Ðoŋ do Yehowa nu nɔ èxa le eoɖeki mɛ

1. Nyi yí taɖo mìɖo aɖo to amɛkanxlenyɔ ciwo yí Yesu naɔ?

HWENU yí Yesu nukɔ nyɔ ɖɛ kudo ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛwo nuɔ, énu mɔ: “Mí nɔ zanŋte do míwoɖekiwo nu nywiɖe nɔ sukaɖuɖuwo koɖo ahanumuwo, koɖo tamɛ sugbɔ bukpɔwo so xexe mɛ nuwo nu ŋgbe lé mí shigbe fɛnca ɛnɛ o.” (Luiki 21:34) Ele mɔ mìaɖo to amɛkanxlenyɔ cɛwo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo mì pleŋ donɔ go cukaɖa ciwo yí donɔ ŋmavui nɔ mì sugbɔ gbɛ.

2. Cukaɖa ciwo yí donɔ ŋmavui nɔ amɛ ciwo mìwo nɔviwo dokɔ goɔ?

² Hweɖewonuɔ, cukaɖa hamɛhamɛ vanɔ mì ji doju. Kpɔ kpɔwɛ ciwo yí gbɔgbɔ. Kunuɖetɔ ɖeka ci yí tɔ mɔ Johnb le hunkanmɛdɔ̀ ci yí na lanmɛ kunɔ nɔ amɛ. Ése vevi sugbɔ ci nyɔnu ci eɖe yí wonɔ ju exwe 19, so gbeɖi ɖɛ. Gbesɔ kpe niɔ, evi nyɔnuvi amɛve ciwo yí le shi mi Yehowa sɛnsɛn. Asu koɖo ashi ɖeka ci yí tɔ mɔ Bob koɖo Linda do go cuɖaka ciwo yí to akpo nɔ John tɔwo. Edɔ dahɛn nɔ wo koɖo ve yí axwe degbele wo shi o. Gbesɔ kpe niɔ, dotowo kpɔ mɔ Linda le ejidɔ̀ ɖeka ci yí atɛnŋ awui. Wogbekpɔ edɔ̀ bu ci yí na yi lanmɛ degbetɛnŋ glɔnnɔ ta ni so edɔ̀lekuiwo shi o.

3. Nyɔ ci yí Filipitɔwo 4:​6, 7 nu nɔ mì so Yehowa nuɔ?

³ Mìatɛnŋ akando ji mɔ nɔ mìtokɔ cukaɖawo mɛɔ, Yehowa ci yí nyi mìwo Watɔ koɖo mìwo Da lɔn-amɛ, mɔnɔŋje mìwo seselelanmɛwo mɛ. Égbeji mɔ yeakpedo mì nu mìato cukaɖa lɔwo mɛ. (Hlɛn Filipitɔwo 4:​6, 7.) Exolɔlɔ sugbɔ le Mawu Nyɔ lɔ mɛ yí xo nuxu so cukaɖa ciwo mɛ yi sɛntɔwo to vayi nu. Mìakpɔ wowo domɛtɔ ɖewo.

ELI NYI AMƐ CI YÍ ÐO SESELELANMƐ “SHIGBE MÌWO ƐNƐ”

4. Cukaɖa ciwo yí Eli do goɔ, yí nyi ji ekando kudo Yehowa nuɔ?

⁴ Eli sumɔ Yehowa le hwenu sɛnŋsɛnŋwo mɛ yí do go cukaɖa sugbɔ. Izraɛli fyɔ egbejimanɔtɔwo domɛtɔ ɖeka yí nyi Ashabu. Éɖe Bali sɛntɔ Ʒɛzebɛli. Yɛ koɖo ashiɛ na yí Bali sɛnsɛn kaka do eju lɔ mɛ yí wowu Yehowa nyɔnuɖɛtɔ sugbɔ. Eli je agbla yí shi. Ci eɖoŋ do Yehowa nuɔ, éci agbe le ejutotui sɛnŋsɛnŋ ɖeka mɛ hɛnnɛ. (1 Efy. 17:​2-4, 14-16) Gbesɔ kpe niɔ, Eli ɖoŋ do Yehowa nu hwenu Bali sɛntɔwo koɖo Bali nyɔnuɖɛtɔwo kpe ta koɖi. Énu nɔ Izraɛliviwo mɔ wo le sɛn Yehowa. (1 Efy. 18:​21-24, 36-38) Eli kpɔ nu sugbɔ ciwo yí na ekando ji mɔ Yehowa kpedo ye nu hwenu yetokɔ cukaɖa sɛnŋ cɛwo mɛ.

5-6. Sɔ koɖo 1 Efyɔwo 19:​1-4 ɖe, lé Eli se le yiɖeki mɛɔ, yí lé Yehowa dasɛ do mɔ yelɔn Eliɔ?

⁵ Hlɛn 1 Efyɔwo 19:​1-4. Vɔ ci efyɔnyɔnu Ʒɛzebɛli ɖui mɔ yeawu Eliɔ, étɔ vɔnvɔn. Eyi taɖo eshi yi Bɛsheba nutwi mɛ. Égbɔjɔ keke “byɔ mɔ ye a ku.” Nyi yí taɖo ese le yiɖeki mɛ ahan ɔ? Eli nyi nuvɔnmɛ ci yí ɖo seselelanmɛwo “shigbe mìwo ɛnɛ.” (Ʒaki 5:17) Taŋfuin tamɛbukpɔ wugan yi, yí enu cikɔ ni sugbɔ. Eli tɛnŋ bui mɔ agbla ciwo yeje nɔ amɛwo asɔ sɛnsɛn kɔkɔɛ lɔ sɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ nyi gbali, ŋɖe detrɔ le Izraɛli o. Égbebui mɔ yeɖekɛ yí kpɔtɔ sɛnkɔ Yehowa. (1 Efy. 18:​3, 4, 13; 19:​10, 14) Atɛnŋ akpaca mì mɔ enyɔnuɖɛtɔ egbejinɔtɔ cɛ se le yiɖeki mɛ ahan. Vɔ Yehowa mɔŋje Eli seselelanmɛwo mɛ.

⁶ Ci Eli nu lé esekɔ le yiɖeki mɛɔ, Yehowa dewa dan di o. Ewaɖeɔ, ékpedo nu yí ŋsɛn gbeɖo lanmɛ ni. (1 Efy. 19:​5-7) Le yi goduɔ, Yehowa sɔ jigbɔnɖɛ dasɛ yi ŋsɛn gangan drannyiin nɔ Eli keŋ sɔ trɔ yi susuwo. Yehowa gbena enya mɔ amɛ 7 000 kpɔtɔ le Izraɛli yí gbe Bali sɛnsɛn. (1 Efy. 19:​11-18) Yehowa na kpɔwɛ cɛwo Eli keŋ sɔ dasɛ ni mɔ yeluin.

LÉ YEHOWA AKPEDO MÌ NU DO

7. Ci Yehowa kpedo Eli nu ɖe, kankandoji ci ena mìɔ?

⁷ Ètokɔ cukaɖa ciwo yí na èlokɔ mɛa? Ci mìnya mɔ Yehowa mɔŋje Eli seselelanmɛwo mɛɔ, efa kɔn nɔ mì sugbɔ! Ena mìkando ji mɔ Yehowa mɔnɔŋje cukaɖa ciwo mɛ mìwo can tokɔ mɛ. Énya enu ci mìatɛnŋ awa koɖo ci mìdatɛnŋ awa o, égbenya enu ci yí mìbukɔ kpɔ koɖo lé mìsekɔ le mìwoɖekiwo mɛ do. (Eha. 103:14; 139:​3, 4) Nɔ mìɖoŋ do Yehowa nu shigbe lé Eli wɛ nɛɔ, ákpedo mì nu mìado ji ato cukaɖa ciwo yí ana mìalo nu kpɔ mɛ.​—Eha. 55:22.

8. Lé Yehowa akpedo eo nu nato cukaɖawo mɛ doɔ?

⁸ Nɔ èxa le eoɖeki mɛɔ, atɛnŋ ana nabui mɔ nɔnɔmɛ ci mɛ yele datɛnŋ trɔ gbeɖe o; ecɛ atɛnŋ ana nagbɔjɔ. Le nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo mɛɔ, ɖo ŋwi mɔ Yehowa akpedo eo nu nato cukaɖa lɔwo mɛ. Lé akpedo eo nu doɔ? Éji mɔ eɔ le nu cukaɖa koɖo seselelanmɛ ao tɔwo nɔ ye. Kando ji mɔ yɛase ao kwifanwo yí akpedo eo nu. (Eha. 5:3; 1 Piɛ 5:7) Eyi taɖoɔ, donɔ gbe ɖaɖa yí anunɔ ao cukaɖawo nɔ Yehowa blaŋblaŋ. Daxo nuxu nɔ eo tiin shigbe lé ewɛ nɔ Eli nɛ o, vɔ áxo nuxu nɔ eo to yi Nyɔ, Bibla koɖo yi habɔbɔ lɔ ji. Bibla mɛ xolɔlɔ ciwo èhlɛnnɔ atɛnŋ ana akɔnfafa koɖo emɔkpɔkpɔ eo. Nɔviwo atɛnŋ ado ŋsɛn eo hɛnnɛ.​—Rɔm. 15:4; Ebre. 10:​24, 25.

9. Lé exlɔ ɖe ci ji mìkando atɛnŋ ado ŋsɛn mì doɔ?

⁹ Yehowa nu nɔ Eli mɔ, yi le sɔ yi gbannɔamɛji ɖewo na Elize. Éto ecɛ ji yí na exlɔ ci yí tɛnŋ kpedo nu hwenu egbɔjɔ sugbɔ. Ahanke nɔ mìnu mìwo seselelanmɛwo nɔ exlɔ ɖe ci ji mìkando hwenu mìxa le mìwoɖekiwo mɛɔ, akpedo mì nu. (2 Efy. 2:2; Elo. 17:17) Nɔ èkpɔ mɔ yedeɖo mɛɖe ci yeanu ye cukaɖawo koɖo ye jimɛnyɔwo nɔɔ, biɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ nɔ akpedo eo nu nakpɔ Kristotɔ ɖe ci yí shin le gbɔngbɔnmɛ nɔ ado ŋsɛn eo.

10. Lé enu ci yí jɔ do Eli ji na mìkando ji mɔ mìwo can mìatɛnŋ ado ji le cukaɖawo mɛɔ, yí lé gbeɖu ci woŋwlɛn do Ezai 40:​28, 29 mɛ kpenɔdo mì nu doɔ?

¹⁰ Yehowa kpedo Eli nu eto yi cukaɖawo mɛ keŋ yí siin le gbejinɔnɔ mɛ na nɔ exwe sugbɔ. Enu ci yí jɔ do Eli ji na mìkando ji mɔ mìwo can mìatɛnŋ ado ji le cukaɖawo mɛ. Hweɖewonuɔ, mìatɛnŋ alo nu kpɔ sugbɔ keke enu acikɔ nɔ mì le susu koɖo ŋcilanmɛ. Vɔ nɔ mìɖoŋ do Yehowa nuɔ, ána mì ŋsɛn ci mìʒan keŋ akpɔtɔ asinkɔ.​—Hlɛn Ezai 40:​28, 29.

XANA, DAVIDI, KOÐO EHAKPATƆ ÐEKA ÐOŊ DO YEHOWA NU

11-13. Lé tamɛbukpɔwo kpɔ ŋsɛn do Mawu sɛntɔ amɛtɔn ɖekawo ji le blema doɔ?

¹¹ Mɛbuwo gbele Bibla mɛ ciwo yí xa le wowoɖekiwo mɛ sugbɔ vayi. Le kpɔwɛ mɛ, Xana lo nu kpɔ sugbɔ, ɖo ŋkpɛn enyi ni mɔ yedetɛnŋ jikɔ vi o yí shishiɛ ci shi viwo le, gbekuini. (1 Sam. 1:​2, 6) Enulolokpɔ lɔ wɛ mɔ Xana fannɔ avin yí degbetɛnŋ ɖunɔ nu o.​—1 Sam. 1:​7, 10.

¹² Hweɖekanuɔ, tamɛbukpɔwo wugan Efyɔ Davidi. Bu tamɛ kpɔ so cukaɖa ciwo yí edo go nu. Nuvɔn sugbɔ ciwo yí ewa na ese vevi taŋ. (Eha. 40:12) Eviɛ vevi Absalomu fɔn gu do ji. Ecɛ na wovawu Absalomu. (2 Sam. 15:​13, 14; 18:33) Gbesɔ kpe niɔ, Davidi xlɔ bakpomadɔn ɖeka sɛ. (2 Sam. 16:23–17:2; Eha. 55:​12-14) Eha ciwo Davidi kpa sugbɔtɔ dre lé egbɔjɔ le yiɖeki mɛ do koɖo kankandoji sɛnŋ ci eɖo do Yehowa nu.​—Eha. 38:​5-10; 94:​17-19.

¹³ Kpɔwɛ bu ke: agbe ci nuvwinwatɔwo nɔkɔ vatɔ ehakpatɔ ɖeka drodro. Ehakpatɔ cɛ tɛnŋ nyi Levitɔ Asafu jijimɛviwo domɛtɔ ɖeka ci yí sumɔ le “Mawu sɛnxu.” Ehakpatɔ cɛ xa le yiɖeki mɛ keke nɔnɔ ŋshishi mɛ yí degbekpɔkɔ jijɔ o. Évatɔ kpɔkpɔɛ mɔ nyɔna sugbɔ dele Mawu sɛnsɛn mɛ o.​—Eha. 73:​2-5, 7, 12-14, 16, 17, 21.

14-15. Nyi yí mìkpla so Bibla mɛ kpɔwɛ amɛtɔn ciwo yí kudo kpekpedonu biɔbiɔ Yehowa nu mɛɔ?

¹⁴ Yehowa sɛntɔ amɛtɔn ciwo nu mìxo nuxu so ɖoŋ do Yehowa nu mɔ yɛakpedo yewo nu. Wonu enu ci yí dokɔ aya nɔ wo nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ. Enu ci yí na woxa le wowoɖekiwo mɛ teŋ yí wonu ni. Gbesɔ kpe niɔ, wokpɔtɔ yikɔ Yehowa sɛnxu.​—1 Sam. 1:​9, 10; Eha. 55:22; 73:17; 122:1.

¹⁵ Yehowa se vevi do wo nu yí kpedo wowo domɛtɔ ɖeka ɖeka nu. Xana ji je mɛ. (1 Sam. 1:18) Davidi ŋwlɛn mɔ: “Amɛ nywiwo tɛnŋ ɖo cukaɖa sugbɔ, vɔ [Yehowa] a hlwɛn wo gan le wowo cukaɖa lɔwo ɖeka ɖeka mɛ.” (Eha. 34:19) Ehakpatɔ lɔ vase le yɛɖeki mɛ mɔ Yehowa “lé [ye] lɔ̀ ɖashi” yí sɔ lɔnlɔn ɖo aɖaŋ nɔ ye keŋ sɔ dasɛ mɔ nɔ ye. Éji ha mɔ: “Le anyi gomɛ ɔ, ŋ va Mawu gbɔ. Yí é nyɔ nɔ ŋ. Ŋ sɔ [Yehowa] sɔ wa anyi Xwetɔ koɖo anyi hwlɛngan tɔxu.” (Eha. 73:​23, 24, 28) Nyi mìkpla so kpɔwɛ cɛwo mɛɔ? Hweɖewonuɔ, cukaɖawo awugan mì yí ado ŋmavui nɔ mì. Vɔ mìatɛnŋ ato wo mɛ nɔ mìbu tamɛ so lé Yehowa kpedo mɛbuwo nu do, nɔ mìɖoŋ do nu le gbedodoɖa mɛ keŋ yí ɖo to yi to wawa do enu ci emɔ mìwo le wa ji.​—Eha. 143:​1, 4-8.

ÐOŊ DO YEHOWA NU KEŊ ATO CUKAÐAWO MƐ

16-17. (a) Nyi yí taɖo mìdeɖo ateyi azɔge le Yehowa koɖo yi sɛntɔwo gbɔɔ? (b) Lé mìawɛ nɔ ŋsɛn agbeɖo lanmɛ nɔ mìɔ?

¹⁶ Kpɔwɛ amɛtɔn ŋtɔ́wo gbekpla enuvevi ɖeka mì: mìdeɖo ate yi azɔge so Yehowa koɖo yi sɛntɔwo gbɔ o. (Elo. 18:1) Nancy devo le yiɖeki mɛ ɖeeɖe ci asuɔ so gbeɖi ɖɛ o. Énu mɔ: “Eŋ ɖewo vakenɔ yí ŋdejinɔ mɔ nakpɔ mɛɖe alo axo nuxu nɔ mɛɖe o. Vɔ nɔ ŋle azɔge nɔ amɛwo sugbɔɔ, ahanke yí ŋgbenɔnɔ ŋshishi mɛ sugbɔ nɛ.” Enuwo trɔ hwenu yí Nancy jinɔ emɔ ci ji ato akpedo mɛbu ciwo yí le cukaɖa mɛ nu. Émɔ: “Ŋɖonɔ to nɔ mɛbuwo nukɔ lé wojekɔ agbla do nɔŋ. Ŋvado jeshi mɔ nɔ ŋse vevi do wo nu sugbɔɔ, anyi nu degbewanɔ ŋshishi nɔŋ sugbɔ o.”

¹⁷ Ŋsɛn atɛnŋ agbeɖo lanmɛ nɔ mì nɔ mìyinɔ hamɛ lɔ bɔbɔwo. Nɔ mìyi bɔbɔwoɔ, mìnanɔ mɔnukpɔkpɔ Yehowa doji mɔ le ‘se mìwo kwifan yí akpedo mì nu.’ (Eha. 86:17) Yehowa tonɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ, yi Nyɔ koɖo yi sɛntɔwo ji yí donɔ ŋsɛn mì le bɔbɔwo mɛ. Bɔbɔwo nanɔ mì mɔnukpɔkpɔ ci ji mìato keŋ ‘ado ŋsɛn mìwonɔnɔwo.’ (Rɔm. 1:​11, 12) Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Sophia nu mɔ: “Yehowa koɖo nɔviwo habɔbɔ lɔ kpedo ŋnu le cukaɖawo mɛ. Anyi hamɛ bɔbɔwo yí nyi enuvevitɔ nɔŋ. Ŋvakpɔɛ mɔ nɔ ŋwakɔ sugbɔ le sumɔsumɔdɔ koɖo hamɛ lɔ dɔwo mɛɔ, ŋɖunɔ anyi cukaɖawo koɖo anyi vɔnvɔn ji nywiɖe wu.”

18. Nyi Yehowa atɛnŋ ana mì nɔ mìgbɔjɔɔ?

¹⁸ Nɔ mìgbɔjɔɔ, ele mɔ mìaɖo ŋwi mɔ denyi egbe ɖekɛ Yehowa ɖo mɔ yeaɖe tamɛbukpɔwo si tɛgbɛɛ le esɔmɛ o, vɔ égbele gbesɔsɔ mɔ yeakpedo mì nu mìato wo mɛ le egbɛmɛ. Énanɔ “jiji lɔ koɖo ŋsɛn lɔ” mì nɔ mìasɔ ɖu gbɔjɔgbɔjɔ koɖo mɔkpɔkpɔbudoamɛ ji.​—Fili. 2:​13, nwt.

19. Kankandoji ci yí Rɔmatɔwo 8:​37-39 na mìɔ?

¹⁹ Hlɛn Rɔmatɔwo 8:​37-39. Apostolo Pɔlu na kankandoji mì mɔ, ŋɖe datɛnŋ klan mì so Mawu lɔnlɔn lɔ nu o. Lé mìatɛnŋ akpedo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí jekɔ agbla mɔ yewoato yewo cukaɖawo mɛ nu doɔ? Nyɔta ci yí gbɔgbɔ ana mìakpɔ lé mìatɛnŋ asran Yehowa do keŋ ase vevi do mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí tokɔ xaxawo mɛ nu yí akpedo wo nu.