Wajtaoa LAEBRI LONG INTENET
Wajtaoa
LAEBRI LONG INTENET
Bislama
  • BAEBOL
  • OL BUK
  • OL MITING
  • w94 2/15 pp. 26-29
  • Meri i Go Antap Long Heven—?I Wan Tijing We i Kamaot Long God?

I no gat video yet long haf ya.

Sori, i gat problem taem i stap lodem video ya.

  • Meri i Go Antap Long Heven—?I Wan Tijing We i Kamaot Long God?
  • Wajtaoa—1994
  • Ol Sabtaetol
  • Sem Samting
  • Evolusenb Olsem Wan Tijing
  • Ol Vas Ya Blong Baebol Oli Talem Wanem Stret
  • Meri​—⁠Wan Woman Blong Bilif
  • ?Eksampol Blong Meri i Save Tijim Wanem Long Yumi?
    Wajtaoa—2009
  • ?Meri i Mama Blong God?
    Ansa We Baebol i Givim
  • Meri—?Baebol i Talem Wanem Long Saed Blong Hem?
    Ansa We Baebol i Givim
Wajtaoa—1994
w94 2/15 pp. 26-29

Meri i Go Antap Long Heven​—?I Wan Tijing We i Kamaot Long God?

ASAMSEN​—⁠tijing ya se Meri, mama blong Jisas, i bin go antap long heven wetem prapa bodi blong hem we i blong wol ya​—⁠plante milyan man Katolik oli tinghae tumas long tijing ya. Wan man blong histri George William Douglas i talem se: “Asamsen, no fasin blong tekem Vajin Meri i go antap long heven, [longtaem finis] oli ona long hem olsem bigfala lafet blong Meri mo wan long ol bigfala taem blong yia long Jyos.”

Be, ol man we oli stadi long skul blong Katolik oli talem stret, se Baebol i no tokbaot Meri olsem we i go antap long heven. Tru ya, smol nomo long ol man Katolik oli save se tijing ya we oli laekem tumas i bin mekem rao mo plante toktok agens i kamaot plante handred yia finis. Ale, ?olsem wanem jyos ya i kam blong akseptem Meri i go long heven olsem wan tijing?a ?I gat eni risen blong soem se tingting ya i kamaot long God? Ol ansa blong ol kwestin ya oli no long saed blong hae save nomo. Oli gat bigfala mining long ol man we oli laekem trutok.

Evolusenb Olsem Wan Tijing

Ating yu sapraes blong save se long faswan handred yia afta long ded blong Jisas, tingting ya blong Meri i go antap long heven i no stap nating long tingting blong ol Kristin. Wan man we i stadi long skul Katolik Jean Galot i raetem long L’Osservatore Romano se: “Long stat, i no gat memori blong ded blong Meri we i joen wetem ol kampani blong ol Kristin.”

Be afta we oli putumap tijing blong Triniti olsem tijing blong jyos, Meri i stat kam antap olsem wan woman we i impoten. Ol tok ya blong givim ona, olsem “Mama blong God,” “i no gat sin taem i bon,” “woman we i tekem ol man oli go long God,” mo “Kwin blong Heven,” oli stat blong joenem long hem. Galot, man ya we i stadi long saed blong skul i talem se biaen, “oli no moa tokbaot kastom ya blong bifo long saed blong ded blong Meri, ale from samting ya ol Kristin we oli agri se Meri i stret olgeta mo oli wantem givim ona long hem oli no glad fulwan. Taswe, ol toktok blong eksplenem se Meri i go long heven, we oli kamaot long tingting we plante man oli agri long hem, i stanap.”

Kolosap long ol yia 300 K.T., ol hanraet long saed blong Asamsen i stat blong goraon. Ol raeting ya oli talem ol kastom store long saed blong Meri we oli ting se i go antap long heven. Tekem olsem, eksampel, raeting ya we oli kolem “Taem Tabu Mama Blong God i Go Slip.” Oli talem se aposol Jon nao i raetem, be i moa tru se i kamaot kolosap 400 yia afta long ded blong Jon. Folem gyaman store ya, wan merikel nomo i mekem ol aposol blong Kraes oli hivap long Meri, nao oli luk hem taem i stap mekem ol man we oli blaen, olgeta we sora blong olgeta i fas, mo olgeta we oli no save wokbaot, oli kamgud bakegen. Store ya i talem se, biaen, ol aposol oli harem Masta i talem long Meri se: “Yu luk, naoia bambae gudfala bodi blong yu i go long paradaes, mo tabu laef blong yu bambae i stap long heven wetem ol sas samting blong Papa blong mi long bigfala laet, long ples ya i gat pis mo ol tabu enjel oli stap glad, mo ol samting ya oli no save finis.”

?Wanem tingting blong ol man blong bilif long ol raeting olsem? Man we i mekem dip stadi long saed blong Meri, Renè Laurentin i eksplenem se: “I gat plante tingting i kamaot long ol man. Ol man we oli save bilivim enikaen tingting kwiktaem, oli no moa traem blong skelem be oli akseptem from naesfala store ya i pulum olgeta. Samfala oli no laekem nating ol defren store ya we oli no laenapgud, we plante taem oli agensem olgeta bakegen, mo oli no gat pruf.” From samting ya i hadwok blong mekem se oli save akseptem tingting ya se Meri i go antap long heven olsem wan prapa tijing. Samting we i mekem tingting blong ol man i fasfas moa se, long sam ples oli wosip long sam samting we oli talem se oli haf blong bodi blong Meri. Hemia i had blong joenem wetem bilif ya se prapa bodi blong hem blong wol ya i go antap long heven.

Long ol yia 12 handred, Thomas Aquinas, we i olsem ol narafala man blong stadi long ol skul, i stap talem se i no stret blong bilivim se Meri i go antap long heven olsem wan tijing, from se “Baebol i no tijim.” Be, bilif ya i gohed blong gru i kam bigwan, mo ol pija we oli soem samting we oli stap talem se Meri i go antap long heven, we ol gudfala man blong dro olsem Raphael, Correggio, Titian, Carracci, mo Rubens oli mekem, oli stap kam plante.

Kam kasem ol yia we oli pas i no longtaem, oli no faenem ansa blong kwestin ya. Jesuit ya Giuseppe Filograssi, i talem se kam kasem faswan haf blong ol yia 1900, olgeta we oli stap stadi long Katolik skul oli gohed blong prentem “ol stadi mo storeyan we plante taem oli no agri” wetem tingting ya se Meri i go antap long heven. Ol pop tu, olsem Leo XIII, Pius X, mo Benedict XV, “oli no talem plante samting long bisnes ya.” Be long Novemba 1, 1950, jyos i jes tekem wan disisen long saed ya. Pop Pius XII i talemaot se: “Mifala i eksplenem tingting ya se Meri i go antap long heven olsem wan tijing we i kamaot long God, hemia se Mama blong God we i klin, Meri we i neva go wetem wan man samtaem, taem laef blong hem long wol ya i finis, hem i go antap long bigfala laet long heven wetem bodi mo laef blong hem.”​—⁠Munificentissimus Deus.

Bilif ya se bodi blong Meri i go long heven i no moa wan bilif we sam Katolik nomo oli bilif long hem, no gat​—⁠naoia i kam wan tijing blong Jyos. Pop Pius XII i talemaot se “sipos eni man . . . i no fraet blong agensem no, i leftemap tingting we i spolem bilif long wanem we Mifala i bin eksplenem, hem i mas save se hem i no kasem mak blong Katolik bilif we i kamaot long God.”

Ol Vas Ya Blong Baebol Oli Talem Wanem Stret

?Be disisen ya we jyos i no fraet blong tekem i stanap long wanem? Pop Pius XII i talem se tijing ya blong go antap long heven, “stampa blong hem i rili stap long Tabu Baebol.” Wan long ol vas ya we oltaem oli stap talem olsem pruf se Meri i go antap long heven, hemia Luk 1:​28, 42. Ol vas ya i tokbaot Meri se: “I gud yu haremgud, yu fulap long gladhat blong God, Masta i stap wetem yu: yu yu kasem blesing bitim ol narafala woman . . . , mo blesing ya bambae i go long hemia we bambae i kamaot long bel blong yu.” (Douay) Ol man we oli bilif long tijing ya Asamsen oli talem se from we Meri “i fulap long gladhat blong God,” hem i no bin ded samtaem. Mo from we hem i bin “kasem blesing” olsem ‘hemia we bambae i kamaot long bel blong hem,’ hem i mas kasem ol blesing we oli sem mak olsem blong Jisas​—⁠hemia i minim tu we hem i go antap long heven. ?Yu ting se tingting ya i stret?

Wan samting, ol man we oli stap stadi long ol lanwis oli talem se tok ya “fulap long gladhat blong God” i no wan stret rod blong tanem mo se olfala Grik tok ya we Luk i yusum i moa stret blong tanem i kam “wan we God i mekem i gud long hem.” From samting ya Katolik Jerusalem Bible i talem long Luk 1:28 se: “!Yu glad, yu we God i mekem i gud tumas long yu!” I no gat risen blong talem se Meri i go antap long heven wetem prapa bodi blong hem from we God i mekem ‘i gud tumas long hem.’ Faswan Kristin we i ded from bilif blong hem, Steven, ‘Catholic Douay Bible’ i talem se hem tu God i mekem i gud long hem, no “i fulap long gladhat blong God”​—⁠mo i no talem se hem i bin laef bakegen wetem bodi blong hem.​—⁠Ol Wok 6:​8.

?Be, i no tru se Meri i kasem blesing no God i mekem i gud tumas long hem? Si, be tingbaot, woman ya we nem blong hem Jael, long taem blong ol jaj blong Isrel bifo, hem tu “i kasem blesing bitim ol narafala woman.” (Jajes 5:​24, Dy) I no gat man i agri se Jael tu i bin go wetem prapa bodi blong hem long heven. Narafala samting tu se, ful tingting ya se Meri i go antap long heven i stanap long tingting ya se Jisas hem wan i go long heven long bodi. Be, Baebol i talem se Jisas i “kasem laef,” no i laef bakegen, “long speret.” (1 Pita 3:​18, Dy; skelem 1 Korin 15:45.) Aposol Pol i go moa blong talem se “mit mo blad i no save go insaed long kingdom blong God.”​—⁠1 Korin 15:​42-50, Dy.

Tru ya, Baebol i tokbaot laef bakegen long heven blong ol tru Kristin we tabu speret i makemaot olgeta. Be, 1 Tesalonaeka 4:​13-17 i mekem i klia se laef bakegen ya bambae i jes kamaot taem bambae “Masta i kasem paoa blong hem,” long taem blong las dei blong rabis taem ya. Kam kasem taem ya, Meri bambae i stap slip yet long ded, wetem plante taosen blong ol narafala Kristin we oli stap tru.​—⁠1 Korin 15:​51, 52.

Meri​—⁠Wan Woman Blong Bilif

Yu mas save se, ol samting we mifala i talem finis i no minim se mifala i no gat respek long Meri. I tru tumas, Meri i wan gudfala eksampel​—⁠wan woman we i stret blong folem bigfala bilif blong hem. Hem i akseptem responsabiliti ya we i wan blesing blong kam mama blong Jisas, wetem ol hadtaem mo ol sakrifaes we bambae i kamaot from. (Luk 1:38; 2:​34, 35) Wetem Josef, hem i tijim Jisas long ol waes blong God. (Luk 2:​51, 52) Hem i stap kolosap long Jisas taem hem i harem nogud long pos. (Jon 19:​25-27) Mo olsem wan disaepol we i holemstrong bilif, hem i obei ale hem i stap long Jerusalem mo i kasem speret blong God taem hem i kafsaedem long dei blong Pentekos.​—⁠Ol Wok 1:​13, 14; 2:​1-4.

Tingting we i no stret long saed blong Meri i no givim ona long Bigfala Man we i Wokem olgeta samting, mo i no givim ona long Meri tu. Tijing ya se Meri i go antap long heven i blong givim paoa nomo long wan bilif we i no gat fandesen se Meri i save stanap long fes blong God from ol man. ?Be Jisas Kraes i bin agri long tijing olsem? No gat, hem i talem se: “Rod ya, mi ya, trutok ya, mi ya. Laef ya, mi ya. I no gat man i save kam long Papa blong mi, sipos mi mi no tekem hem. Sipos yufala i askem samting long mi long nem blong mi, bambae mi mi save mekem.” (Jon 14:​6, 14; skelem Ol Wok 4:12.) Yes, Jisas Kraes hem wan nomo, i no Meri, we i stap long medel blong man mo Man we i Wokem olgeta samting. Yumi mas gotru long Jisas nomo​—⁠i no tru long Meri​—⁠blong kam kolosap long prea long Man we i Givim Laef blong “i givhan long taem we yumi nidim.”​—⁠Hibrus 4:​16, Revised Standard Version, Catholic Edition.

I hadwok long samfala blong oli akseptem trutok long saed blong Meri. Wan samting, maet i minim se oli mas lego sam bilif we oli bin holem longtaem finis mo sam tingting we oli laekem tumas, no maet oli mas lego moa. Be, nating se i hadwok samtaem, trutok bambae i ‘mekem man i fri.’ (Jon 8:32) Jisas i talem se Papa blong hem i lukaotem olgeta we bambae oli wosip “long speret mo long trutok.” (Jon 4:​24, Dy) Long ol Katolik we oli stap traehad long wosip blong olgeta, ol tok ya oli olsem wan kwestin we oli mas ansa long hem.

[Ol futnot]

a Long skul Katolik wan tijing, i no olsem wan bilif we i isi nomo, be oli talem se hem i wan trutok we kaonsel blong ol jyos no “paoa” blong Pop “we i no save mekem mastik,” oli putumap wetem wan strong promes. Long olgeta tijing we Katolik Jyos i talem se oli olsemia, wan we i kamaot i no longtaem tumas hemia nao we Meri i go antap long heven.

b Tijing ya se laef i stat long wan smol samting, ale i jenis i go long narafala samting.

[Bokis blong pija long pej 27]

?MERI I DED?

?Meri i ded bifo we hem i go long heven olsem plante man oli talem? Ol man we oli stadi long skul Katolik oli faenem se oli stap fesem tu ansa long kwestin ya. Nuovo dizionario di teologia i poenemaot se “bambae i hadwok blong givim long Meri blesing ya, hemia se hem i no bin ded samtaem, from we Kraes tu i no bin kasem blesing ya.” Long narasaed blong hem, blong talem se Meri i bin ded i stanemap wan kwestin we i strong tu. Woman ya we i stap stadi long ol skul Kari Børresen i talem se “ded i panis blong faswan sin, we long [tijing ya we “Meri i no gat sin taem i bon”], i no spolem Meri.” ?Olsemia nao, bambae hem i ded from wanem samting? Yumi no sapraes we Pop Pius 12 i lukaotgud blong no tokbaot nating kwestin ya long saed blong ded blong Meri taem hem i eksplenem tijing ya se Meri i go long heven.

I gud se, tijing blong Baebol i fri long ol tingting ya we i fasfas olsem. I no tijim sam ples​—⁠no long wan smol haf blong hem​—⁠se “Meri i no gat sin taem i bon.” Long defren fasin, hem i soem se Meri i no stret olgeta mo i nidim help blong kam fri long sin blong hem. From risen ya, afta we Jisas i bon, Meri i go long tempel mo i mekem wan sakrifaes blong kavremap sin i go long God. (Levitikas 12:​1-8; Luk 2:​22-24) Olsem ol narafala man we oli no stret olgeta, biaen Meri tu i ded.​—⁠Rom 3:23; 6:⁠23.

Trutok ya we i isi nomo i defren olgeta long ol kwestin we oli no save ansa long hem we oli stanap from tijing ya se Meri i go antap long heven.

[Tok blong pija long pej 26]

‘Vajin i go antap,’ Titian i pentem (c.1488-1576)

[Credit Line]

Giraudon/Art Resource, N.Y.

[Tok blong pija long pej 28]

Taem Meri i karem wan sakrifaes blong kavremap sin i go long tempel afta we Jisas i bon, hem i soem se hem i gat sin mo i nidim help blong kam fri long sin blong hem

    Ol buk long Bislama (1987-2026)
    Logaot
    Login
    • Bislama
    • Serem
    • Setemap Olsem Yu Wantem
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ol Rul
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Login
    Serem