ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w01 6/1 ep. 28-32
  • Xuma komesho kefindano laxuuninwa!

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Xuma komesho kefindano laxuuninwa!
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Oulipamwe wounyuni upe tau dikwa po
  • Okupukulula omataleko a puka
  • Otu na okukonga ekwafo kulyelye?
  • Oonakulwifa Kalunga itava ka findana!
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2000
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
w01 6/1 ep. 28-32

Xuma komesho kefindano laxuuninwa!

“Tala, opa li onghambe itoka nomulondi wayo okwa li e kwete outa nokwa pewa oshishani nokwa ya omufindani a ka findane.”

—EHOLOLO 6:2.

OMOLWOKUNWEFWA MO kuKalunga, omuyapostoli Johannes okwa li ta dulu okutala keedula donhumba 1 800 monakwiiwa nokuhokolola okunangekwa po kwaKristus e li Ohamba. Johannes okwa li a pumbwa eitavelo okwiitavela kutya osho a mona memoniko okwa li tashi ka wanifwa. Kunena otu na omauliko a yela kutya enangekwepo eli la xunganekwa ola ningwa mo 1914. Nomesho eitavelo otu wete Jesus Kristus ta i “omufindani a ka findane.”

2. Ondiaboli oye linyenga ngahelipi kedikepo lOuhamba, naashi otashi ulike shike?

2 Konima yedikepo lOuhamba, Satana okwa umbwa mo meulu, noshe mu ningifa a lwe neenghono nosho yo nehandu linene ndele ka li nande a mona omhito yokupondola. (Ehololo 12:7-12) Ehandu laye ola ningifa onghalo younyuni i pwiduke mowii. Oulipamwe wovanhu otau monika tau mbonyauka po. KEendombwedi daJehova eli olo euliko la yela kutya Ohamba yado otai xumu komesho ‘i ka findane.’

Oulipamwe wounyuni upe tau dikwa po

3, 4. (a) Omalunduluko elipi opahangano a li a ningwa meongalo lopaKriste okudja pedikepo lOuhamba, nomolwashike kwa li a pumbiwa? (b) Omalunduluko oo okwa li e na ouwa washike, ngaashi sha xunganekwa kuJesaja?

3 Eshi Ouhamba wa dalwa, eongalo lopaKriste la tungululwa okwa li li na oinakuwanifwa yOuhamba ya hapupala, nola li efimbo opo li kale naanaa metwokumwe noshihopaenenwa sheongalo lopaKriste lomefelemudo lotete. Onghee hano, oshifo shOshungonangelo (yOshiingilisha) ya 1 noyo 15 Juni 1938, osha ndjadjukununa nghee ehangano lopaKriste li na okulonga. Konima, oshifo sho 15 Desemba 1971, osha yelifa mo nawa Olutuwiliki lonena moshitukulwa “Olutuwiliki li li la yooloka ko kehangano lopaveta.” Mo 1972, opwa nangekwa olutu lovakulunhuongalo meongalo keshe opo li li pe ekwafo newiliko.

4 Etungululo lepashukilo liwa ola pameka eongalo lopaKriste neenghono. Osho sha wedwa po yo osho omafiloshisho a ningwa kOlutuwiliki okuwilika ovakulunhuongalo moinakuwanifwa yavo, mwa kwatelwa oku va deula moinima i na sha neemhangu. Okuxuma komesho kanini nakanini ku na ko nasha nehangano laKalunga kombada yedu nosho yo oidjemo yako iwa okwa xunganekwa muJesaja 60:17 ta ti: “Ponhele yoshivela shitwima ohandi tula po oshingoldo noponhele yoivela ohandi tula po oshisilveri, ponhele yomuti ohandi tula po oivela [itwima] noponhele yemanya oivela ilaula. Ombili ohandi i ningi epangelo loye, nouyuki ohandi u ningi omuyukifili woye.” Omalunduluko aa okwa ulika omanangeko noupuna aKalunga nosho yo oku ulika ohokwe yaYe kwaavo tava yambidida nouladi Ouhamba waye.

5. (a) Satana okwe linyenga ngahelipi komanangeko noupuna aJehova oshiwana shaYe? (b) Metwokumwe nOvafilippi 1:7, oshiwana shaJehova oshe linyenga ngahelipi kehandu laSatana?

5 Elitulemo newiliko lopahole olo Kalunga a pa oshiwana shaye konima yedikepo lOuhamba kala li la holekwa Satana. Pashihopaenenwa, mo 1931 okangudu aka kanini kOvakriste oka udifa moipafi kutya ko kake fi ashike Ovakonakoni vOmbibeli. Metwokumwe naJesaja 43:10 (NW), ove li Eendombwedi daJehova! Kutya nee osha holoka po ashike ombadilila ile hasho, Ondiaboli oya eta omahepeko onyanya inashi monika nale kongonga yedu alishe. Nokuli nomoilongo oyo ya shiivika ya mangulukila omalongelokalunga, ngaashi Oilongo yaHangana, Kanada naNdowishi, Eendombwedi oda li da fininikwa luhapu okulwa olwoodi lopaveta di mone emanguluko lado lokulongela Kalunga. Mo 1988, Omhangu yoPombada yOilongo yaHangana oya endulula oikoya 71 ya kwatela mo Eendombwedi daJehova noititatu ivali yomuyo oya pewa epitikilo. Mounyuni aushe kunena, olwoodi lopaveta otali twikile opo ‘evangeli li dule okupopilwa nokupamekwa,’ naanaa ngaashi mefelemudo lotete.—Ovafilippi 1:7.

6. Mbela omashiliko nomangabeko okwa imba oshiwana shaJehova shi xume komesho? Shi faneka.

6 Pefimbo leedula 1930 nasha, momafiku oo a twala kOita Itivali yOunyuni, omapangelo ookanyamukulwa okwa li a shilika ile a ngabeka oilonga yEendombwedi daJehova muNdowishi, Spania naJapani, okutumbula po ashike itatu. Ndelenee momudo 2000, oilongo oyo itatu oyo aike oya li i na ovaudifi vOuhamba waKalunga konyala 500 000. Eshi osha li konyala omuvalu wEendombwedi mounyuni aushe mo 1936 lwoikando omulongo! Osha yela kutya omashiliko nomangabeko itaa dulu okukelela oshiwana shaJehova shi xume komesho koshi yOmuwiliki wavo omufindani, Jesus Kristus.

7. Oshiningwanima sha tongomana shashike sha ningwa mo 1958, nelunduluko linene lashike la ningwa okudja opo?

7 Kala li tuu euliko lokuxuma komesho eshi mo 1958 mOshilando New York, mwa danwa oshoongalele sha kula osho Eendombwedi daJehova inadi shi dana nale, Oshoongalele shopaIwana Ehalo laKalunga, opo pa li ovakalipo 253 922. Mo 1970, oilonga yado oya li ya yeululwa moilongo oyo itatu ya tumbulwa metetekelo, inamu kwatelwa osho kwa li sha shiivika Ndowishi lokOushilo. Ndelenee Eendombwedi oda li natango da shilikwa kuSoviet Union shinene nosho yo oikaumelongo oyo ya li mEudafano loWarsaw. Kunena, moiwana oyo yonale yOukomunisi, omu na Eendombwedi di dule etata lemiliyona.

8. Oshike sha li oshidjemo shomanangeko noupuna koshiwana shaJehova, nOshungonangelo yomo 1950 oya tonga shike kombinga yaashi?

8 Eendombwedi daJehova oda li da nangekwa noupuna nehapupalo omolwaashi oda twikila ‘nokukonga tete ouhamba waKalunga nouyuki waye.’ (Mateus 6:33) Exunganeko laJesaja ola wanifwa nale panghedi yashili, olo tali ti: “Ou muningholi ota ka ninga eyovi, naau munini ota ningi oshiwana sha pama. Ame Omwene nda hala oku shi ninga diva pefimbo lasho.” (Jesaja 60:22) Nehapupalo otali twikile natango. Ngaashi ashike omido omulongo da pita, omuvalu wovaudifi vepangelo lOuhamba owa hapupala u dule povanhu 1 750 000. Ava ove liyandja nehalo liwa va ninge oshitukulwa shongudu oyo ya tongwa kOshungonangelo yo 1950 tai ti: “Paife Kalunga ota longekida oulikumwe wounyuni upe. . . . Eongelo eli lovanhu otali piti puHarmagedon, . . . ve li ovanhu votete ‘mounyuni mupe’ . . . , va unganekwa panghedi oyo Kalunga ta pangele nove na eshiivo lomulandu wehangano.” Oshitukulwa osha xulifa tashi ti: “Opo nee natu xume komesho, atusheni tu li kumwe tu li oulipamwe wounyuni mupe!”

9. Ongahelipi oinima oyo Eendombwedi daJehova de lihonga meedula da dja ko ye di kwafela?

9 Pokati opo, oulipamwe wounyuni mupe oo tau hapupala owa mona eshiivo nghee u na okuninga oinima noupu nosho yo nomupondo osho she va kwafela unene kunena notashi dulika tashi ke u kwafela nokuli pefimbo loilonga yokutungulula konima yaHarmagedon. Pashihopaenenwa, Eendombwedi ode lihonga okuunganeka oyoongalele ya kula, okuyandja ekwafo lopaulumomhumbwe nosho yo okutunga omatungo divadiva. Oilonga ei oya ningifa vahapu va tale kEendombwedi daJehova nefimaneko.

Okupukulula omataleko a puka

10, 11. Shi faneka kutya ongahelipi omataleko a puka e na sha nEendombwedi daJehova kwa li a pukululwa.

10 Ndelenee nande ongaho, ope na ovanhu ovo tava lundile Eendombwedi daJehova kutya kadi li metwokumwe noulipamwe wovanhu. Eshi oshi li unene ngaha omolwetaleko lEendombwedi le likolelela kOmbibeli lokutala ko oinima ngaashi omatulwohonde, okuhenambinga, okunwa omakaya nosho yo eenghedi. Ndelenee ovanhu vahapu ova tameka okudimina kutya omataleko Eendombwedi okwa wana okukonakonwa. Pashihopaenenwa, ndokotola muPoland okwa dengela ongodi kombelewa yelelo yEendombwedi daJehova ndele ta popi kutya okwa li ta tu eemhata pamwe novanailonga vakwao koshipangelo oule weevili moshinima shi na sha netulwohonde. Eenghundafana oda etwa koshitukulwa osho sha li sha holoka efiku olo moshifokundaneki shaPoland shefiku keshe Dziennik Zachodni. Ndokotola okwa dimina ta ti: “Onda yandja oushima ame mwene kutya ohonde otai longifwa nai mounamiti. Eshi oshi na okulundululwa, nonda hafa eshi pe na ovanhu ovo va eta po oshikundafanwa eshi. Onda hala ouyelele muhapu.”

11 Poshoongalele sha ningwa odula ya dja ko, ovashiivi vounamiti va dja kuKanada, Europa, Israel nosho yo kOilongo yaHangana ova kundafana ouyelele wa longekidwa nelalakano lokukwafela eendokotola okuhakula ovanaudu nope he na okulongifa ohonde. Poshoongalele eshi sha ningilwa muSwitzerland, opwa ulikwa kutya mekondjifafano nomadiladilo avahapu, efyo lovanaudu ovo hava tambula omatulwohonde ola londa unene li dule laavo ihave i tambula. Ovanaudu ovo ve li Eendombwedi luhapu ohava dulu okudja mo diva moshipangelo shi dulife ovo va hakulwa nohonde, osho luhapu hashi ninipike ofuto yokuhakulwa.

12. Yandja oshihopaenenwa shanghee ovanhu va tumbala va pandula onghatu ya kufwa kEendombwedi daJehova shi na sha nokukala ve he nombinga meepolitika.

12 Omilombo diwa dihapu oda ningwa yo shi na sha nokuhakala nombinga kwEendombwedi daJehova pefimbo olo nosho yo pefimbo lOita Itivali yOunyuni eshi va li ve lididimikila eponokelo lOvanazi. Ovideo Jehovah’s Witnesses Stand Firm Against Nazi Assault, ya ningwa kEendombwedi daJehova noya ulikilwa ovanhu oshikando shotete pokamba yeenghwate yaRavensbrück muNdowishi mo 6 Novemba 1996, oye linyengifa ovanhu va yandje omatyekosha mahapu mawa. Peuliko la faafana pokamba yeenghwate muBergen-Belsen ya shiivika apeshe mowii, mo 18 Aprili 1998, omuwiliki wOshenda yEhongo lopaPolitika muLower Saxony, Dr. Wolfgang Scheel, okwa dimina ta ti: “Oshili imwe yondjokonona oyo tai fifa ohoni oyo kutya Eendombwedi daJehova oda ekelashi oNational Socialism netokolotoko li dulife olo la ningwa keengeleka dOukriste. . . . Kashi na nee mbudi kutya otu udite ngahelipi kombinga yomahongo nosho yo ouladi wokulongela Kalunga wEendombwedi daJehova, oudiinini wavo pefimbo lepangelo laNazi owa wana okufimanekwa.”

13, 14. (a) Etyekosha lashike lopandunge la ningilwa Ovakriste vonale la dja kodjo inai teelelwa? (b) Yandja oihopaenenwa yomatyekosha mawa oo a ningilwa oshiwana shaKalunga kunena.

13 Ngeenge ovanhu va tumbala tava popi nawa Eendombwedi daJehova moinima yeenhamanana ile tapa ningwa omatokolo mawa opamhangu, otai teya po okatongotongo nosho yo osho hashi ningifa Eendombwedi di ha talike ko monghedi iwa. Eshi luhapu ohashi va yeululile omhito okupopya novanhu ovo va li nale inava hala okupwilikina. Hano oinima ya tya ngaha oiwa, nEendombwedi daJehova ode va pandula shili. Eshi otashi tu dimbulukifa osho sha ningwa mefelemudo lotete muJerusalem. Eshi Osanhedrin, omhangu yopombada yOshijuda ya li ya hala okudipaa Ovakriste omolwokuudifa kwavo nouladi, Gamaliel “omulongimhango a fimanekwa kovanhu aveshe,” okwa yandja elondwelo ndele ta ti: “Ovalumenhu nye Ovaisrael, lidiladileni nawa eshi mwa hala oku shi ningila ovalumenhu ava! . . . Efeni ovalumenhu ava, va kale ngaha, eudafano eli noshilonga eshi ngenge osha dja movanhu, otashi ka xula po, ndelenee ngenge osha dja muKalunga, nye itamu dulu oku va nyonauna po. Litaleni, mu ha monike nokuli, onye ovakondjifi vaKalunga mwene.”—Oilonga 5:33-39.

14 Ngaashi Gamaliel, ovanhu va tumbala ova popya nouladi petameko omolwokuyandja emanguluko lopalongelokalunga kEendombwedi daJehova. Pashihopaenenwa, omunashipundi wonale woInternational Academy for Freedom of Religion and Belief okwa ti: “Omaufemba opalongelokalunga eitavelo kae na okulidimbikwa omolweitavelo lao olo la talwa ko koulipamwe wovanhu ngaashi oshinima ihashi tambulwa ko ile li he fi lopamuhanga.” Nomuprofesor oo ha konakona omalongelokalunga paunongononi kouniversiti yaLeipzig okwa pula epulo la wapala li na sha nokomisi oyo epangelo laNdowishi la dika po okukonakona vati oimhanga yomalongelokalunga, ta ti: “Omolwashike omalongelokalunga manini oo ashike e na okukonakonwa ndelenee haengeleka mbali da kula [Ongeleka yaKatolika kaRoma nosho yo Ongeleka yaLuteri]?” Ohatu dulu okumona enyamukulo noupu meendjovo domukwanepangelo wonale waNdowishi, oo a shanga ta ti: “Kape na nande omalimbililo kutya konima yediladilo olo, ovaladi vongeleka ova pangela onghatu yopapolitika oyo ya katukwa kokomisi ei yepangelo.”

Otu na okukonga ekwafo kulyelye?

15, 16. (a) Omolwashike onghatu oyo ya katukilwe kuGamaliel ya li ya ngabekwa mokupondola kwayo? (b) Ongahelipi ovanenenhu va li va ngabekwa mwaasho kwa li tava dulu okuningila Jesus?

15 Osho sha tongwa kuGamaliel otashi divilike lela oushili oo kutya oilonga i na ekwafo laKalunga itai dulu okuponya. Nope he na omalimbililo Ovakriste votete ova mona ouwa meendjovo daye odo a popya kOsanhedrin, ndelenee inava dimbwa nande kutya eendjovo daJesus di na sha nokuhepekwa kwovashikuli vaye nado oda li doshili. Onghatu yaGamaliel oya kelela omhangela yovawiliki vomalongelokalunga ve va dipae, ndelenee eshi inashi kufa po omahepeko filufilu, omolwaashi ohatu lesha: “Ndele vo ova ninga ngaashi ye a tonga, ova ifanena mo ovayapostoli, ndee tave va dengifa nove va [lombwela], va ha popye vali medina laJesus, nove va efa va ye.”—Oilonga 5:40.

16 Eshi Jesus a li momhangu, Pontius Pilatus ina mona etimba muye nokwa kendabala okumangulula Jesus. Ndelenee ina pondola sha. (Johannes 18:38, 39; 19:4, 6, 12-16) Nokuli noilyo ivali yOsanhedrin Nikodemus naJosef Omuarimatia, ovo va li ve hole Jesus, ova li va ngabekwa mwaasho tava dulu okuninga va kelele omhangu iha katukile Jesus onghatu. (Lukas 23:50-52; Johannes 7:45-52; 19:38-40) Ekwafo olo ovanhu hava dulu okuyandja ngeenge tava popile oshiwana shaJehova—molwetomheno keshe—ola ngabekwa. Ounyuni otau ka twikila okutonda ovashikuli vashili vaKristus, ngaashi wa li we mu tonda. Ekwafo la wanenena otali dulu ashike okudja kuJehova.—Oilonga 2:24.

17. Etaleko lashili lilipi Eendombwedi daJehova di na, nomolwashike etokolotoko lado lokutwikila nokuudifa onghundana iwa inali nghundipala?

17 Doshili, Eendombwedi daJehova oda teelela omahepeko a twikile. Omapataneko otaa ka xula po ashike eshi onghalelo yaSatana ya xulifwa po filufilu. Ndelenee omahepeko aa, nonande omai, itaa ningifa Eendombwedi di efe okuwanifa po oshilonga shado shokuudifa Ouhamba. Inashi pumbiwa nande, omolwaashi odi na ekwafo laKalunga. Ohava tale kOmuwiliki wavo omuladi Jesus Kristus, e li oshihopaenenwa shiwa.—Oilonga 5:17-21, 27-32.

18. Omaupyakadi elipi e li natango komesho yoshiwana shaJehova, ndelenee ove na oushili kutya oshidjemo otashi ka kala shi li ngahelipi?

18 Okudja ketameko lalo, elongelokalunga lashili ola li la shakeneka omapataneko e na eenghono. Mafiku, otali ka kala oshihakanwa shaGog, Satana monghalo yaye ya shunduka okudja eshi a umbwa meulu. Ndelenee elongelokalunga lashili otali ka xupa. (Hesekiel 38:14-16) ‘Eehamba dounyuni aushe’ koshi yewiliko laSatana, ‘otadi ka lwifa Odjona, ndele Odjona . . . otai di findi, osheshi oyo Omwene woovene nOhamba yeehamba.’ (Ehololo 16:14; 17:14) Heeno, Ohamba yetu otai xumu komesho kefindano la xuuninwa notai ka ‘findana’ diva. Kau fi tuu oufembanghenda okukala hatu katuka pamwe naye, tu shi shii kutya mafiku itapa ka kala nande umwe ta ka kondjifa vali ovailikani vaJehova eshi tava ti: ‘Kalunga oku li kombinga yetu’!—Ovaroma 8:31, OB-1986; Ovafilippi 1:27, 28.

1. Memoniko Johannes okwa mona oiningwanima ilipi yomonakwiiwa?

[Efano pepandja 30]

Okuhenambinga kwEendombwedi pefimbo lOita Itivali yOunyuni natango otaku fimanekifa Jehova

[Efano pepandja 30]

JEHOVAH’S WITNESSES

STAND

FIRM

AGAINST NAZI ASSAULT

[Efano pepandja 32]

Oto dulu okuyelifa?

• Jehova okwa ninga shike mokupameka eongalo lopaKriste okudja pedalo lOuhamba?

• Satana okwa ninga shike mokukendabala okukangheka Kristus a ha wanife efindano laye, noidjemo oya li shike?

• Etaleko lopandjele lilipi tu na okukala tu na shi na sha neenghatu odo hatu katukilwa kwaavo ve he fi Eendombwedi nelalakano loku tu kwafela?

• Mafiku Satana ota ka ninga shike, noshidjemo otashi ka kala shike?

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma