ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • kr Etuk. 20 ep. 209-219
  • Okuyandja oikwafa pefimbo loiponga

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Okuyandja oikwafa pefimbo loiponga
  • Ouhamba waKalunga otau pangele!
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Okuyandja oikwafa oku li oshitukulwa ‘shelongelokalunga’
  • Omatomheno molwaashi hatu yandje oikwafa
  • Okuyandja oikwafa ohaku eta ouwa tau kalelele
  • Nghee to dulu okukufa ombinga moilonga yokuyandja oikwafa
  • Nghee hatu dulu okukwafela, ngeenge pa holoka oiponga
    Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2023
  • Eendombwedi daJehova ohadi yandje ngoo omakwafo ngeenge paholoka oiponga?
    Omapulo oo haa pulwa luhapu
  • Oilonga yokuyandja oikwafa yomo 2023 — “Otwa mona nghee Jehova a ulika ohole”
    Nghee omayambidido eni taa longifwa
  • Oshitukulwa 6: Okuyambidida Ouhamba—Okutunga omatungo elongelokalunga nokuyandja oikwafa
    Ouhamba waKalunga otau pangele!
Tala ouyelele muhapu
Ouhamba waKalunga otau pangele!
kr Etuk. 20 ep. 209-219

ETUKULWA 20

Okuyandja oikwafa pefimbo loiponga

ENENEDILADILO LETUKULWA

Nghee hatu ulikilafana ohole yopaKriste pefimbo loiponga

1, 2. (a) Ovakriste vomuJudea ova li va taalela oupyakadi ulipi? (b) Ovakriste vomuJudea ova li va ulikilwa ngahelipi ohole?

MO 46 O.P. lwaapo, muJudea omwa li mu na ondjala. Moshilongo osho omwa li ashike oikulya inini nondado yayo oya li ya londa pombada, nomolwaasho ovahongwa vaKristus Ovajuda ovo va li muJudea kava li tava dulu oku i landa. Nakaidi kahalwenya okwa li lela ta tapateke. Ashike Jehova okwa li e li pokuningila ovahongwa ovo vomuJudea oshinima osho sha li inashi ningilwa nande onale ovahongwa vamwe. Oshike sha ka ningwa po?

2 Eshi Ovakriste Ovajuda nosho yo vomoiwana imwe, ovo va li muAntiokia, shomuSiria, va uda kutya Ovakriste Ovajuda vomuJerusalem nomuJudea otava mono oixuna, ova ongela oikwafa i tuminwe ovaitaveli vakwao ovo. Opo nee ova hoolola ovamwatate vavali ve shii okulineekelwa, Barnabas naSaulus, va twale oikwafa oyo kovakulunhuongalo vomuJerusalem. (Lesha Oilonga 11:27-30; 12:25.) Ovamwatate vomuJudea, ovo va li momhumbwe, kava li tuu va kuminwa ekwafo lopahole olo va li va pewa kovamwaxe vomuAntiokia!

3. (a) Oshiwana shaKalunga shokunena ohashi shikula ngahelipi oshihopaenenwa shOvakriste vopefimbo lonale vomuAntiokia? Yandja oshihopaenenwa. (Tala yo oshimhungu “Eenghendabala dinene dotete dokuyandja oikwafa pefimbo letu.”) (b) Omapulo elipi hatu ka kundafana metukulwa eli?

3 Oshiningwanima osho shomefelemudo lotete osho shotete sha didilikwa pamishangwa shi na sha nOvakriste vokoshitukulwa shimwe va tumina oikwafa kOvakriste vokoshitukulwa shimwe shi lili. Kunena, ohatu shikula oshihopaenenwa osho shovamwatate vokuAntiokia. Ngeenge otwa udu kutya ovamwatate vokoshilongo shimwe ova hangwa koshiponga shopaushitwe ile komayeleko, ohatu va yambidida.a Opo tu ude ko kutya oilonga yetu yokuyandja oikwafa oya pambafana ngahelipi noilongayakulo yetu ikwao, natu ka taleni komapulo atatu taa landula e na sha nokuyandja oikwafa: Omolwashike twa tala ko okuyandja oikwafa ku li oshilongayakulo? Ohatu yandje oikwafa omolwomatomheno elipi? Okuyandja oikwafa ohaku tu etele ouwa ulipi?

Okuyandja oikwafa oku li oshitukulwa ‘shelongelokalunga’

4. Paulus okwa li a lombwela shike Ovakorinto kombinga yoilongayakulo oyo Ovakriste ve lineekelelwa?

4 Omuyapostoli Paulus okwa li a yelifa monhumwafo onhivali oyo a li a shangela Ovakorinto kutya ove lineekelelwa oilongayakulo yopavali. Nonande Paulus okwa li a shangela Ovakriste ovavaekwa, eendjovo daye otadi longo yo ‘nokeedi dimwe’ daKristus kunena. (Joh. 10:16, NW) Oshilongayakulo shimwe osho twe lineekelelwa osho “oshilongayakulo shehanganifo,” sha hala okutya, oilonga yetu yokuudifa nokuhonga. (2 Kor. 5:18-20; 1 Tim. 2:3-6) Shikwao osha kwatela mo eyakulo olo hatu pe ovaitaveli vakwetu. Paulus okwe shi ifana ‘eyakulo lovayapuki.’ (2 Kor. 8:4) Oshitya “oshilongayakulo” nosho yo “eyakulo” oyo ya longifwa moutumbulilo “oshilongayakulo shehanganifo” nosho yo ‘eyakulo lovayapuki’ aishe oya toloka oshitya shOshigreka diakonia. Omolwashike osho shididilikwedi?

5. Omolwashike shididilikwedi eshi Paulus a ti kutya okuyandja oikwafa oku li oshilongayakulo?

5 Molwaashi Paulus okwa longifa oshitya diakonia eshi a popya kombinga yoilongayakulo oyo yopavali, okwa ulika kutya okuyandja oikwafa okwa pambafana noukalele oo hatu wanifa po eshi hatu udifile vamwe. Okwa li a popya mOvakorinto votete a ti: ‘Omayakulo oe lili noku lili, ndele Omwene Oye tuu umwe; noilonganghono oi li po i lili noi lili. Ndelenee aishe ei otai longwa komhepo tuu ei imwe.’ (1 Kor. 12:4-6, 11) Paulus okwa li a ulika kutya oilongayakulo i lili noku lili yeongalo oi li oshitukulwa ‘shelongelokalunga.’b (Rom. 12:1, 6-8) Nomolwaasho, itashi kumwifa eshi a li e udite sha yuka okulongifa efimbo laye lonhumba “omolweyakulo lovayapuki.” — Rom. 15:25, 26.

6. (a) Ngaashi Paulus a yelifa, omolwashike okuyandja oikwafa ku li oshitukulwa shelongelokalunga letu? (b) Hokolola nghee oilonga yetu yokuyandja oikwafa ya unganekwa nohai longwa kunena mounyuni aushe. (Tala oshimhungu “Ngeenge pa holoka oshiponga” pepandja 214.)

6 Paulus okwa li a kwafela Ovakorinto va mone kutya omolwashike okuyandja oikwafa kwa pambafana noukalele wavo noku li oshitukulwa shelongelokalunga lavo. Okwa li a tomhafana ta ti: Ovakriste ovo hava yandje oikwafa ohave shi ningi “omolweduliko [lavo] kevangeli laKristus.” (2 Kor. 9:13) Onghee hano, Ovakriste ohava kwafele ovaitaveli vakwao molwaashi ova hala okudulika komahongo aKristus. Paulus okwa ti kutya oilonga yolukeno oyo hava longele ovamwaxe oi li euliko ‘lefilonghenda linene laKalunga.’ (2 Kor. 9:14; 1 Pet. 4:10) Onghee hano, Oshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Desemba 1975 oya popya kombinga yokuyambidida ovamwatate ovo va pumbwa ekwafo, mwa kwatelwa oilonga yokuyandja oikwafa, ya ti: “Natu kale tu shi shii kutya Jehova Kalunga nOmona Jesus Kristus ova tala ko oilonga yoludi olo kutya oya fimana.” Okuyandja oikwafa oku li shili oshitukulwa sha fimana shelongelokalunga letu. — Rom. 12:1, 7; 2 Kor. 8:7; Heb. 13:16.

Omatomheno molwaashi hatu yandje oikwafa

7, 8. Etomheno lotete molwaashi hatu yandje oikwafa olilipi? Shi yelifa.

7 Ohatu yandje oikwafa omolwomatomheno elipi? Paulus okwa nyamukula epulo olo mOvakorinto ovativali. (Lesha 2 Ovakorinto 9:11-15.) Momushangwa oo, Paulus okwa divilika omatomheno atatu kutya omolwashike hatu kufa ombinga ‘meyakulo eli lekwafo,’ ile tu tye, moilonga yokuyandja oikwafa. Natu ka kundafaneni omatomheno oo koolimwe.

8 Lotete, oshilongayakulo shokuyandja oikwafa ohashi fimanekifa Jehova. Didilika kutya olungapi Paulus a yukifa elitulemo lovamwaxe kuJehova Kalunga mo 2 Ovakorinto 9:11-15. Okwe va dimbulukifa kombinga ‘yokupandulifa Kalunga’ nosho yo shi na sha ‘nomapandulo mahapu okupandula Kalunga.’ (Ovelishe 11, 12) Okwa popya yo nghee okuyandja oikwafa haku ningifa Ovakriste va “hambelele Kalunga” noku mu fimaneka ‘omolwefilonghenda laye linene.’ (Ovelishe 13, 14) Pexulilo leenghundafana daye di na sha nokuyandja oikwafa, Paulus okwa ti: ‘Kalunga na pandulwe.’ — Ovelishe 15; 1 Pet. 4:11.

9. Oilonga yokuyandja oikwafa otai dulu ngahelipi okukwafela vamwe va lundulule etaleko lavo? Yandja oshihopaenenwa.

9 Ngaashi Paulus, ovapiya vaKalunga vokunena ova tala ko okuyandja oikwafa ku li omhito yokufimanekifa Jehova nokutumbalekifa omahongo aye. (1 Kor. 10:31; Tit. 2:10) Oilonga yokuyandja oikwafa luhapu ohai dana onghandangala inene mokukwafela vamwe vaha kale vali ve na etaleko lii li na sha naJehova nosho yo nEendombwedi daye. Pashihopaenenwa, omukainhu umwe, oo ha kala moshitukulwa shimwe osho sha li sha dengwa koshikungulu shinene shomhepo, okwa li a tula edidiliko komuvelo weumbo laye tali ti: “Eendombwedi daJehova, inamu uya mo omu.” Efiku limwe okwa li a mona ovaliyambi tava tungulula eumbo limwe kombinga ikwao yepandavanda lavo. Okwa kala ta tale oule womafiku ovaliyambi ovo tava longo nohamu, nokwa ya ko e ke va pule kutya ovo oolyelye. Eshi a uda kutya Eendombwedi daJehova, okwa li a kumwa ndele ta ti, “Onda li ndi na etaleko la puka li na sha nanye.” Oshidjemo, okwa kufa ko edidiliko olo a li a tula komuvelo weumbo laye.

10, 11. (a) Oihopaenenwa ilipi tai ulike kutya ohatu katuka metwokumwe netomheno etivali lokuyandja oikwafa? (b) Oshishangomwa shilipi hashi kwafele ovaliyambi ovo hava yandje oikwafa? (Tala oshimhungu “Oshilongifo shimwe vali shovaliyambi vokuyandja oikwafa.”)

10 Etomheno etivali, okuyandja oikwafa ohaku ‘kufa po oluhepo’ lovaitaveli vakwetu. (2 Kor. 9:12a) Ohatu kala twa halelela okuwanifa po eemhumbwe da fimanenena dovaitaveli vakwetu noku va kwafela vaha kale unene tava mono oixuna. Omolwashike hatu kala twa halelela okuninga ngaho? Omolwaashi oilyo yeongalo lopaKriste oi li ‘olutu limwe,’ oku shi popya pafaneko, “noshinhimbu shimwe ngenge tashi yahama, oinhimbu ikwao otai yahama pamwe nasho.” (1 Kor. 12:20, 26) Onghee hano, ovamwatate novamwameme vahapu kunena ohave linyengifwa kohole youmwainafana nolukeno va efe po oilonga yavo pakafimbo ndele tava kufa oilongifo yavo va ka kwafele ovaitaveli vakwao ovo ve li moitukulwa oyo ya dengwa koiponga yopaushitwe. (Jak. 2:15, 16) Pashihopaenenwa, eshi oshikungulu shomeva efuta (otsunami) sha li sha denga Japani mo 2011, oshitaimbelewa shokOilongo ya Hangana osha li sha shangela Eekomitiye dOkutunga domOitukulwa domOilongo ya Hangana, tashi pula “ovamwatate vonhumba ovo ve na owino” ve liyambe va ka kwafele mokutungulula Omalupale Ouhamba koJapani. Mbela ovamwatate ova li ve linyenga ngahelipi? Moule ashike woivike yonhumba, ovaliyambi hanga 600 ova li va tula mo omaindilo va ka kwafele, nova dimina okulifutila vo vene olweendo lokuya nodila koJapani. Oshitaimbelewa osho osha ti: “Otwa li twa kuminwa onghedi omo va li ve linyenga.” Eshi omumwatate umwe womoJapani a pula omuliyambi umwe oo a dja koshilongo shimwe kutya omolwashike e uya oku va kwafela, omuliyambi okwe mu nyamukula a ti: “Ovamwatate vomuJapani ove li oshitukulwa ‘sholutu letu.’ Otu va uditile oukwao wananghali eshi tava mono oixuna.” Omolwohole yavo yokuheliholamwene, omafimbo amwe ovaliyambi ohava tula nokuli eemwenyo davo moshiponga opo va kwafele ovaitaveli vakwao.c —1 Joh. 3:16.

Umwe womEendombwedi daJehova moSwitzerland ta longekida oikwafa a twaalele ovamwatate, mo 1946

MoSwitzerland, mo 1946

EENGHENDABALA DINENE DOTETE DOKUYANDJA OIKWAFA PEFIMBO LETU

KONIMA ashike yeemwedi dinini okudja eshi Oita Itivali yOunyuni ya xula moEuropa, omumwatate Knorr okwa li a shiivifa muSeptemba 1945 kutya otapa ka ningwa oshikonga shotete shinene shokutumina “oikwafa ovamwatate vokoEuropa loPokati ovo ve li momhumbwe.”

Moule ashike woivike yonhumba okudja eshi eshiivifo olo la ningwa, Eendombwedi domoKanada, mOilongo ya Hangana nosho yo moilongo imwe vali oda li da ongela nokupakela oidjalomwa noikulya. Okudja muJanuali 1946 okuyuka komesho, oda li da tumina oinima oyo kovamwaxe vokoAustria, Belgium, Bulgaria, China, Czechoslovakia, Denmark, England, Suomi, Fransa, Ndowishi, Greka, Hungary, Italia, Holanda, Norway, Filipine, Poland nosho yo koRomania.

Eenghendabala odo dokuyandja oikwafa inadi ningwa ashike oshikando shimwe, ndele oda twikila oule womido mbali netata. Momukokomoko wefimbo olo, ovamwatate novamwameme 85 000 lwaapo ova li va tumina ovamwaxe, ovo va li moilongo oyo ya dedelifwa koita, oikulya yeekilograma 300 000 lwaapo, oidjalomwa yeekilograma 450 000 lwaapo nosho yo omapando eenghaku e dulife po 124 000. Oshikonga osho shinene shokuyandja oikwafa osha ka xula muAuguste 1948. Oshungonangelo imwe yOshiingilisha yomo 1949 oya ti: “Osho osha li lela euliko lohole yetu yokuholafana. Otu shii kutya ovamwatate aveshe ove shi ninga nelalakano lokufimanekifa Omwene, ve shii kutya oikwafa oyo va yandja otai dulu okukwafela vamwe va twikile okulongela Kalunga; nomolwaasho ova li ve shi tala ko shi li oufembanghenda munene okukwafela ovamwaxe monghedi ya tya ngaho.” Oilonga oyo yokuyandja oikwafa oya li ya fimanekifa Jehova, ya kwafela ovamwatate noya pameka oukumwe wavo mounyuni aushe.

11 Ovanhu ovo vehe fi Eendombwedi navo ohava pandula oilonga yetu yokuyandja oikwafa. Pashihopaenenwa, konima eshi oshiponga sha li sha denga oshitukulwalongo shaArkansas, mOilongo ya Hangana, mo 2013, oshifokundaneki shimwe osha li sha kundaneka kombinga yanghee ovaliyambi vEendombwedi va katuka onghatu neendelelo, sha ti: “Ovaliyambi vEendombwedi daJehova ohava kala va unganekwa nawa nova pyokoka mokukwafela ngeenge pa holoka oiponga.” Ngaashi omuyapostoli Paulus a popya, ohatu ‘kufa po shili oluhepo’ lovamwatate ovo ve li momhumbwe.

12-14. (a) Omolwashike sha fimanenena okukatuka metwokumwe netomheno etitatu loilonga yetu yokuyandja oikwafa? (b) Omautumbulilo elipi taa divilike efimano lokutwikila okukufa ombinga momalipyakidilo opamhepo?

12 Etomheno etitatu, ohatu kwafele ovo va hangwa koiponga va hovele vali nomalipyakidilo avo opamhepo. Omolwashike osho sha fimana? Paulus okwa ti kutya ovo va pewa oikwafa ohave linyengifwa va yandje ‘omapandulo mahapu okupandula Kalunga.’ (2 Kor. 9:12b) Onghedi ya denga mbada omo ovo va hangwa koiponga tava dulu okuulika kutya ova pandula Jehova omokuhovela vali omalipyakidilo avo opamhepo diva ngaashi tashi dulika. (Fil. 1:10) Oshungonangelo imwe yOshiingilisha yomo 1945 oya ti: “Paulus okwa li a dimina . . . omayambidido a ongelwe molwaashi okwa li taa ka kwafela . . . opo Ovakriste ovo ve na omhumbwe va kale ve na oipumbiwa oyo va pumbwa, nokungaho, ova li tava ka dula okukufa ombinga moilonga yaJehova yokuyandja oundombwedi, tave shi ningi va manguluka nonondjungu.” Nafye kunena ohatu kwafele ovamwatate va dule okuninga sha faafana. Ngeenge ovamwatate ova hovele vali okukufa ombinga moilonga yokuudifa, ohava pameke ovanhu ovo va nyika oluhodi omolwoiponga nohave lipameke yo vo vene. — Lesha 2 Ovakorinto 1:3, 4.

13 Natu ka taleni komatyekosha avamwe ovo va li va pewa oikwafa oyo va li va pumbwa neenghono, ndele tava hovele vali okukufa ombinga moukalele, nonghee sha li she va pameka. Omumwatate umwe okwa ti: “Okuya moukalele okwa li kwa kwafela lela oukwaneumbo wetu. Eshi twa li hatu kendabala okuhekeleka vamwe, oshe tu kwafela tuha kale vali hatu lipula nomaupyakadi etu.” Omumwameme umwe okwa ti: “Okuyandja elitulemo komalipyakidilo opamhepo osha kwafela nge ndiha kale handi diladila kombinga yoshiponga osho sha ningwa po. Onda li ndi udite ndi li meameno.” Omumwameme umwe vali okwa ti: “Nonande katwa li tu na osho hatu dulu okuninga po shi na sha noinima ihapu, oukalele owa kwafela oukwaneumbo wetu. Okukundafana navamwe kombinga yeteelelo lounyuni mupe oshe tu kwafela tu kale twe lineekela filufilu kutya oinima aishe otai ka ninga ipe.”

14 Okuya kokwoongala nako okwa kwatelwa momalipyakidilo opamhepo oo ovaitaveli vakwetu va pumbwa okuhovela diva ngaashi tashi dulika. Natu ka taleni kwaasho sha li sha ningilwa omumwameme Kiyoko, oo a li e na omido 50 nasha. Konima eshi oinima yaye aishe ya hanaunwa po kotsunami (oshikungulu shomeva efuta), kakele ashike koikutu neenghaku odo a li a djala, okwa li te lipula kutya ota ka xupa ngahelipi. Omukulunhuongalo umwe, oo a li e na ohauto, okwa li e mu lombwela kutya otava ka kala hava ningile okwoongala kwavo kwopaKriste mohauto yaye. Kiyoko okwa ti: “Ame nomukulunhuongalo nomukulukadi waye nomumwameme umwe otwa li twa ongala tu li omutumba mohauto. Okwoongala okwa li paunafangwa, ndele onda ka mona ashike eshi itandi lipula vali kombinga yotsunami, pa fa ashike pa ningwa oshikumwifilonga. Onda li ndi na ombili yopamadiladilo. Okwoongala oko okwa kwafela nge ndi mone kutya eendafano lopaKriste ola fimana shi fike peni.” Omumwameme umwe okwa popya kombinga yokwoongala oko kwa li ha kala puko konima yoshiponga shonhumba shopaushitwe a ti: “Okwa li kwa kwafela nge ndi pite monghalo oyo!” — Rom. 1:11, 12; 12:12.

Okuyandja oikwafa ohaku eta ouwa tau kalelele

15, 16. (a) Ouwa ulipi Ovakriste vomuKorinto nosho yo vokeenhele dimwe di lili va li va mona eshi va yandja oikwafa? (b) Ongahelipi nafye kunena hatu mono ouwa moilonga yokuyandja

15 Eshi Paulus a li ta popi kombinga yokuyandja oikwafa, okwa li yo a yelifila Ovakorinto omauwa oo vo nosho yo Ovakriste vakwao va li tava ka mona mokuyandja oikwafa. Okwa popya shi na sha nOvakriste Ovajuda vomuJerusalem, ovo va li va pewa oikwafa, ta lombwele Ovakorinto, a ti: ‘Navo yo otave mu ilikanene notave mu djuulukwa omolwefilonghenda eli linene laKalunga mwe li pewa.’ (2 Kor. 9:14) Okuyandja nehalo liwa kwOvakorinto okwa li taku ke linyengifa Ovakriste Ovajuda va ilikanene ovamwaxe vomuKorinto, mwa kwatelwa naavo vehe fi Ovajuda, nokwa li taku ka hapupalifa ohole yavo yoku va hola.

16 Oshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Desemba 1945 oya popya kombinga yanghee okutula moilonga eendjovo daPaulus di na sha nokuyandja oikwafa taku tu etele ouwa kunena, ya ti: “Diladila ashike koukumwe oo hau holoka po ngeenge ovapiya vamwe vaKalunga ve mu liyapulila ova kwafele vakwao ovo ve li momhumbwe!” Osho osho naanaa ovaliyambi ovo hava yandje oikwafa kunena hava kala ve udite. Omukulunhuongalo umwe oo a li a kufa ombinga mokuyandja oikwafa pefimbo lefundja okwa ti: “Ngeenge handi kufa ombinga moilonga yokuyandja oikwafa, ohandi kala ndi udite ndi na ekwatafano lopofingo elela novamwatate shi dulife nale. Omumwameme umwe oo a li a pandula koikwafa oyo a mona okwa ti: “Oumwainafana wetu oo oshinima sha fimana ofimbo twa teelela Oparadisa kombada yedu.” — Lesha Omayeletumbulo 17:17.

17. (a) Ongahelipi eendjovo odo di li muJesaja 41:13 tadi dulu okuyukifwa koilonga yokuyandja oikwafa? (b) Yandja oihopaenenwa imwe oyo tai ulike nghee oilonga yokuyandja oikwafa hai fimanekifa Jehova nokupameka oukumwe wetu. (Tala yo oshimhungu “Ovaliyambi mounyuni aushe ova li va eta oikwafa.”)

17 Ngeenge ovaliyambi tave uya ponhele oyo ya dengwa koshiponga shopaushitwe, ovamwatate ovo va hangwa koupyakadi ohava wanifilwa monghedi ye likalekelwa oushili weudaneko laKalunga olo kutya: “Aame Omwene Kalunga koye handi kwata eke loye lokolulyo, [Aame] ou handi ku lombwele: Ino kala wa tila, Ame ohandi ku kwafa.” (Jes. 41:13) Omumwameme umwe oo a li a xupa moshiponga shopaushitwe okwa ti: “Onda li nda xupula eshi nda mona oushada oo wa longwa, ashike Jehova okwa kwafela nge. Ekwafo olo nda pewa kovamwatate itandi dulu oku li hokolola.” Ovakulunhuongalo vamwe vavali ova li va shanga onhumwafo ponhele yomaongalo avo konima eshi oshitukulwa shavo sha li sha dengwa kekakamo ledu va ti: “Otwa li twa dengwa twa lila kekakamo ledu, ashike Jehova okwe tu kwafela okupitila movamwatate. Nale otwa li ashike hatu lesha kombinga yoilonga yokuyandja oikwafa, ndele paife otwe i limonena fye vene.”

Omumwatate Peter Johnson e li moilonga yokutunga

OSHE MU KWAFELA E LITULILE PO OMALALAKANO TAA TI SHA

OKUKUFA ombinga moilonga yokuyandja oikwafa otaku dulu okukuma ngahelipi ovanyasha? Diladila kwaasho sha li sha ningilwa Peter Johnson, oo a li a kufa ombinga moilonga oyo oshikando shotete fimbo a li e na omido 18. Okwa ti: “Okumona nghee ovamwatate hava kala nolupandu nokumona ehafo olo hali di mokuyandja osha li sha kuma nge neenghono. Osha ningifa nge ndi kale nda halelela okulongela Jehova pauyadi.” Lwanima, Peter okwa li a ninga omukokolindjila. Okwa li yo a ka longa kObetel, opo nee okwa ka ninga oshilyo shOkomitiye yOkutunga yomOshitukulwa. Okwa ti: “Eshi nda li nda kufa ombinga oshikando shotete moilonga yokuyandja oikwafa mo 1974, osha kwafela nge ndi litulile po omalalakano taa ti sha.” Ovanyasha, mbela itamu dulu okushikula oshihopaenenwa shaPeter? Otashi dulika oilonga yokuyandja oikwafa i ku kwafele u longife pauyadi onghalamwenyo yoye moilonga yaJehova.

Nghee to dulu okukufa ombinga moilonga yokuyandja oikwafa

18. Oshike u na okuninga ngeenge owa hala okukufa ombinga moilonga yokuyandja oikwafa? (Tala yo oshimhungu “Oshe mu kwafela e litulile po omalalakano taa ti sha.”)

18 Ino hala mbela okumona ehafo olo hali etifwa koilonga yokuyandja oikwafa? Ngeenge osho, dimbulukwa kutya luhapu ovaliyambi vokuyandja oikwafa ohava hoololwa mwaavo hava longo meeproyeka dokutunga Omalupale Ouhamba. Oto dulu okupula ovakulunhuongalo vomeongalo leni ve ku pe ofooloma i na sha naavo va hala okuliyamba va kale hava kufa ombinga mokutunga Omalupale Ouhamba. Omukulunhuongalo umwe oo e na owino moilonga yokuyandja oikwafa okwa ti: “Ou na ashike okuya konhele oko kwa ningilwa oshiponga ngeenge Okomitiye yOkuunganeka Oikwafa ye ku shivi pambelewa u ye ko.” Kungaho, opo ashike oilonga yokuyandja oikwafa tai ka longwa monghedi ya unganekwa nawa.

19. Ovaliyambi ovo hava yandje oikwafa ohava ulike ngahelipi kutya otu li shili ovahongwa vaKristus?

19 Oilonga yokuyandja oikwafa oi li shili onghedi ya tongomana omo hatu dulika koshipango shaKristus ‘shokuholafana.’ Mokuulikilafana ohole ya tya ngaho, ohatu ulike shili kutya fye ovahongwa vaKristus. (Joh. 13:34, 35) Kashi fi tuu enangekonoupuna kufye kunena eshi pe na ovaliyambi vahapu ovo hava fimanekifa Jehova mokukufa ombinga mokuyandja oikwafa kwaavo hava yambidida noudiinini Ouhamba waKalunga!

a Metukulwa eli omwa kundafanwa kombinga yokuyandja oikwafa kovaitaveli vakwetu. Ashike peemhito dihapu oilonga yetu yokuyandja oikwafa ohai etele yo ouwa ovo vehe fi Eendombwedi. — Gal. 6:10.

b Paulus okwa li a longifa oshitya diakonos (omuyakuli ile omukalele) pauhapu eshi a li ta popi “ovayakuliongalo.”—1 Tim. 3:12.

c Tala oshitukulwa, “Aiding Our Family of Believers in Bosnia,” mOshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Novemba 1994 epandja 23-27.

Owa itavela ngoo shili mOuhamba?

  • Otu shi shii ngahelipi kutya okuyandja oikwafa oku li oshitukulwa shelongelokalunga letu?

  • Ohatu yandje oikwafa omolwomatomheno atatu a fimana elipi?

  • Omauwa taa kalelele elipi haa etifwa kokuyandja oikwafa?

  • Oilonga yokuyandja oikwafa oya pambafana ngahelipi noshipango shaJesus osho shi li muJohannes 13:34?

OVALIYAMBI MOUNYUNI AUSHE OVA LI VA ETA OIKWAFA

AFRIKA LOPOKATI NOLOKOUNINGININO

Mo 1994, ovanhu 800 000 lwaapo ile ve dulife po ova li va dipawa momadipao opamihoko moRwanda. Konima yomadipao oo a nyanyalifa, omakuyunguto okwa ka hovela vali moilongo imwe yomuAfrika loPokati, noshidjemo, vahapu ova li va mbobolokela meekamba deenhauki. Nomolwaasho eekamba da tya ngaho oda li di na ovanhu vahapu sha pitilila. Opo Eendombwedi domoBelgium, moFransa nomoSwitzerland di kwafele ovamwatate ovo va li meekamba odo, oda li da tuma nodila oinima yeetona 300 lwaapo ngaashi oidjalomwa, omiti dokuhakula, eetenda, oikulya noinima ikwao. Moule ashike woivike inini, oipumbiwa oyo oya li ya fika kovamwatate ovo va li momhumbwe.

Eendokotola novapangi, ovo ve li Eendombwedi daJehova, kumwe aveshe 10 va dja koFransa, ova kala yo tava yandje omakwafo opaunamiti kovamwatate vomuAfrika ovo va li tava mono oixuna omolwoita yopashiwana, ondjala nomikifi. Momido ashike mbali da dja ko, eendokotola odo novapangi ova ninga eenghundafana lwoikando i dulife 10 000 di na sha nokupopya naavo va pumbwa ekwafo lopaunamiti. Oilonga yavo oya fimanekifa Jehova nehangano laye. Omupangi umwe okwa ti: “Ngeenge twa fiki moshitukulwa shonhumba twe uya okukwafela ovamwatate novamwameme, ovanhu ohava popi nefimaneko tava ti: ‘Ovanhu ovo Eendombwedi daJehova, ve uya okukwafela ovamwaxe.’” Eshi Ondombwedi imwe ya kwafelwa komupangi umwe, oya ti: “Onda pandula mumwameme. Onda pandula, Jehova!”

Omafimbo amwe otashi dulika tu kale twa pumbwa okuyandja oikwafa ngeenge pa holoka oiponga inene yeehauto. Pashihopaenenwa, mo 2012, Eendombwedi 13 domeongalo limwe linini moNigeria oda li da fila moshiponga shohauto, no 54 oda li da yahamekwa neenghono. Okomitiye yokuyandja oikwafa oya li ya ninga omalongekido opo ovo va ninga oihakanwa va kale tava filwa oshisho efimbo alishe. Eshi omunaudu umwe oo a li moshipangelo a mona nghee ovamwatate novamwameme ovo va mona oshiponga tava filwa oshisho nawa, okwa dengela omufita wongeleka yavo ta ti: “Kape na nande oumwe wokongeleka yetu e uya okutalela nge po. Ila koshipangelo u tale nghee Eendombwedi daJehova di holafane shili.”

Nonande ovamwatate vomeongalo olo linini ova li va nyika oluhodi neenghono, ova li va hekelekwa eshi va ulikilwa ohole kovamwaxe. Shimwe vali, eshi vamwe meongalo olo va mona ovaliyambi vokuyandja oikwafa tava file oshisho pahole ovamwaxe ovo va xupa moshiponga, oshe ve linyengifa va tamunune mo oukalele wavo. Ofimbo oshiponga osho inashi ningwa, meongalo olo omwa li ovaudifi 35. Ndele moule ashike womudo umwe, omuvalu oo owa hapupala fiyo opovaudifi 60.

AUSTRALIA

Mo 2013, oitukulwa yokomunghulofuta waQueensland oya li ya dengwa kefundja olo la li la hanauna po omaumbo 70 Eendombwedi. Mark naRhonda nokamonakadona kavo ova li va faduka po oshikungulu osho sha hanauna po eumbo lavo ndele tava i konhele oko kwa li kwa tembulilwa pakafimbo ovo omaumbo avo a hanaunwa po. Monhele omo omwa li mu yadi ovanhu. Rhonda okwa ti: “Katwa li hatu dulu nokuli okukala omutumba molwaashi omwa li mu yadi unene.” Shimwe vali osho sha li sha naipika onghalo omaweelelo omadakadaka oo a li taa tuka nopehe na olufuwo popepi nonhele oyo. Rhonda okwa li a tila nokwa pula omushamane waye ta ti: “Ohatu ningeni ngahelipi?” Mark okwa pula ekwafo kuJehova meilikano. Rhonda okwa ti: “Konima ashike yominute 30 lwaapo, ponhele oyo ope uya ohauto nomwa dja ovamwatate vatatu. Eshi ve uya pufye ova ti: ‘Itu yeni mu ka kale keumbo lomumwatate umwe.’” Rhonda okwa weda ko a ti: “Oshidjuu okuhokolola kutya otwa li tu udite ngahelipi pefimbo opo eshi twa mona nghee ehangano laJehova tali tu file oshisho pahole.”

Ovaliyambi ve dulife po 250 ova li va ya meendelelo konhele oyo ya dengwa kefundja opo va ka kwafele ovamwaxe. Omumwatate umwe omunamido okwa ti: “Ongudu yEendombwedi oye tu holokela ashike ombadilila noya wapaleka nelitulemo eumbo letu. Ame nomukulukadi wange katu na fiku tu dimbwe ekwafo olo twa pewa.”

BRASILIA

Mo 2008, oshikungulu shonhata nefundja olo la li la denga oshitukulwalongo shaSanta Catarina oya li ya fininika ovanhu 80 000 va tembuke mo momaumbo avo. Omukalimo umwe womoshitukulwa osho okwa ti kutya osha li ashike sha fa “oshikungulu shedu, shonhata noshomiti.” Ovamwatate vamwe ova li va ka hondama mOlupale lOyoongalele. Márcio oo ha file oshisho olupale olo okwa ti: “Ova ya onhapo noikutu ashike oyo va li va djala noya li i yadi eenhata.” Omumwameme umwe okwa ti: “Eumbo letu ola li la mbonyauka po. Osha li shiyahameka oku li mona tali hanauka po meni ashike leesekonde. Ashike nghi na fiku ndi dimbwe nghee ovamwatate novamwameme va li ve tu hekeleka. Ove tu ulikila ohole meenghedi dihapu, noshimoniwa osho osha honga nge kutya oshi li pandunge okukala twa lenga oinima yopamhepo.”

Eendombwedi daJehova tadi unganeke nokutukula oikwafa pefimbo loshikungulu shonhata nefundja olo la holokele moBrasilia

Mo 2009, mOlupale lOyoongalele moSanta Catarina, muBrasilia, omo mwa li tamu yandjelwa oikwafa

Oshikungulu shonhata osha li sha hanauna po oshitukulwa ashishe shomolufilu leemhunda shopopepi noshilando shedina Rio de Janeiro. Opo ovamwatate va dule okukala hava pondola mokukwafela ovo ve li monhele oyo hai dengwa lwoikando koikungulu, ova tota po Okomitiye yOkuunganeka Oikwafa tai kalelele. Ngeenge kwa didilikwa kutya ope na oshikungulu shonhata shi li pokuholoka, ovamwatate vonhumba ovo va nangekwa po, hava di moshitukulwa osho, ohava shiivifile okomitiye oyo. Ovaliyambi ohava i ko meendelelo ve li momaloli a shangwa “Oshikondo shOkuyandja Oikwafa shEendombwedi daJehova.” Oilyo aishe yokomitiye oyo ya unganekwa nawa ohai kala nale ya pewa oinakuwanifwa yayo. Ohava kala va djala oundjafa ovo tave va didilikifa mo kutya ove li Eendombwedi daJehova. Ovamwatate ovo nosho yo ovo ve li mOkomitiye yOkukwatafana nOipangelo ohava kwafele ovamwatate novamwameme ovo va mona oiponga. Ohava yandje yo oikulya, omeva, omiti dokupanga, oikutu noiwapalekifo. Ohashi kala shidjuu okuwapaleka mo onhata momaumbo. Konima yoshikungulu shimwe osho opo sha ningwa, osha li sha pula ovaliyambi 60 va yuke mo onhata meumbo limwe, oyo ya tutwa kololi lwomapa ane.

OKULILONGEKIDILA OIPONGA YOPAUSHITWE

Olutuwiliki ola lombwela oitaimbelewa aishe kutya oi na okuyandja omifindalandu kovakulunhuongalo nokovapashukili ovaendi di na sha nanghee ve na okulilongekidila nokuungaunga noiponga yopaushitwe. Pashihopaenenwa, ofimbo nokuli oshiponga inashi holoka, ovakulunhuongalo ova pumbwa okushilipaleka kutya ove na ouyelele u li pefimbo oo tau dulu oku va kwafela va kwatafane noshilyo keshe sheongalo.

NGEENGE PA HOLOKA OSHIPONGA

  1. Omukulunhuongalo ta kundafana novaudifi vomoukwaneumbo umwe

    Ovakulunhuongalo ove na okukwatafana novaudifi aveshe vomeongalo lavo

  2. Ovakulunhuongalo ove na okushiivifila omuunganeki wolutu lovakulunhuongalo

  3. Nghee hashi ende opo ovamwatate va kwatafane, ngaashi ovakulunhuongalo, ovapashukili ovaendi, ovamwatate voshinakuwanifwa nosho yo oshitaimbelewa

    Omuunganeki wolutu lovakulunhuongalo oku na okushiivifila ovapashukili ovaendi nosho yo ovamwatate vamwe voshinakuwanifwa ovo tava dulu okukwatafana noshitaimbelewa

  4. Omafiloshisho ngaashi oikulya nomeva

    Ovo va hangwa koshiponga ova pumbwa omafiloshisho taa landula diva ngaashi tashi dulika: oikulya, omeva, onhele yokukala, ekwafo lopaunamiti nokukwafelwa pamaliudo nopamhepo

  5. Ovamwatate tava talulula omushangwahokololo u na sha noikwafa oyo ya pumbiwa

    Oshitaimbelewa ohashi tumu omushangwahokololo kOkomitiye yOvaunganeki yOlutuwiliki u na sha nonghalo nekwafo olo la pumbiwa

  6. Ovamwatate tava tukula oikwafa

    Okomitiye yOkuunganeka Oikwafa ohai longekida oikwafa nohai kwafele ovamwatate novamwameme opo va kale monghalo i li nghixwe

  7. Odila tai tuka

    Okomitiye yOvaunganeki ohai tale kutya ekwafo li fike peni la pumbiwa, nongeenge osha pumbiwa, ohai pula ovaliyambi vokoilongo imwe va ka kwafele

OSHILONGIFO SHIMWE VALI SHOVALIYAMBI VOKUYANDJA OIKWAFA

Oshipeko shokombada shokambo Jehovah’s Witnesses and Disaster Relief

MUJUNI 2013, opa li pa nyanyangidwa okambo Jehovah’s Witnesses and Disaster Relief. Okambo oko oka longekidilwa unene tuu ovakwanepangelo vomOilongo ya Hangana ovo hava pashukile oikondo yokuyandja oikwafa yopaulumomhumbwe. Oka kundafana kombinga yeenghendabala dimwe dokuyandja oikwafa odo twa ninga okudja mo 1940 nasha. Omu na yo okaalita oko taka ulike nghee oilonga yetu yokuyandja oikwafa hai longwa mounyuni aushe. Omukulunhuongalo umwe oo ha kufa ombinga mokuunganeka oikwafa okwa ti: “Ovamwatate ovo hava longo mEekomitiye dOkuunganeka Oikwafa ohava longifa okambo oko opo va kwatafane novakwanepangelo ovo ve li moitukulwa oyo hai dengwa luhapu koiponga yopaushitwe ofimbo oiponga inai holoka. Ngeenge ovakwanepangelo ovo ova shiivifilwa komesho yefimbo kombinga yoilonga yetu yokuyandja oikwafa, ohashi kala shipu kuvo oku tu pa epitikilo lokuya koitukulwa oko kwa holoka oiponga.”

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma