛnŋ akɔ alɔ yi ji yí aɖo enyɔ ŋci faa.

Nɔ èdranɔ enu ciwo yí wokplanɔ le bɔbɔwo mɛ do le kwɛshila ɖeshiaɖe mɛɔ, ao gbɔngbɔnmɛ dɔkunnuwo asugbɔ doji.​—Matie 13:51, 52.

• Nyiwo ele mɔ àwanɔ nɔ èdrakɔ bɔbɔwo doɔ?

• Nyi yí akpedo eo nu yí enyɔ ŋci ɖoɖo anɔ fafɛɖe nɔ eo le bɔbɔwo mɛɔ?

So keke blema mɛ yí Yehowa ji mɔ xomu ɖekaɖeka le bɔnɔ doju yí adonɔ ŋsɛn wowo ɖekiwo le gbɔngbɔnmɛ koɖo ɖekawawa ci yí le wo mɛ. (2 Ese Wema 6:6, 7) Eyi taɖo Yehowa Kunuɖetɔwo ɖo gamɛ ɖe ɖɛ koŋ yí sɔ wanɔ sɛnsɛn xomumɛtɔ kwɛshila ɖeshiaɖe doju: Wokplanɔ Bibla mɛ nyɔci ɖeka ci yí sɔ koɖo wowo gbɔngbɔnmɛ ӡanwo cucucu le jijɔ mɛ. Nɔ èle eo ɖekɛ can ɔ, àtɛnŋ azan gamɛ lɔ asɔ kpla nu so Mawu nu le Bibla mɛ.

Sɛnsɛn xomumɛtɔ nanɔ wotenɔ gogo Yehowa doji. Bibla nu mɔ: “mí gogo Mawu nɔ Mawu a gogo mí.” (Ӡaki 4:8) Mìajeshi Yehowa nywiɖe wu nɔ mìkplanɔ nu so yinɔnɔmɛwo koɖo yinuwanawo nu kitokito le Bibla mɛ. Emɔ fafɛ ci ji míato atɔ sɛnsɛn xomumɛtɔ lɔ ji yí nyi mɔ míazan akpa ɖe nɔ gamɛ lɔ asɔ hlɛn Bibla doju. Míatɛnŋ akplɔ Bibla hlɛnhlɛn ɖoɖo ci yí wowa do Kristotɔwo Gbenɔnɔ koɖo sumɔsumɔdɔ bɔbɔ nukplawema lɔ mɛ kwɛshila ɖeshiaɖe. Míatɛnŋ ama akpa ci yí míahlɛn nɔ xomu lɔ mɛ tɔ ɖekaɖeka keŋ akan seŋ so enu yoyu ciwo yí míkpla le Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo mɛ nu.

Sɛnsɛn xomumɛtɔ nanɔ ɖekawawa ci yí le xomu lɔ mɛ sɛnnɔŋ doji. Nɔ asu koɖo ashi, alo jilawo koɖo ɖeviwo kplanɔ Bibla dojuɔ, ana ɖekawawa ci yí le xomu lɔ mɛ asɛnŋ doji. Sɛnsɛn xomumɛtɔ ɖo anyi jijɔ hwenu ci yí amɛshiamɛ akpɔnɔ mɔ nɔ veviɖe. Jilawo atɛnŋ acan enyɔci ci yí asɔ koɖo exwe ci yí ɖevi lɔwo ɖo. Míatɛnŋ akpɔ enyɔci cɛwo le Jutakpɔxɔ koɖo Nyɔ! mɛ, alo le jw.org ji. Xomu lɔ atɛnŋ akpɔ jw televiӡiɔn (tv.jw.org) ɖoɖo ɖeka keŋ akan seŋ so nu. Jilawo atɛnŋ axo nuxu so lé wowo viwo awɛ anɔ te do cukaɖa ciwo yí wodonɔ go le suklu nu. Míatɛnŋ aji ha ciwo woavaji le bɔbɔwo mɛ. Nɔ míɖe gbɔɔ, míatɛnŋ aɖu alo anu enudojijɔnamɛ ɖewo hweɖewo nu.

Nɔ xomuwo zannɔ gamɛ vevi cɛ yí sɔ sɛnnɔ Yehowa doju kwɛshila ɖeshiaɖeɔ, ana xomu lɔ mɛ tɔwo akpɔnɔ jijɔ do Mawu Nyɔ lɔ kplakpla nu, yí woakpɔ nyɔna sugbɔwo le mɛ.​—Ehajiji Wema 1:1-3.

• Nyi yí taɖo mìɖo gamɛ ɖe ɖɛ koŋ nɔ sɛnsɛn xomumɛtɔɔ?

• Lé jilawo awɛ yí xomu lɔ akpɔ jijɔ le sɛnsɛn lɔ hwenuɔ?

Nyi yí na mɛciwo yí le elɛ le jijɔ kpɔkɔ ahan ɔ? Mìwo takpekpke ɖeka mɛ yí wole. Shigbe lé Mawu do ese nɔ yisɛntɔ ciwo yí ni sa vayi mɔ wole wanɔ takpekpe zetɔn le exwe ɖeka mɛ nɛɔ, ahanke mìwo can mìwanɔ takpekpewo le egbɛmɛ nɛ. (2 Ese Wema 16:16, nwt) Le exwe ɖeshiaɖe mɛɔ, mìwanɔ takpekpe amɛtɔn: ekán lɔ mɛ takpekpe ŋkeke ɖeka tɔ zeve koɖo ŋkeke amɛtɔn takpekpegan. Lé mìawɛ akpɔ nyɔna so takpekpe cɛwo mɛɔ?

Wonanɔ yí mìwo Kristotɔwo nɔviwawa sɛnnɔŋ doji. Shigbe lé Izraɛliviwo kpɔnɔ jijɔ le Yehowa kanfukanfu mɛ le “takpekpe” mɛ hannɛɔ, mìwo can mìkpɔnɔ jijɔ doju le yisɛnsɛn mɛ le wana veviwo mɛ. (Ehajiji Wema 26:12; 111:1) Takpekpe cɛwo nanɔ mìdonɔ go nɔvi ciwo yí so hamɛ buwo mɛ alo etogodu. Le nyidɔn mɛɔ, mìɖunɔ nu doju le jijɔ mɛ le takpekpe lɔ waxu, eyi nanɔ yí exlɔwawa mìwotɔ sɛnnɔŋ doji le gbɔngbɔnmɛ wana cɛwo hwenu. (Edɔwawawo 2:42) Le takpekpe cɛwo mɛɔ, mìwo ŋtɔwo mìkpɔnɔ lɔnlɔn ci yí bɔ “mìwo nɔviwo” habɔbɔ lɔ do ɖekɛ le xexeɛ pleŋ mɛ.​—1 Piɛ 2:17.

Wokpenɔ do mì nu yí mìshinnɔ le gbɔngbɔnmɛ. Ci woɖe gɔnmɛ nɔ Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo nywiɖeɔ, Izraɛliviwo “mɔŋje enukplamu” lɔwo mɛ yí kpɔ jijɔ sugbɔ. (Nexemi 8:8, 12) Bibla mɛ nukplamu ciwo mìxɔnɔ le mìwo takpekpewo mɛ jenɔŋ nɔ mìwo can hɛnnɛ. Bibla ji wocu toto ɖeshiaɖe do. To Bibla mɛ nuxu wadɔdoamɛjiwo koɖo wadasɛwo mɛɔ, mìkplanɔ lé mìawa edro Mawu tɔ do le mìwo gbenɔnɔ mɛ. Nɔ mìse lé hanci Kristotɔ buwo dokɔ ji le efunkpekpewo mɛ le ŋkeke sɛnŋsɛnŋ cɛwo mɛɔ, edonɔ ŋsɛn mì. Le mìwo takpekpeganwo mɛɔ, mìkpɔnɔ enukpɔkpɔsɔkplanu (drama) ciwo yí nanɔ mìkpɔnɔ Bibla mɛ xolɔlɔwo le susumɛ sɔ wu, yí gbekplanɔ enu sugbɔ so mɛ. Le takpekpe ɖeshiaɖe mɛɔ, mɛciwo yí ɖo gbe nɔ Mawu mɔ yewoasiin, wanɔ ӡinӡindoshimɛ.

• Nyi yí taɖo mìkpɔnɔ jijɔ le takpekpewo mɛɔ?

• Nyɔna ci yí àkpɔ nɔ èyi takpekpe lɔwoɔ?

Azan kleŋ ɖe doŋkɔ nɔ Yesu kuɔ, énu mɔ: “Wo a dra Mawu Fyɔju ŋɛnywi lɔ le xexe lɔ pleŋ mɛ, yí a sɔ ɖe kunu nɔ jukɔn lɔwo pleŋ. Hwehunnɔ nu yí vɔvɔɛnu lɔ a va ɖo.” (Matie 24:14) Vɔ lé woawa kunuɖeɖedɔ cɛ le xexe lɔ pleŋ mɛ doɔ? Kpɔwɛ ci yí Yesu ɖo ɖɛ nɔ mì hwecinu yí énɔ nyigban ji yí akpedo mì nu.​—Luiki 8:1.

Mìyinɔ amɛwo gbɔ le wowo xowo mɛ. Yesu kpla eŋɛnywi lɔ dradra so axomɛ yi axomɛ yinukplaviwo. (Matie 10:11-13; Edɔwawawo 5:42; 20:20) Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, wona texwe ɖe koŋ ci mɛ eŋɛnywidratɔwo aɖe kunu le. (Matie 10:5, 6; 2 Korɛntitɔwo 10:13) Ahanke le egbɛmɛɔ, wowa ɖoɖo nywi nɔ mìwo kunuɖeɖedɔ lɔ. Hamɛ ɖekaɖeka xɔ nyigbanmama ci mɛ aɖe kunu le. Wana cɛ kpenɔ do mì nu yí mìwanɔ do ese ci yí Yesu do nɔ mì mɔ “mìwo le dra Eŋɛnywi lɔ nɔ amɛwo” ji.​—Edɔwawawo 10:42.

Mìdranɔ eŋɛnywi lɔ le afishiafi ci yí mìkpɔnɔ amɛwo le. Yesu gbeɖo kpɔwɛ ɖɛ nɔ mì le kunuɖeɖe nɔ amɛwo le afishiafi, shigbe axuta alo dotɔ tu nɛ. (Maki 4:1; Ӡan 4:5-15) Eyi taɖo mìwo can mìɖenɔ kunu nɔ amɛwo le afishiafi: le ablɔwo ji, le afiwo mɛ, le pakiwo ji, alo to telefonu ji. Mìgbeɖenɔ kunu nɔ mɛciwo yí le axwe xa nɔ mì, mɛciwo mìwanɔ edɔ koɖo, mìwo kpena sukluviwo, koɖo mìwo xomumɛtɔwo hweshiahwenu ci yí mɔnukpɔkpɔ sun mì shi. To emɔ cɛwo pleŋ jiɔ, mìkpekɔ do amɛ linlɔn nɛniɖe nu le nyigban lɔ pleŋ ji yí wosekɔ ‘hwlɛngan ŋɛnywi’ lɔ.​—Ehajiji Wema 96:2, nwt.

Mi àji mɔ yeanu Mawu Fyɔɖuxu ŋɛnwyi lɔ koɖo nyɔna ci ahɛn vɛ le esɔmɛ nɔɔ? Ŋgbesɔ eŋɛnywi cɛ wa eo ɖekɛ tɔ o. Tekpɔ anui nɔ amɛwo kaba!

• Eŋɛnywi ci yí ele mɔ woadraɔ?

• Lé Yehowa Kunuɖetɔwo ɖyikɔ Yesu do le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ?

“Emɔɖetɔ” nyi amɛ ci yí yi texwe ɖe doŋkɔ keŋ yí ɖe emɔ yí mɛbuwo kplɔɛ do. Mìatɛnŋ ayɔ Yesu mɔ emɔɖetɔ, ɖoɔ wodɔɛ ɖaɖa nyigban ji yí eva wa sumɔsumɔdɔ ci yí hun emɔ nɔ amɛwo nɔ wakpɔ hwlɛngan. (Matie 20:28) Le egbɛmɛɔ, Yesu dokplɔtɔwo zannɔ gamɛ sugbɔ shigbe yiŋtɔ hannɛ yí sɔ kpenɔ do amɛwo nu nɔ woanyi ‘[yi]dɔkplaviwo.’ (Matie 28:19, 20) Amɛ ɖewo wakɔ emɔɖeɖedɔ lɔ le egbɛmɛ.

Emɔɖetɔ nyi gashiagamɛ ŋɛnywidratɔ. Yehowa Kunuɖetɔwo pleŋ yí dranɔ eŋɛnywi lɔ. Ganŋke, mɛɖewo wa ɖoɖo keŋ yí nyi gbeshiagbe ‘mɔɖetɔwo. Wozannɔ gaxoxo 70 le eŋɛnywidradradɔ lɔ mɛ wleci ɖeshiaɖe. Gbɔxwe woasunji awɛɔ, mɛɖewo ɖe gamɛ le wowo dɔwawawo ji kpɔtɔ. Wosɔ mɛɖewo mɔ woanyi emɔɖetɔ veviwo le fini yí Fyɔɖuxu ŋɛnywidratɔwo ӡan le sugbɔ wu. Wozannɔ gaxoxo 130 alo ci yí wu ahan le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ wleci ɖeshiaɖe. Emɔɖetɔwo dejinɔ enu ganganwo le agbemɛ o. Ðoɔ, wokandoji mɔ Yehowa akpedo yewo nu yí yewoakpɔ agbemɛ nuӡanӡan veviwo. (Matie 6:31-33; 1 Timɔte 6:6-8) Amɛ ciwo yí datɛnŋ anyi gashiagamɛ ‘mɔɖetɔwoɔ, wonyinɔ kpedonu mɔɖetɔwo. Wotekpɔ yí zannɔ gaxoxo 30 alo 50 le eŋɛnywidradradɔ lɔ mɛ le wleci ɖeka mɛ.

Lɔnlɔn nɔ Mawu koɖo amɛkpena yí na emɔɖetɔwo le edɔ cɛ wakɔ. Shigbe Yesu hannɛɔ, mìdo jeshi mɔ eӡan mɔ amɛwo akpla enu so Mawu koɖo yitamɛɖoɖowo nu. (Maki 6:34) Vɔ, mìnya mɔ enu ci yí mìjeshi so Mawu nu akpedo wo nu nywiɖe le egbɛmɛ yí esɔmɛ mɔkpɔkpɔ adodwitɔ asun wo shi. Lɔnlɔn ci yí emɔɖetɔwo ɖo nɔ wowo kpenawo yí dɔ yí wozannɔ wowo gamɛ koɖo wowo ŋsɛn xomɛvutɔ yí sɔ kpenɔ do amɛwo nu nɔ woajeshi eŋɛnywi lɔ. (Matie 22:39; 1 Tɛsalonikitɔwo 2:8) Edɔ nywi cɛ wawa donɔ ŋsɛn emɔɖetɔwo xɔse, éna wotenɔ gogo Yehowa doji, yí gbena wokpɔnɔ jijɔ taŋ.​—Edɔwawawo 20:35.

• Mi yí emɔɖetɔ nyiɔ?

• Nyi yí cucu mɛɖewo yí wole gashiagamɛ ‘mɔɖeɖedɔ wakɔɔ?

Teokrasi nukplamu ci yí Yehowa kunuɖetɔwo xɔkɔ xoxoxo nyi jeshidui nɔ wo. Woɖo suklu vevi vovovowo nɔ mɛciwo yí nyi gashiagamɛ sumɔsumɔdɔwatɔwo nɔ woatɛnŋ ‘wa Mawu dɔwavi dɔwo pleŋ.’​—2 Timɔte 4:5.

Emɔɖetɔwo suklu. Nɔ gbeshiagbe ‘mɔɖetɔwo wa exwe ɖeka le gashiagamɛ kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, woyɔnɔ wo nɔ ŋkeke amadɛn suklu ci woawa le Fyɔɖuxuxɔ ci yí sɔ wo gbɔ mɛ. Susu vevitɔ ci yí le suklu lɔ nu yí nyi mɔ woakpedo emɔɖetɔ lɔwo nu nɔ woate gogo Yehowa doji, abí le akpa ɖeshiaɖe mɛ nɔ kunuɖeɖedɔ lɔ doji, yí akpɔtɔ ayi sumɔsumɔdɔ lɔ ji le egbejinɔnɔ mɛ.

Fyɔɖuxu ŋɛnywidratɔwo suklu. Wowanɔ wleci ve suklu yí sɔ nanɔ ekpla emɔɖetɔ bibi ciwo yí le gbesɔsɔmɛ mɔ yewoaso le yewo jumɛ ayi afishiafi ci yí eӡan le. Le emɔ ŋtɔ́ nuɔ, wonukɔ mɔ, “Nyɛ ke le elɛ. Dɔ ŋ ɖaɖa!” shigbe lé Yesu Kristo eŋɛnywidratɔ gangantɔ ci yí nɔ nyigban ji kpɔ nui hannɛ. (Ezai 6:8; Ӡan 7:29) Soso le amɛ ŋtɔ jumɛ ayi eju bu mɛ atɛnŋ aӡan ashitrɔtrɔ ɖewo. Akɔta buwo nuwanawo, ayamɛ nɔnɔmɛwo, koɖo ŋɖuɖuwo atɛnŋ ato akpo xesexese nɔ eju ci mɛ woso le. Aӡan mɔ woakpla egbe yoyu bu. Suklu cɛ kpenɔ do nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu trɛnnɔ koɖo asu koɖo ashi ciwo yí ɖo exwe 23 sɔyi 65 nu, yí nɔnɔmɛ nywi ciwo yí woaӡan le edɔ lɔ wawa mɛ sunnɔ wo shi. Égbena yí wobinɔ keŋ nɔ Yehowa koɖo yihabɔbɔ lɔ azan wo sugbɔ wu.

Gilead Bibla suklu. So exwe 1943 yí wotɔ Gilead suklu wawa. Wona ekpla amɛ ciwo yí wu 8 000 le suklu cɛ yí ɖo wo wonyi eŋɛnywidratɔ ejugodutɔwo nɔ woaɖe kunu le “xexe” lɔ pleŋ mɛ. (Edɔwawawo 13:47) Hwecinu yí ekplaxɔtɔ lɔwo va Perou ju mɛɔ, hamɛ ɖekɛ de li o. Vɔ, egbɛɔ, hamɛ ciwo yí wu 1 000 yí li. Hwecinu yí eŋɛnywidratɔ ejugodutɔwo tɔ kunuɖeɖe le Japon ɔ, Yehowa kunuɖetɔwo desun amɛwo le eju lɔ mɛ o. Vɔ, egbɛɔ wo wu 200 000. Le ekpla ci woxɔnɔ le Gilead Bibla suklu le wleci amatɔn lɔwo gblamɛɔ, Mawu Nyɔ kplakpla kitokito le mɛ. Emɔɖetɔ veviwo, eŋɛnywidratɔ ejugodutɔwo, Betɛlitɔwo, alo ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔwo yí yinɔ suklu lɔ. Nɔ woyi suklu cɛɔ, woxɔnɔ ekpla nywi ci yí nanɔ xexeɛ mɛ pleŋ kunuɖeɖedɔ lɔ lonɔ do yigbe sɛnnɔŋ doji.

• Nyi yí taɖo woɖo suklu nɔ emɔɖetɔwoɔ?

• Mi yí atɛnŋ ayi Fyɔɖuxu ŋɛnywidratɔwo sukluɔ?