ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w03 3/1 ep. 26-31
  • Lineekela Jehova nomutima woye aushe

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Lineekela Jehova nomutima woye aushe
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Oihopaenenwa iwa yaJosua naKaleb
  • Molwaashi tu na okulineekela muJehova filufilu
  • David okwa kala e lineekela muJehova
  • Elineekelo laHiskia ola li la yukipalifwa
  • Otashi ti ngahelipi okulineekela muJehova?
  • Shikula oshihopaenenwa shaPaulus
  • Oto dulu okulineekela ovamwaxo
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2022
  • Eendadi omulongo nambali
    Osho to dulu okulihonga mOmbiibeli
  • ‘Jehova, oove nde lineekela’
    Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa — Okafo kokulongifwa pokwoongala Januali (2017)
  • Kala alushe we lineekela muJehova!
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2015
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
w03 3/1 ep. 26-31

Lineekela Jehova nomutima woye aushe

“Ava va shiiva edina loye, otave ku lineekele.”—EPSALME 9:11.

1, 2. Ovanhu vamwe ove lineekela moinima yongaho ilipi omolweameno?

KUNENA, eshi oinima ihapu tai tula moshiponga oulinawa wetu, oshi li paushitwe okukonga umwe ile oshinima osho tashi dulu okuyandja eameno. Ovanhu vamwe otava diladila kutya okukala ve na oimaliwa ihapu otashi ningi onakwiiwa yavo ya amenwa, ndele doshili, oimaliwa kai na eameno lashili. Ombibeli otai ti: “Ou te lineekele oupuna waye, ota ka punduka.” (Omayeletumbulo 11:28) Vamwe ohava tale kovawiliki vopanhu, ndelenee nokuli naavo vomuvo ve li nawa ohava ningi omapuko. Nolwaxuuninwa vo aveshe ohava fi. Oshi li pandunge eshi Ombibeli tai ti: “Oidale [hayo] mu lineekela, havanhu, ava ve he nekwafo nande.” (Epsalme 146:3) Eendjovo odo da nwefwa mo otadi tu londwele yo tu he lineekele meenghendabala detu vene. Nafye otu li ashike ‘ovanhu’ vongaho.

2 Omuprofeti Jesaja okwa mona oushima wovawiliki vopashiwana vaIsrael vopefimbo laye molwaashi ova li ve lineekela “eameno loipupulu.” (Jesaja 28:15-17) Mokukonga kwavo eameno, ova ninga oukumwe wopapolitika noiwana yopoushiinda. Oukumwe wa tya ngaho owa li u he fi okulineekelwa—owa li oipupulu. Monghedi ya faafana, kunena ovawiliki vahapu vomalongelokalunga otava kulike ekwatafano novawiliki vopapolitika. Oukumwe oo nao otau ke limonikila kutya ou li ‘oipupulu.’ (Ehololo 17:16, 17) Itau ka eta eameno laalushe.

Oihopaenenwa iwa yaJosua naKaleb

3, 4. Ongahelipi ehokololo laJosua naKaleb la yooloka ko kwaalo leendadi dikwao omulongo?

3 Openi hano tu na okukonga eameno? Okodjo oko Josua naKaleb va konga mefimbo laMoses. Diva konima yokumangululwa kwOvaisrael muEgipti, oshiwana osha li she lilongekida okuya kuKanaan, kEdu lEudaneko. Ovalumenhu omulongo navavali ova li va tumwa va ka lave edu, nopexulilo lomafiku 40 ova aluka va yandje ehokololo lavo. Eendadi ashike mbali, Josua naKaleb, da popya nawa shi na sha netimaumbwile lOvaisrael muKanaan. Vakwao ova koleka kutya edu ola li liwa ndele ova ti: “Ovanhu venya ve li moshilongo shinya, ove neenghono, noilando yavo oya pamekwa neehotekuma noya kula . . . Fye ihatu dulu oku li nangala, osheshi ovanhu venya ve tu dule eenghono.”—Numeri 13:27, 28, 31.

4 Ovaisrael ova pwilikina keendadi omulongo nova li va tila, fiyo va ngongotela Moses. Xuuninwa, Josua naKaleb, ova popya ve na omaliudo taa di komutima, tava ti: “Edu linya twe li lava nokweendaenda mulo, edu oliwa unene. Omwene ngenge e tu hokwa, Ye ote ke tu twala ko medu olo ndee te li tu pe, edu li yadi omashini nomaadi eenyiki. Hano inamu twa ondubo nOmwene ndele inamu kala nokutila ovanhu vomoshilongo shinya.” (Numeri 14:6-9) Ndele nande ongaho, Ovaisrael ova anya okupwilikina, noshidjemo kava li va pitikilwa okuya mEdu lEudaneko pefimbo olo.

5. Omolwashike Josua naKaleb va yandja ehokololo liwa?

5 Omolwashike Josua naKaleb va yandja ehokololo liwa, ofimbo eendadi dikwao omulongo da yandja lii? Eendadi adishe 12 oda mona oilando imwe oyo ya kola noiwana ya tungwa. Neendadi omulongo oda li di li mondjila eshi da ti kutya Ovaisrael kava li ve na eenghono okufinda edu. Josua naKaleb ova li yo ve shi shii. Ndelenee ovo omulongo ova tala ko oinima pataleko lopanhu. Mepingafano naasho, Josua naKaleb ova li ve lineekela muJehova. Ova li va mona oilonga yaye yeenghono muEgipti, pEfuta Litilyana nosho yo pefina lomhunda yaSinai. Doshili, omido omilongo konima yaasho omahokololo oilonga oyo okwe linyengifa Rahab wokuJeriko opo a tule omwenyo waye moshiponga omolwoshiwana shaJehova. (Josua 2:1-24; 6:22-25) Josua naKaleb ovo va li ovamoninomesho voilonga yaJehova, ova li ve na elineekelo filufilu kutya Kalunga ota ka twikila okukondjela oshiwana shaye. Konima yomido omilongo nhee, elineekelo lavo ola li la yukipalifwa eshi epupi lipe lOvaisrael koshi yewiliko laJosua la ya muKanaan nokunangala edu.

Molwaashi tu na okulineekela muJehova filufilu

6. Omolwashike Ovakriste kunena ve li koshi yomayeleko, nove na okutula elineekelo lavo mulyelye?

6 ‘Momafimbo aa madjuu,’ ngaashi Ovaisrael nafye ohatu shakeneke ovatondi ovo ve na eenghono ve tu dule. (2 Timoteus 3:1) Ohatu shakeneke omayeleko opaenghedi, opamhepo nosho yo nokuli opalutu. Nope he na ekwafo, itatu dulu okukondjifa omayeleko oo, molwaashi otaa di kodjo i na eenghono di dule dovanhu, Satana Ondiaboli. (Ovaefeso 6:12; 1 Johannes 5:19) Ndelenee openi hatu dulu okumona ekwafo? Mokwiilikana kuJehova, omulumenhu umwe omudiinini wopefimbo lonale okwa ti: “Ava va shiiva edina loye, otave ku lineekele.” (Epsalme 9:11) Ngeenge otu shii shili Jehova notu udite ko osho edina laye tali ti, ohatu ke lineekela muye shili ngaashi Josua naKaleb va ninga.—Johannes 17:3.

7, 8. (a) Ongahelipi eshito tali tu pe omatomheno okulineekela Jehova? (b) Omatomheno elipi Ombibeli tai tu pe okulineekela Jehova?

7 Omolwashike tu na okulineekela muJehova? Josua naKaleb ove shi ninga molwaashi ova li va mona euliko leenghono daye. Nafye otwa mona yo omauliko a tya ngaho. Pashihopaenenwa, diladila koilonga yaJehova yeshito, mwa kwatelwa evalelwa nominghalavili dalo omamiliyona omayovi. Eenghono dinene dopaushitwe odo Jehova ha pangele otadi ulike shili kutya ye Omunaenghono adishe. Eshi hatu diladila keshito likumwifa, otu na okudimina pamwe naJob, oo a popya kombinga yaJehova ta ti: “Olyelye ta dulu oku mu kelela? Olyelye te mu lombwele: Ove to ningi shike?” (Job 9:12) Doshili, ngeenge Jehova oku li kombinga yetu, inatu pumbwa okutila omunhu nande oumwe meshito alishe.—Ovaroma 8:31.

8 Diladila yo kEendjovo daJehova, Ombibeli. Odjo oyo younongo waKalunga u he na exulilo, oi na eenghono doku tu kwafela tu finde oilonga ya puka nokutwifa kumwe onghalamwenyo yetu nehalo laJehova. (Ovaheberi 4:12) Okupitila mOmbibeli otwa shiiva Jehova kedina nosho yo kutya edina laye otali ti shike. (Exodus 3:14, NW) Otwa dimina kutya Jehova ota dulu okuninga keshe osho a hoolola—oTate omunahole, Omutokoli omuyuki, Omukwaita omufindani—opo a wanife po omalalakano aye. Notu wete nghee eendjovo daye alushe tadi wanifwa. Eshi hatu konakona Eendjovo daKalunga, otwe linyengifwa tu popye ngaashi omupsalme a ti: “Ohandi lineekele ondjovo yoye.”—Epsalme 119:42; Jesaja 40:8.

9. Ongahelipi ekulilo nosho yo enyumuko laJesus tai pameke elineekelo letu muJehova?

9 Ekulilo oli li etomheno limwe vali lokulineekela Jehova. (Mateus 20:28) Kashi kumwifa tuu eshi Kalunga a tuma Omona waye a fye opo e tu kulile! Nekulilo oli na eenghono shili. Ohali tuvike omatimba ovanhu aveshe ovo tave livele ombedi nokuya kuJehova ve na omitima da yuka. (Johannes 3:16; Ovaheberi 6:10; 1 Johannes 4:16, 19) Oshitukulwa shimwe shokufuta oikulila osha li enyumuko laJesus. Oshikumwifilonga osho sha shilipalekwa komafele ovamoninomesho, oshi li yo etomheno vali limwe lokulineekela muJehova. Oshi li ekwashilipaleko kutya eteelelo letu itali ka xulila mokunyematekwa.—Oilonga 17:31; Ovaroma 5:5; 1 Ovakorinto 15:3-8.

10. Omatomheno opaumwene elipi tu na okulineekela Jehova?

10 Oo oku li ashike amwe omomatomheno molwaashi hatu dulu notu na okulineekela filufilu muJehova. Ope na omatomheno mahapuhapu natango, amwe omuo opaumwene. Pashihopaenenwa, omafimbo nomafimbo atusheni ohatu shakeneke eenghalo didjuu monghalamwenyo yetu. Eshi hatu kongo ewiliko laJehova mokuungaunga nao, ohatu mono nghee ewiliko olo li na oshilonga. (Jakob 1:5-8) Apa ngoo pe fike okulineekela kwetu muJehova monghalamwenyo yetu yakeshe efiku nokumona oidjemo iwa, opo ngoo tapa kala pe fike okukola kwelineekelo letu muye.

David okwa kala e lineekela muJehova

11. David okwe lineekela muJehova nonande a li meenghalo dilipi?

11 David waIsrael shonale oye umwe oo a li e lineekela muJehova. David okwa li a tanwa kohamba Saul, oyo kwa li ya hala oku mu dipaa nosho yo komatanga ovakwaita omanaenghono Ovafilisti, oo kwa li taa kendabala okufinda Ovaisrael. Ndele nande ongaho, okwa xupa nokwa li a findana nokuli. Omolwashike mbela? David ota yelifa ye mwene ta ti: “Omwene, Oye ouyelele wange nexupifolao lange; olyelye ndi tile ngeno? Omwene, Oye ohote yokukalamwenyo kwange; olyelye ta mbadapalifa nge vali?” (Epsalme 27:1) Nafye ohatu ka findana ngeenge otwe lineekele muJehova sha faafana.

12, 13. Ongahelipi David a ulika kutya otu na okulineekela muJehova nokuli nongeenge ovapataneki tava longifa omalaka avo e li oilwifo oku tu lwifa?

12 Oshikando shimwe David okwa ilikana ta ti: “Akutu Kalunga, uda ondaka yange mokuponga. Amena omwenyo wange kokutila nomutondi. Holeke nge keemhangela dovanawii nokongudu yovakolokoshi, va uyaana, ava, hava upike omalaka avo ngaashi omikonda, neendjovo davo dilula otave di umbu ngaashi oikuti, vo va yashe omuyuki meholeko.” (Epsalme 64:2-5) Katu shii oushili oo we linyengifa David a shange eendjovo odo. Ndele otu shi shii kutya kunena ovapataneki navo ohava “upike omalaka avo,” tava longifa okupopya ku li ngaashi oshilwifo shoita. Ohava “umbu” Ovakriste ve he na oshipo mokulongifa omapopyo ile eendjovo da shangwa di li ngaashi “oikuti” yomahokololo e he fi oshili. Ngeenge otwe lineekela muJehova pe he na okutengauka, oshidjemo otashi ka kala shike?

13 David okwa twikila ko ta ti: “Kalunga ote va yashe noshikuti: otava papala ashike, eshi va ninga eendjashe. Otava pundukifwa kelaka lavo vene . . . Omuyuki ota hafele mOmwene, ndee te mu lineekele.” (Epsalme 64:7-10) Heeno, nonande ovatondi otava upike omalaka avo oku tu kondjifa, xuuninwa “otava pundukifwa kelaka lavo vene.” Xuuninwa Jehova ota ka ninga oinima i pondole, opo nee ovo ve lineekela muye va dule okuhafela muye.

Elineekelo laHiskia ola li la yukipalifwa

14. (a) Omonghalo idjuu ilipi Hiskia a li e lineekela muJehova? (b) Ongahelipi Hiskia a ulika kutya ina itavela moipupulu yOvaassiria?

14 Ohamba Hiskia oya li umwe vali womwaavo elineekelo lavo muJehova la li la yukipalifwa. Pefimbo lepangelo laHiskia, omatanga ovakwaita omanaenghono aAssiria okwa li taa tilifa Jerusalem. Ovakwaita ovo ova li va finda oiwana ihapu i lili. Ova li va finda nokuli noilando yaJuda fiyo Jerusalem osho ashike sha li po inashi findwa, na Sanherib okwe litada kutya ota ka finda yo oshilando osho. Okupitila muRabsake, Sanherib okwa popya sha yuka kutya okulineekela muEgipti omolwekwafo otashi ka kala shongaho. Ndelenee konima yaasho okwa ti: “Ino shiivika oulai kuKalunga koye, ou we mu lineekela, eshi to ti: Jerusalem itashi yandjwa momake ohamba yaAssur.” (Jesaja 37:10) Ndele nande ongaho, Hiskia okwa li e shi shii kutya Jehova iha shiiva ovanhu oulai. Onghee hano, okwa ilikana ta ti: “Omwene Kalunga ketu, tu xupifa momake [Ovaassiria], oilongo aishe yedu i ka shiive, Oove auke Omwene Kalunga.” (Jesaja 37:20) Jehova okwa pwilikina keilikano laHiskia. Moufiku umwe, omweengeli okwa dipaa ovakwaita Ovaassiria 185 000. Jerusalem osha xupifwa na Sanherib okwa fiya po oshilongo shaJuda. Aveshe ovo va uda oshiningwanima eshi ove lihonga ounene waJehova.

15. Oshike ashike osho tashi dulu oku tu kwafa tu lilongekidile onghalo keshe idjuu omo tashi dulika tu li hange mounyuni ou u yadi omakuyunguto?

15 Kunena, ngaashi Hiskia, otu li monghalo ya fa oita. Oita yetu oyopamhepo. Nonande otu li ovakwaita vopamhepo, otwa pumbwa okukulika ounghulungu oo wa pumbiwa opo tu kale nomwenyo pamhepo. Otwa pumbwa okuteelela omaponokelo nokukala twe lilongekida opo tu kale hatu dulu oku a lwifa. (Ovaefeso 6:11, 12, 17) Mounyuni ou uyadi omakuyunguto, eenghalo otadi dulu okulunduluka ombadilila. Omapiyaano opashiwana otaa dulu okuholoka inashi teelelwa. Oilongo oyo i na ondjokonona yokulididimikila omalongelokalunga e lili noku lili otai dulu okukala itai e lididimike vali. Ongeenge ashike twe lilongekida ngaashi Hiskia mokukulika elineekelo muJehova ihali tengauka hatu ka kala twe lilongekidila keshe shimwe osho tashi dulu okuningwa po.

Otashi ti ngahelipi okulineekela muJehova?

16, 17. Ongahelipi hatu ulike kutya otwe lineekela muJehova?

16 Okulineekela muJehova kashi fi ashike oshinima shokupopya kwongaho. Okwa kwatela mo omitima detu nohaku ulikwa koilonga yetu. Ngeenge otwe lineekela muJehova, ohatu ke lineekela filufilu Eendjovo daye, Ombibeli. Ohatu ke i lesha keshe efiku noku i dilonga nosho yo oku i pitika i wilike okukalamwenyo kwetu. (Epsalme 119:105) Okulineekela muJehova okwa kwatela mo yo okulineekela meenghono domhepo iyapuki. Kekwafo lomhepo iyapuki, ohatu dulu okukulika oiimati oyo tai hafifa Jehova nohatu dulu okufinda eenghedi dii odo da mena omidi da ya moule. (1 Ovakorinto 6:11; Ovagalati 5:22-24) Kungaha, nekwafo lomhepo iyapuki, vahapu ova li va dula okweefa po okunwa omakaya ile okulongifa oingangamifi. Vamwe ova efa onghalamwenyo yoluhaelo. Heeno, ngeenge otwe lineekela muJehova, ohatu katuka keenghono daye ndele hakufye vene.—Ovaefeso 3:14-18.

17 Okulineekela muJehova otashi ti yo okulineekela ovo e lineekela. Pashihopaenenwa, Jehova okwa ninga elongekido ‘lomupiya omudiinini nomunaendunge’ a file oshisho oinima yOuhamba kombada yedu. (Mateus 24:45-47) Ihatu kendabala tu kale twa manguluka noihatu lipwililikile okunangekwa po kwomupiya omudiinini, omolwaashi otwe lineekela melongekido laJehova. Natango, ovakulunhuongalo otava longo meongalo lopaKriste lomoshitukulwa, nopakupopya kwomuyapostoli Paulus, ova nangekwa po komhepo iyapuki. (Oilonga 20:28) Mokulongela kumwe nelongekido li na sha novakulunhuongalo meongalo, ohatu ulike yo kutya otwe lineekela muJehova.—Ovaheberi 13:17.

Shikula oshihopaenenwa shaPaulus

18. Ongahelipi Ovakriste kunena hava shikula oshihopaenenwa shaPaulus, ndele omushike ihava tula elineekelo lavo?

18 Omuyapostoli Paulus okwa shakeneka omafininiko mahapu moukalele waye, ngaashi ashike nafye hatu a shakeneke. Pefimbo laye, Oukriste owa li wa hepaululilwa ovapangeli panghedi ya penga, nomafimbo amwe okwa ninga eenghendabala a wapaleke omataleko oo e he li paushili ile okupameka oilonga yokuudifa pamhango. (Oilonga 28:19-22; Ovafilippi 1:7) Kunena, Ovakriste ohava shikula oshihopaenenwa shaye. Ngeenge tashi dulika, ohatu kwafele vamwe va ude ko oilonga yetu, hatu longifa keshe eenghedi odo tadi shiiva. Nohatu kondjo tu amene nokupopila onghundana iwa pamhango. Ndelenee ihatu tula elineekelo letu alishe meenghendabala da tya ngaho, molwaashi ihatu tale ko kutya okupondola ile okudopa okwe likolelela kokupondola kwetu oikoya yopamhangu ile mokupopiwa nawa moikundaneki. Ponhele yaasho, otwe lineekela muJehova. Hatu dimbuluka etwomukumo laye kuIsrael shonale tali ti: ‘Mokulimwenenena nomokulineekela omo tamu di eenghono deni.’—Jesaja 30:15.

19. Eshi va hepekwa, ongahelipi elineekelo muJehova lovamwatate la li la yukipalifwa?

19 Omafimbo amwe mondjokonona yetu yokunena, oilonga yetu oya li ya shilikwa ile ya ngabekwa muEuropa lokOushilo nolokOuninginino, moitukulwa yaAsia naAfrika nosho yo moilongo yaAmerika lokOlukadi nolokOlundume. Mbela osho osha hala okutya okulineekela kwetu muJehova okwa li kwongaho? Hasho. Nonande omafimbo amwe Jehova okwa li a efa omahepeko manyanyalifi omolwetomheno laye olo e wete la fimana, okwa pameka pahole ovo va li va mona oixuna komahepeko oo. Eshi va li momahepeko, Ovakriste vahapu ova ninga edina liwa shi na sha nokukala neitavelo nosho yo okulineekela muKalunga.

20. Nonande ohatu mono ouwa memanguluko lopaveta, omoinima ilipi itatu ke liyandja nandenande?

20 Mepingafano naasho, moilongo ihapu otu na edimino lopaveta nomafimbo amwe ohatu popiwa nawa moikundaneki. Otwa hafa molwaasho notwa dimina kutya osho otashi wanifa po elalakano laJehova. Nenangeko noupuna laye, ohatu longifa emanguluko linene olo, hakuxumifa komesho ouwa wetu vene, ndelenee okulongela Jehova moipafi nosho yo pauyadi. Ndelenee itatu ka efa nande okuhenombinga kwetu noitatu ka efa oilonga yetu yokuudifa ile tu ninipike oilonga yetu yokulongela Jehova molwokukala ashike twa pandika kovapangeli. Otu li ovapangelwa vOuhamba wopaMessias notu li filufilu kombinga younamapangelo waJehova. Eteelelo letu kali fi lomonghalelo ei yoinima ndelenee olomounyuni mupe, omo Ouhamba womeulu wopaMessias tau ka kala oo auke epangelo tali pangele kombada yedu eli. Kape na nande eeboma, eemishile ile omaponokelo noilwifo yopalute taa dula okutilifa epangelo olo ile oku li umba mo meulu. Itali dulu okufindwa notali ka wanifa po elalakano laJehova.—Daniel 2:44; Ovaheberi 12:28; Ehololo 6:2.

21. Otwa tokola toko okushikula onghatu ilipi?

21 Paulus ota ti: “Fye katu [shi] ovashunimonima voku ka kana, ndelenee ofye ohatu itavele, eemwenyo detu di xupifwe.” (Ovaheberi 10:39) Onghee hano, atusheni natu longele Jehova noudiinini fiyo okexulilo. Otu na omatomheno mahapu okulineekela muJehova filufilu paife nosho yo fiyo alushe.—Epsalme 37:3; 125:1.

Owe lihonga shike?

• Omolwashike Josua naKaleb va etelela ehokololo liwa?

• Omatomheno amwe elipi molwaashi tu na okulineekela muJehova filufilu?

• Otashi ti shike okulineekela muJehova?

• Nelineekelo muJehova, otwa tokola toko okukufa onghatu ilipi?

[Efano pepandja 28]

Omolwashike Josua naKaleb va yandja ehokololo liwa?

[Efano pepandja 29]

All three images: Courtesy of Anglo-Australian Observatory, photograph by David Malin

[Efano pepandja 29]

Eshito otali tu pe etomheno la kola lokulineekela muJehova

[Efano pepandja 31]

Okulineekela muJehova otashi ti okulineekela yo ovo e lineekela

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma