Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
7-13 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | HESEKIEL 28-31
“Jehova okwa li a pa oiwana yovapaani ondjabi”
(Hesekiel 29:19) “Kaana komunhu, Nebukadnesar ohamba yaBabilon, okwa longifa omatanga aye ovakwaita oshilonga shidjuu mokulwifa Tirus: omutwe keshe owa pushuka nepepe keshe ola toshoka, ndelenee ye nomatanga aye inava mona ofuto kuTirus okufutila oilonga yoita ye e i longa kwinya.”
it-2 1136 okat. 4
Tirus
Oshilando tashi hanaunwa po. Moule wefimbo lile olo Nebukadnesar a kala a dingilila Tirus, omitwe dovakwaita vaye oda li da “pushuka” komambale oivela nova li yo va “toshoka” komapepe koinima oyo va li tava ka longifa mokudingilila. Jehova okwa udaneka kutya ota ka pa Nebukadnesar oupuna Egipiti molwaashi ka li a mona “ofuto” eshi e mu longifa a hanaune po Tirus. (Hes 29:17-20) Omunandjokonona Josephus okwa shanga kutya Nebukadnesar okwa kala a dingilila Tirus oule womido 13 (Against Apion, I, 156 [21]), naasho osha li sha pula Ovababilon shihapu neenghono. Omahokololo amwe inaa popya naanaa ouyelele we lixwapo u na sha nanghee Nebukadnesar a pondola. Ashike oumbangi otau ulike kutya Tirus okwa kanifa shihapu ngeenge tashi ya peemwenyo dovanhu noinima ikwao. — Hes 26:7-12.
(Hesekiel 29:19) Onghee hano, Omwene Kalunga ta ti ngaha: “Tala, oshilongo shaEgipiti ohandi shi pe Nebukadnesar, ohamba yaBabilon, ndele ye ota ka kufa mo oupuna washo noshihakanwa shomusho te shi hakana noixuulwa yomusho te i tinhi, ndele yo otai ka ninga ondjabi yomatanga aye ovakwaita.
it-1 698 okat. 5
Egipti, Ovaegipti
Omushangelo umwe waBabilon oo wa popya kombinga yomudo 37 (588 K.O.P.) wepangelo laNebukadnesar, omo tamu hangwa yo ouyelele oo tau ulike kutya lwanima Babilon osha ka dingilila Egipiti. Katu na nee oushili kutya osha yukifa kokufindwa kwoovene vene ile pamwe otashi ulike komatangakwaita amwe. Ashike nande ongaho, Jehova okwa li a pa Nebukadnesar oshilando shaEgipiti shi li onga ondjabi molwaashi etangakwaita laye olo la li la hanauna po Tirus, osho sha li shi tonde oshiwana shaYe. — Hes 29:18-20; 30:10-12.
(Hesekiel 29:20) Ondjabi, ye e i teelela mokulihepeka, ohandi mu pe oshilongo shaEgipiti, osheshi vo ove shi longela nge, Omwene Kalunga ta ti.
g86 11/8 27 okat. 4-5
Mbela oifendela aishe oi na okufutwa?
Opo tu nyamukule epulo olo, natu ka taleni eshi tashi dulika she linyengifa Omushiti opo a yandje ondjabi kepangelo omolwoilonga yalo. Ouyuki oo wa li we linyengifa Jehova a hanaune po Tirus. Opo Jehova a hanaune po oshilando osho, okwa li a longifa etangakwaita laBabilon olo la li tali wilikwa kondjai yoita Nebukadnesar. Nonande Babilon osha li sha findana, osha li sha kanifa shihapu. Osho sha li she linyengifa Jehova e shi pe ondjabi omolwoilonga yasho youdiinini. Jehova okwa popya muHesekiel 29:18, 19 ta ti: “Kaana komunhu, Nebukadnesar ohamba yaBabilon, okwa longifa omatanga aye ovakwaita oshilonga shidjuu mokulwifa Tirus: . . . ndelenee ye nomatanga aye inava mona ofuto kuTirus okufutila oilonga yoita ye e i longa kwinya. Onghee hano, Omwene Kalunga ta ti ngaha: ‘Tala, oshilongo shaEgipiti ohandi shi pe Nebukadnesar, ohamba yaBabilon, ndele ye ota ka kufa mo oupuna washo noshihakanwa shomusho te shi hakana noixuulwa yomusho te i tinhi, ndele yo otai ka ninga ondjabi yomatanga aye ovakwaita.’”
Ovahongwanhu vOmbiibeli ove shii kutya Nebukadnesar okwa li omukwanyanya nosho yo kanyamukulwa. Babilon netangakwaita laye ova li va shiivika hava hepeke ovanhu nonyanya ovo va li moukwatwa. Nonande Jehova ka li a hokwa oikala ya tya ngaho, okwa li a tokola oku shi pa ondjabi eshi sha hanauna po Tirus.
Konakona moule omamona opamhepo
(Hesekiel 28:12-19) “Kaana komunhu, imbila ohamba yaTirus eimbilokemo u tye kuyo. Omwene Kalunga ta ti ngaha: Ove wa li oshihakolinga sha lalakana shokufika pamwe u yadi ounongo ndele wa wanenena mewapalo. 13 Ove wa li muEden, moshikunino shaKalunga. Omamanya oulenga a li oshituviko shoye: Karneli, topas, nayaspis, krisolit, oniks, sardoniks, safir, karbonkel nasmaragidi. Noshingoldo sha li oikwatekifo yoye nomashangelo oye oulenga, ei ya longekidwa mefiku tuu olo ove wa shitwa. 14 Ove wa li omukerubi u nomavava a tanganana a hanga kokule. Ndele Ame nde ku tula komhunda iyapuki. Ndele ove wa li kalunga. Ove wa endaenda mokati komamanya taa vadima. 15 Ove wa li wa wanenena mokukala kwoye okudja kefiku lokushitwa kwoye fiyo mwoove mwa monika eshi inashi yuka. 16 Molwounene wokukumaanafana kwoye ove wa yadifa omwenyo woye oukolokoshi ndele ove wa nyona. Onghee hano Ame nde ku xutula nonde ku taataa komhunda yaKalunga, ndele ove omukerubi wa hanga kokule nde ku hanauna po mokati komamanya taa vadima. 17 Omutima woye we linenepekela ewapalo loye. Ove wa nyonauna po ounongo woye molwetumbalo loye. Ame nde ku denga poshi, nde ku efela eehamba, omesho avo e ku hafele. 18 Molwouhapu woulunde woye, molwenyeko loye mokukumaanafana, ove wa nyateka eetembeli doye. Onghee hano Ame nda tukulula omundilo mwoove, meni loye. Oo we ku mana po, ndele Ame nde ku ninga omute kombada yedu moipafi yaaveshe tave ku tale. 19 Ovashiivi voye mokati koiwana ve ku kuminwa. Ove wa ninga oshihalukifo, ndele ito ka kala po vali fiyo alushe.”
it-2 604 okat. 4-5
Okuwanenena
Omunyoni wotete nohamba yaTirus. Opo ovanhu va kale ovalunde nokukala inava wanenena osha etifwa koshishitwa shopamhepo ngaashi sha popiwa kuJesus muJohannes 8:44; netukulwa 3 laGenesis oli na oumbangi wa wedwa po u na sha naasho. Nouyelele oo u li muHesekiel 28:12-19 otau ulike koikala ‘yohamba yaTirus’ oyo ya katuka ngaashi omona waKalunga wopamhepo oo a nyona tete. Ounhwa ‘wohamba yaTirus,’ oye u ningifa i lininge oshikalunga noya li hai ifanwa “omukerubi,” sha yukifwa ‘kuEden, oshikunino shaKalunga.’ Ouyelele oo wopaMbiibeli owa faafanifwa naSatana Ondiaboli, oo naye kwa li a kwatwa kounhwa nokwe lininga eyoka moshikunino shaEden noha ifanwa ‘kalunga kefimbo lounyuni ou.” — 1Tim 3:6; Gen 3:1-5, 14, 15; Eh 12:9; 2Kor 4:4.
Ohamba yaTirus oyo ihe shiivike oya li hai ti oya ‘wanenena mewapalo noi yadi ounongo.’ Ashike oushili oyoo kutya ohamba oyo okudja ashike pedalo fiyo osheshi ya kula, kai na fiku ya longele ouyuki. (Hes 27:3; 28:12, 15) Ouyelele oo Hesekiel a shanga osha yela kutya owa kwatela mo eehamba adishe odo da pangelela Tirus ndele itau ulike ashike komupangeli umwe auke kondadalunde. (Jes 14:4-20. At f.) Moshinima osho, otashi dulika sha yukifa kwaasho sha etifa po oukaume nelongelokumwe olo la li la ningwa kovapangeli vaTirus pefimbo lepangelo lohamba David naSalomo, pefimbo opo Tirus osha li nokuli sha yambidida mokutungwa kwotembeli yaJehova kOmhunda yaMoria. Osha yela kutya pefimbo opo ovapangeli vaTirus kava li ve tonde oshiwana shaJehova. (1Eeh 5:1-18; 9:10, 11, 14; 2Omaf 2:3-16) Ashike lwanima eehamba daTirus oda ka kanduka mo mondjila ‘yokuwanenena’ ndele tadi tokolwa kovaprofeti vaKalunga ngaashi kuJoel, Amos naHesekiel. (Joel 3:4-8; Amos 1:9, 10) Mepingafano loshiningwanima ‘shohamba yaTirus’ nomifikamhango daKalunga, omaxunganeko otaa ulike kutya ‘okuwanenena’ otaku dulu okulongifwa monghedi ya ngabekwa.
(Hesekiel 30:13, 14) Omwene Kalunga ta ti ngaha: “Ame ohandi ka hanauna po oikalunga nokuxulika muMemfis oikalunga yoipupulu, ndele itamu kala vali eehamba medu laEgipiti. Ndele ohandi ka tilifa edu laEgipiti. 14 Ndele Ame ohandi ka tokeka Patros ndele handi ka ekela muSoan omundilo nomuThebes ohandi ka wanifila mo omatokolo.
Oshike she va ningilwa?
Omadina oo taa hangwa mOmbiibeli ngaashi Memfis naThebes otaa ulike koilandopangelo yaEgipiti oyo ya li i shiivike. Memfis osha li eekilometa 23 kolukadi laCairo, kouninginino womulonga waNile. Lwanima Memfis kasha li vali oshilandopangelo shaEgipiti. Lwopefelemudo 15 K.O.P., Egipiti osha li shi na oshilandopangelo shipe Thebes, osho sha li eekilometa 500 kolukadi laMemfis. Karnak, otembeli oyo ya li ya tungikika muThebes, oya ka hanaunwa po pamwe neetembeli dikwao. Thebes notembeli yasho, Karnak, oya li ya yapulilwa Amon, oshikalunga shOvaegipiti.
Ombiibeli oya xunganeka shike shi na sha naMemfis nosho yo Thebes? Oya popya kutya etokolo otali ka hanga Farao womuEgipiti nosho yo oikalunga ya mo unene tuu oshikalunga “Amon womuThebes.” (Jeremia 46:25, 26) Eemhunga dovanhu ovo va li hava longele oshikalunga osho ova li tava ka ‘halakanifwa’ po. (Hesekiel 30:14, 15) Oshidjemo osha li shike? Osha yela kutya otembeli yaAmon oya li ya hanauka po eshi ovanhu aveshe va fiya po oshikalunga osho. Kunena, odoolopa yaLuxor nosho yo omikunda dimwe odo tadi hangwa popepi nodoolopa oyo odi li opo pa li Thebes.
Opo pa li Memfis ope na ashike eembila. Omuhongwanhu wOmbiibeli Louis Golding okwa ti: “Oule womafelemido Ovaarab ovo va finda Egipti ova longifa oikulukuma yaMemfis mokutunga oshilandopangelo shavo Cairo, komunghulo womulonga. Ovaarab ova li yo va dula okutunga oshilandopangelo shavo noupu molwaashi ova li popepi nomulonga waNile nova li tava longifa oikulukuma yaMemfis.” Ashike ngaashi Ombiibeli ya ti: Memfis osha shituka ofuka . . . shihe nomunhu.” — Jeremia 46:19.
Elesho lOmbiibeli
(Hesekiel 29:1-12) Momudo omutimulongo mohani onhimulongo, metimulongo netivali lohani, ondjovo yOmwene ye uya kwaame, ndele tai ti: 2 “Kaana komunhu, oshipala shoye shi taalelifa Farao, ohamba yaEgipiti, u mu xunganekele noshilongo ashishe shaEgipiti. 3 Popya u tye: Omwene Kalunga ta ti ngaha: ‘Tala, Farao, ohamba yaEgipiti, tala, Ame ohandi ku vele eembedi, oove ongadu inene to nangala momilonga doye, ove to ti: “Nil, omulonga wange, ame nde u li ningila.” 4 Ndelenee Ame ohandi ka tula meehamama doye ongona, noikwameva yomomilonga doye ohandi i kanyatifile koipeta yoye; ndele Ame ohandi ke ku shila mo momilonga doye pamwe noikwameva aishe yoye ei tai kanyatele koipeta yoye. 5 Ndele Ame ohandi ku ekele mofuka, oove mwene noikwameva aishe yomomilonga doye. Ove oto ka fila moluhaela. Ito ongelwa ngaashi ito kombelelwa. Ame ohandi ku yandje u ninge eendja doilyani yokombada yedu nodeedila dokeulu. 6 “Noonakukalamo aveshe vomuEgipiti otava ka shiiva nokutya, Aame Omwene, osheshi ovo va ninga oshihati shenenge kepata laIsrael. 7 Vo ngeenge tave ku kwata neke, ove to teka ndele to tete omapepe aeshe. Nongeenge tave liwilike kwoove, oto teka ndele to tengaukifa oiya yavo aishe. 8 Onghee hano, Omwene Kalunga ta ti ngaha: Tala, ohandi ku tumine eongamukonda, ndele handi ka mana mo mwoove ovanhu noimuna. 9 Ndele oshilongo shaEgipiti tashi ka ninga ofuka nonduba yomakulukuma, ndele vo otava ka shiiva nokutya, Aame Omwene. Ove shaashi to ti: Nil owange, ame nde u ninga, 10 onghee hano, tala, Ame ohandi ku vele ombedi, oove mwene nomilonga doye. Ndele Ame ohandi ka ninga oshilongo shaEgipiti onduba yomakulukuma ongaho, ofuka okudja kuMigdol fiyo okuSiene nofiyo okongaba yaEtiopia. 11 Omhadi nande imwe yomunhu itai tokola mo nokaku nekondo loshimuna tali tokola po. Ndele sho oshi nokukala ongaho kashi novanhu momido omilongo ine. 12 Oshilongo shaEgipiti Ame ohandi ke shi ninga ofuka mokati koilongo ya tokekwa, noilando yasho otai ningi ofuka mokati koilando ya hanaunwa po, oule womido omilongo ine. Ovaegipiti Ame ohandi ke ve lihanifila moiwana noku va halakanifila moilongo.’”
14-20 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | HESEKIEL 32-34
“Oshinakuwanifwa shovanangeli osha kwata moiti”
(Hesekiel 33:7) “Ndele oove, kaana komunhu, ove nde ku tula po u ninge omunangeli weumbo laIsrael; ndele ngeenge to udu ondjovo mokanya kange u noku va londola kombinga yange.
it-2 1172 okat. 2
Omunangeli
Meityo lopafaneko. Jehova okwa li a popya meityo lopafaneko kutya otapa ka kala omunangeli woshiwana shaIsrael. (Jer 6:17) Peemhito dihapu omunangeli oha longifwa meityo lopafaneko. (Jes 21:6, 8; 52:8; 62:6; Hos 9:8) Ovaprofeti ovo ve li onga ovanangeli ova li ve na oshinakuwanifwa shokulondwela ovakolokoshi kombinga yehanauno olo kwa li tali ke va hanga, nongeenge ova dopa oku shi ninga ovo kwa li tava ka pulwa eemwenyo dovanhu. Ashike ngeenge ovanhu inava tambula ko omalondwelo oo, okwa li tava ka kanifa eemwenyo davo. (Hes 3:17-21; 33:1-9) Omuprofeti oo ehe fi vali omudiinini okwa li a faafanifwa nomunangeli oo iha kala oupafi ile nombwa oyo ihai weda. — Jes 56:10.
(Hesekiel 33:8, 9) Ame ngeenge handi ti komuhenakalunga: Akutu omuhenakalunga, oshilielela, u nokufya, ndele ove ito popifa omuhenakalunga oku mu londwela, opo nee ye, omuhenakalunga, ota ka fya molwetimba laye, ndelenee ohonde yaye ohandi i pula meke loye. 9 Ndelenee ove ngeenge to londwele omuhenakalunga molwondjila yaye, opo ye a aluluke, ndele ye ita aluluka kondjila yaye, opo nee ye e nokufya omolwetimba laye, ndelenee ove wa xupifa omwenyo woye.”
w88 1/1 28 okat. 13
Kala nokuudifa kombinga yOuhamba
Henuka okukala u na etimba lohonde
13 Oshiwana shaJehova kunena oshi na oshinakuwanifwa shokulondwela ovanhu kombinga yetokolo olo tali ke va hanga olo tali faafanifwa naalo lopefimbo laHesekiel. Hesekiel okwa li onga omunangeli weumbo lOvaisrael. Oshinakuwanifwa shaye okwa li okulondwela Ovaisreal kombinga yoilanduliko oyo ya li tai ke va hanga ngeenge inave lialuluka keendjila davo dii. Ashike ngeenge okwa dopa okulondwela ovanhu koilanduliko oyo tai ke va hanga, etimba lohonde yovanhu ovo otai ka kala kombada yaye. Jehova okwa ulika nghee ha kala udite eshi a ti: “Ame ndihe nohokwe nefyo lomuhenakalunga, ndelenee omuhenakalunga ne lialuluke mondjila yaye opo a kale nomwenyo. Lialulukeni! Lialulukeni keendjila deni dii! Molwashike wa hala okufya, oove, eumbo laIsrael.” — Hesekiel 33:1-11.
(Hesekiel 33:11) Tya kuvo: Oshili, ngaashi Ame ndi nomwenyo, Omwene Kalunga ta ti, oshilielela, Ame ndihe nohokwe nefyo lomuhenakalunga, ndelenee omuhenakalunga ne lialuluke mondjila yaye opo a kale nomwenyo. Lialulukeni! Lialulukeni keendjila deni dii! Molwashike wa hala okufya, oove, eumbo laIsrael.
(Hesekiel 33:14-16) Ndele Ame ngeenge handi lombwele omuhenakalunga: ove u nokufya shili, ndele ye ote lialuluka komatimba aye ndele ta longo ouyuki naashi sha wapala, 15 ye, omuhenakalunga, ta shunifa ombabyona, ta futu oinima e i nyeka, ta ende paenghedimhango domwenyo, ita longo owii, oshili, ye ota ka kala e nomwenyo. 16 Omatimba aye aeshe e a ninga itae ke mu valulilwa vali. Ye okwa longa ouyuki naashi sha wapala, oshili, ye ota ka kala e nomwenyo.
Ino dimbwa kutya oilonga yokuudifa oya endelela
OMOLWASHIKE OILONGA YETU YOKUUDIFA YA ENDELELA?
3 Oto ka uda ko ashike kutya osha fimana shi fike peni okuudifila vamwe onghundana iwa, ngeenge owa diladila kouwa ile koilanduliko oyo ovanhu tava ka mona omolwoilonga yetu yokuudifa. (Rom. 10:13, 14) Eendjovo daKalunga oda ti: “Ame ngenge handi lombwele omuhenakalunga: ove u nokufya shili, ndee ye ote lialuluka komatimba aye ndee ta longo ouyuki naashi sha wapala, . . . ye ota ka kala e nomwenyo. Omatimba aye aeshe e a ninga itae ke mu valulilwa vali.” (Hes. 33:14-16) Ombibeli oya shilipaleka ovo hava hongo vamwe kombinga yetumwalaka lOuhamba ya ti: “Oto lixupifa ove mwene naava tave ku pwilikine.” — 1 Tim. 4:16; Hes. 3:17-21.
Konakona moule omamona opamhepo
(Hesekiel 33:32, 33) Ndele tala, ove u li kuvo ngaashi eimbilo lohole, la imbwa nawa nola shikwa nawa nokaxumbafeta. Vo ohava udu eendjovo doye, ndelenee ihave di wanifa. 33 Ndelenee ngeenge tadi ka wanifwa, osheshi tadi ka wanifwa, opo nee otava ka shiiva nokutya, omuxunganeki a kala mokati kavo.”
w91 3/1 29 okat. 16-17
Katukila pamwe netemba loita laJehova lomeulu
Ina Imbwa kokuhenakonasha
16 Hesekiel okwa tula po yo oshihopaenenwa shiwa mokudulika noina pitika a imbwe kokuhenakonasha ile komasheko. Sha faafana, mokukatukila pamwe nexumokomesho lelaka la koshoka, fye otwa finda kombinga oko kwa finda Omushingi wEtemba oo e li ohamba. Otwe lilongekida hano okupwilikina komalombwelo aye, twa nghonopalekwa okuhaimbwa kokuhenakonasha ile komasheko aavo hatu lombwele etumwalaka letokolo laJehova. Ngaashi e shi lombwelele Hesekiel, Kalunga okwe tu londwela kutya ovanhu vamwe otave ke tu pataneka pailonga, shaashi ove na omitwe nomitima dikukutu. Vamwe itava ka pwilikina shaashi inava hala okupwilikina kuJehova. (Hesekiel 3:7-9) Natango vamwe otava ka kala ovanaihelele, ngaashi Hesekiel 33:31, 32 ta tongo: “Vo otave uya kuove ngaashi ovanhu tava ongala ndee tava kala omutumba moipafi yoye ngaashi ovanhu vange, ndee tava udu eendjovo doye, ndelenee ihave di wanifa. Osheshi vo ohava holola ohole yavo nokanya kavo, ndelenee omitima davo tadi shikula okulikola kwavo kwoulunde. Ndee tala, ove u li kuvo ngaashi eimbilo lohole, la imbuwa nawa nola shikwa nawa nokahumbafeta. Vo ohava udu eendjovo doye, ndelenee ihave di wanifa.”
17 Oshidjemo otashi ka kala shike? Ovelise 33 otai weda ko: “Ndelenee ngenge tadi ka wanifwa, osheshi tadi ka wanifwa, opo nee otava ka shiiva nokutya, omuprofeti a kala mokati kavo.” Eendjovo odo otadi ulike kutya Hesekiel ina sholola molwaashi inava pwilikina. Ouhasha wavamwe inau mu ninga a kale omuhasha. Kutya nee ovanhu okwa li tava pwilikine ile itava pwilikine, ye okwa dulika kuKalunga nokwa wanifa oshilonga shaye.
(Hesekiel 34:23) “Ndele Ame ohandi ke va pendulila omufita umwe, ndele ye ote ke va lifa, nokutya omupiya wange David. Ye ote ke va lifa, ndele ta ka ninga omufita wavo.
Natu liyandjeni nelininipiko kovafita ovanahole
3 Exunganeko laJesaja 40:10,11 otali ulike sha yela kutya Jehova oku li Omufita oo ha ungaunga novapiya vaye pahole. (Epsalme 23:1-6) NaJesus fimbo a li moukalele waye kombada yedu okwa li ha kenukile pahole ovahongwa vaye nosho yo ovanhu aveshe. (Mateus 11:28-30; Markus 6:34) Jehova naJesus ova li va nyonyodola oikala ii yovafita, ovawiliki voshiwana shaIsrael, ovo va li hava li oshipungo oufita wavo noku u hepeka. (Hesekiel 34:2-10; Mateus 23:3, 4, 15) Jehova okwa li a udaneka a ti: “Ohandi ka xupifa eedi dange, di ha ninge vali oshihakanwa. Naame ohandi ka tokola pokati kodi nodi. Ndee Ame ohandi ke va pendulila omufita umwe, ndee ye ote ke va lifa, nokutya omupiya wange David. Ye ote ke va lifa, ndee ta ka ninga omufita wavo.” (Hesekiel 34:22, 23) Pefimbo eli lexulilo, Jehova okwa nangeka po “omufita umwe,” David Munene, Jesus Kristus, opo a pashukile ovapiya vaYe aveshe kombada yedu, Ovakriste ovavaekwa nosho yo ‘eedi dimwe.’ — Johannes 10:16.
Elesho lOmbiibeli
(Hesekiel 32:1-16) Ndele momudo omutimulongo nambali, mohani onhimulongo nonhivali, mefiku lotete lohani, ondjovo yOmwene ye uya kwaame ndele tai ti: 2 “Kaana komunhu, imbila Farao, ohamba yaEgipiti, eimbilokemo u tye kuye: Oove onghoshi onyasha mokati koiwana, wa kana! Ndele ove wa li ngaashi ongadu momeva manene, ove wa tukulukifa omeva nomilonga doye, ndele wa lyataulifa omeva omakasha oye, nomeva ao wa dundakanifa. 3 “Omwene Kalunga ta ti ngaha: Osho hano Ame ohandi ka yala oshiyulifo shange kombada yoye, Ame ngeenge handi ongele oiwana ihapu, ndele yo otai ku kwata noku ku shilila noiyulifo yange. 4 Opo Ame ohandi ke ku ekela poukukutu ndele handi ku kupula moluhaela. Ndele eedila adishe dokeulu ohandi di ku kalekele omutumba noilyani aishe yokombada yedu alishe tai ke likutifa mwoove. 5 Ndele ombelela yoye Ame ohandi i efele eemhunda, nomafilu ohandi ke a yadifa netumbalo loye. 6 Ndele edu loye lomilonga ohandi ke li tekela nohonde yoye fiyo okeemhunda. Nomakololo taa yadifwa naave. 7 Ndele Ame ngeenge handi ku dimi po, ohandi ka uvika eulu nokulaulika eenyofi dalo. Ame ohandi ka uvika etango noilemo, nohani itai ka yela vali. 8 Omaminikilo aeshe okeulu, ohandi ke a laulika molwoye, noshilongo shoye Ame ohandi ke shi tumina oshiwiwili, Omwene Kalunga ta ti. 9 “Ndele omitima doiwana ihapu ohandi ke di nyikifa oluhodi ngeenge handi shiivifile oiwana ehanauno loye, oilongo inai shiivika kwoove. 10 Ndele oiwana ihapu ohandi ke i tumhaukifa omaxwilili molwoye neehamba dayo tadi kakama molwoye, Ame ngeenge handi dungadunga eongamukonda lange moipafi yayo, ndele yo otai ka kakama efimbo keshe, keshe shimwe, molwokukala nomwenyo kwasho mefiku lehanauno loye.” 11 Osheshi Omwene Kalunga ta ti ngaha: “Eongamukonda lohamba yaBabilon tali ke uya kombada yoye. 12 Eemhunga doye ame ohandi ke di dipaifa komaongamukonda ovaladi, oiwana idjuwelela yo aishe, ndele vo otava ka tokeka ewapalotumbalo laEgipiti, neemhunga dasho adishe tadi ka kombwa po. 13 Ndele Ame ohandi ka mana po oimuna yasho aishe pomeva manene. Nomhadi nande imwe yomunhu itai a lyataula vali, nokape nekondo loshimuna tali ke a dundakanifa vali. 14 Opo nee Ame ohandi ka shunifila poshi omeva avo nomilonga davo ohandi ke di kungulukifa ngaashi omaadi, Omwene Kalunga ta ti. 15 Oshilongo shaEgipiti, ngeenge handi shi ningi ofuka nomapya ohandi a tokeke, kae na sha vali, Ame ngeenge nda dipaa aveshe ava ve li mo, opo nee vo otava ka shiiva nokutya, Aame Omwene. 16 “Eli eimbilokemo, ndele vo ove noku li imba. Ovana oukadona voiwana ve noku li imba. Vo ove noku li imbila Egipiti neemhunga dasho adishe, Omwene Kalunga ta ti.”
21-27 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | HESEKIEL 35-38
“Gog yaMagog ota ka hanaunwa po mafiku”
(Hesekiel 38:2) “Kaana komunhu, oshipala shoye shi taalelifa Gog, medu laMagog, omupangeli waRos, Mesek naTubal, u mu xunganekele.
Omapulo a dja kovaleshi
Olyelye Gog yaMagog? Opo tu mone enyamukulo kepulo olo, otwa pumbwa okukonakona Ombibeli tu mone kutya olyelye ta ka ponokela oshiwana shaKalunga. Ombibeli oya popya eponokelo ‘laGog yaMagog,’ eponokelo ‘lohamba yokonoorde,’ ile tu tye, yokolundume nosho yo eponokelo ‘leehamba dopedu.’ (Hesekiel 38:2, 10-13; Daniel 11:40, 44, 45; Ehololo 17:14; 19:19) Mbela omaponokelo oo okwa yoolokafana? Hasho naanaa. Ombibeli oya fa tai longifa omadina a yoolokafana taa ulike keponokelo limwe. Omolwashike hatu tile ngaho? Omolwaashi Ombibeli oya ti kutya oiwana aishe kombada yedu otai ka kufa ombinga meponokelo olo laxuuninwa opo tapa ka hovela oita yaHarmagedon. — Ehololo 16:14, 16.
Eshi twa yelekanifa omishangwa adishe dOmbibeli odo da popya kombinga yokuponokelwa lwaxuuninwa kwoshiwana shaKalunga, oda ulika kutya Gog yaMagog ke fi Satana. Ponhele yaasho, Gog yaMagog ota ulike kongudu yoiwana. Mbela ‘ohamba yokonoorde’ oyo tai ka kwatela komesho ongudu oyo? Katu na oushili. Ashike eyelifo olo otali ulike li li metwokumwe naasho Jehova a popya kombinga yaGog a ti: ‘Ove to ka dja mo monhele yoye koxulo yokunoorde, oove noiwana ihapu pamwe naave, vo aveshe ovalondi veenghambe, eemhunga dinene domatanga e neenghono.’ — Hesekiel 38:6, 15.
(Hesekiel 38:14-16) Onghee hano, kaana komunhu, xunganeka, u tye kuGog: “Omwene Kalunga ota ti ngaha: Ove ito ke shi koneka mefiku tuu olo oshiwana shange Israel tashi kala nombili shihe na mbudi? 15 Opo nee ove to ka dja mo monhele yoye koxulo yokoumbangalanhu, oove noiwana ihapu pamwe naave, vo aveshe ovalondi veenghambe, eemhunga dinene nomatanga e neenghono. 16 Ndele ove oto ka totela oshiwana shange Israel ngaashi oshilemo okuuvika oshilongo. Pexulilo lomafimbo tashi ka ningwa. Ame ohandi ke ku efela u lotokele oshilongo shange, oiwana opo i shiive nge, Ame ngeenge handi liholola ouyapuki wange mwoove Gog, moipafi yayo.”
Nghee ounyuni ou tau ka xula po
8 Konima eshi omalongelokalunga oipupulu a hanaunwa po, ovapiya vaKalunga otava ka ‘kala nombili novehe na ohotekuma.’ (Hes. 38:11, 14) Oshike tashi ka ningilwa ongudu yovanhu ovo hava longele Jehova notava monika va fa vehe na eenghono dokuliamena? Osha fa shi li ngaha kutya otava ka ponokelwa ‘koiwana ihapu.’ Eendjovo daKalunga oda popya kutya onghalo ya tya ngaho oya fa eponokelo ‘laGog, medu laMagog.’ (Lesha Hesekiel 38:2, 15, 16.) Otu na okutala ko ngahelipi eponokelo olo?
9 Otwa shiiva kutya oshiwana shaKalunga otashi ka ponokelwa, ashike osho kashi na oku tu ningifa tu kale twa tila unene. Katu na okukala hatu lipula unene nexupifo letu, ndele otu na okulipula shi na sha nokuyapulifwa kwedina laJehova nosho yo okuyukipalifwa kwounamapangelo waye. Jehova okwa popya lwoikando 60 a ti: “Opo mu shiive nokutya, Aame Omwene.” (Hes. 6:7) Onghee hano, otwa halelela oku ka mona nghee exunganeko olo lididilikwedi laHesekiel tali wanifwa, notu na elineekelo kutya ‘Omwene oku shii okuxupifa ovayuki momahongaulo.’ (2 Pet. 2:9) Ashike fimbo twa teelela osho shi ningwe, natu longifeni omhito keshe tu pameke eitavelo letu opo tu kale ovadiinini kuJehova kashi na nee mbudi kutya ohatu shakeneke omashongo a tya ngahelipi. Osho otu na oku shi ninga ngahelipi? Otu na okukala hatu ilikana, hatu konakona Eendjovo daKalunga nokudilonga kudo nosho yo okuudifila vamwe etumwalaka lOuhamba. Kungaho, eteelelo letu lomwenyo waalushe otali ke tu kwafela tu kale twa diinina ngaashi “ekanghamifo” loshikepa. — Heb. 6:19; Eps. 25:21.
(Hesekiel 38:21-23) Ohandi ka tilifa Gog noiponga ihapu. Aame Omwene Omupangeli aeke, nda popya. Ovanhu vaye otava ka taalelafanifa omaongamukonda 22 Ndele Ame ohandi ke mu tokola noudu u nolutapo nohonde. Nodula yetilashi neemhawe nomundilo nosulfuri otai ka loka kombada yaye nomatanga aye noiwana ihapu i li pamwe naye. 23 Osho ngaha hano Ame ohandi ke liholola ngaashi Omwene nOmuyapuki moipafi yoiwana ihapu. Ndele vo otava ka shiiva nokutya, Aame Omwene.”
‘Paife omwa ninga oshiwana shaKalunga’
16 Shimha Babilon Shinene sha hanaunwa po, oshiwana shaJehova otashi ka ponokelwa, nopefimbo opo otwa pumbwa okukala meameno olo Jehova ta ka longekidila oshiwana shaye. Molwaashi eponokelo olo otali ka kala ehovelo loshitukulwa shaxuuninwa ‘shoudjuu munene,’ Jehova oye ta ka unganeka nokutokola efimbo opo oshiningwanima osho tashi ka ningwa. (Mat. 24:21; Hes. 38:2-4) Pefimbo opo, Gog ota ka ponokela “ovanhu va ongelwa [okudja] moiwana,” sha hala okutya, oshiwana shaJehova. (Hes. 38:10-12) Eponokelo olo otali ka ulika kutya efimbo laJehova lokukatukila onghatu Gog nongudu yaye ola fika. Jehova ota ka tumbalekifa ounamapangelo waye nokuyapulifa edina laye, molwaashi okwa ti: “Ohandi ke liholola . . . moipafi yoiwana ihapu. Ndee vo otava ka shiiva nokutya, Aame Omwene.” — Hes. 38:18-23.
Konakona moule omamona opamhepo
(Hesekiel 36:20, 21) Ndele vo eshi ve uya koiwana, keshe tuu oku ve uya, vo ova shekifa edina lange liyapuki, eshi va tya: ‘Ovanhu ava oshiwana shOmwene, ndele vo va li ve nokudja mo moshilongo shavo.’ 21 Opo nee Ame nda li ndi liuditile edina lange liyapuki olukeno, eumbo laIsrael, eshi le li shekifa mokati koiwana, keshe tuu oku ve uya.
Lihonga oukoshoki wopaenghedi wopaKriste nosho yo u honga vamwe
12 Omuyapostoli okwa divilika etomheno la fimana lokulihonga nokutula moilonga oukoshoki wopaenghedi oo to hange mOmbibeli. Elihumbato lii lOvajuda ola yandja efano li na sha naJehova: “Ove ho litangele omhango ndele oto dini Kalunga mokunyona omhango? Osheshi omolweni edina laKalunga tali shekwa movapaani.” (Ovaroma 2:23, 24) Naashi osha faafana kunena kutya ngeenge ohatu lipwililikile oukoshoki wopaenghedi wopaKriste, ohatu dini Odjo yao. Mepingafano naasho, ngeenge ohatu kanyatele komifikamhango daKalunga, otashi yandje efano liwa li na sha naye, nokungaha ohatu mu fimaneke. (Jesaja 52:5; Hesekiel 36:20) Okukala u shi shii otaku dulu okupameka etokolotoko loye ngeenge wa taalela omayeleko ile eenghalo omo okulipwililikila oukoshoki wopaenghedi wopaKriste taku dulu okukala onghedi ipu okukatuka. Natango, eendjovo daPaulus otadi tu hongo oshinima shimwe vali shi lili. Kakele kokukala u shii paumwene kutya elihumbato loye otali yandje efano li na sha naKalunga, mokuhonga vamwe kwoye, va kwafela va mone nghee okutula kwavo moilonga omifikamhango dopaenghedi odo tave lihongo taku dulu okuyandja efano li na sha naJehova. Kashi fi ashike kutya oukoshoki wopaenghedi wopaKriste otau xumifa komesho embilipalelo nosho yo okwaamena oukolele wetu. Otau yandje yo efano li na sha naao e u yandja notau xumifa komesho oukoshoki wopaenghedi woludi olo. — Epsalme 74:10; Jakob 3:17.
(Hesekiel 36:33-36) Omwene Kalunga ta ti ngaha: “Mefiku tuu olo Ame ohandi mu yapula koulunde weni aushe, oilando handi i nangeke ovanhu nomakulukuma taa tungululwa. 34 Noshilongo sha tokekwa, tashi ka longwa, sha li omuulu momesho aaveshe ava va enda po, 35 ndele vo otava ka tya: ‘Oshilongo eshi sha li sha tokekwa, osha ninga ngaashi oshikunino shaEden. Noilando ya ngumunwa po ya li ngaho ya hanaunwa po, oya pamekwa noi novanhu.’ 36 Opo nee oiwana ei ya xupa po tai mu dingilile otai ka shiiva nokutya, Aame Omwene nda tungulula eshi sha li sha teyaulwa po, nda twika eshi sha tokekwa. Aame Omwene nde shi popya, ndele Ame ohandi ke shi wanifa.”
w88 9/15 24 okat. 11
‘Vo otava ka shiiva nokutya, Aame Jehova’
11 Konima eshi oshixupe sha shuna kuJuda, ova ka tungulula oshilando ndele tave shi ningi oshikunino shiwa tashi monika sha fa “oshikunino shaEden.” (Lesha Hesekiel 36:33-36.) Sha faafana, okudja mo 1919 Jehova okwa wapekulula pafaneko oshilando shoshixupe shovavaekwa nokungaho osha ninga Oparadisa yopamhepo nova waiminwa ‘kongudu inene.’ Molwaashi ovo hava hafele Oparadisa yopamhepo ova koshoka, keshe umwe oo e liyapulila Jehova na longe noudiinini opo e i kaleke ya yela. — Hesekiel 36:37, 38.
Elesho lOmbiibeli
(Hesekiel 35:1-15) Ondjovo yOmwene ye uya vali kwaame ndele tai ti: 2 “Kaana komunhu, oshipala shoye shi taalelifa omhunda yaSeir ndele i xunganekela, 3 u tye kuyo: Omwene Kalunga ta ti ngaha: Tala, Ame ohandi ku vele eembedi, ove omhunda yaSeir ndele Ame ohandi ka nana eke lange kwoove noku ku ninga omuulu noku ku tokeka. 4 Oilando yoye, Ame ohandi i ningi omakulukuma, ndele to ka ninga omuulu, ndele to ka shiiva nokutya, Aame Omwene. 5 Osheshi ove u nehandu laalushe nOvaisraeli we va efela eongamukonda mefimbo lomupya wavo, mefimbo olo oulunde wa fika kexulilo. 6 Onghee hano, oshili ngaashi Ame ndi nomwenyo, Omwene Kalunga ta ti, oshilielela, Ame ohandi ku ningi ohonde, nohonde otai ku shikula. Ove eshi ino tonda ohonde, ohonde otai ke ku shikula. 7 Ndele omhunda yaSeir, Ame ohandi ke i tokeka noku i ninga omuulu, ndele handi ka mana mo muyo ava tave uya mo naava tava piti mo. 8 Ndele eemhunda daye ohandi ke di yadifa novadipawa vomuye. Oikulundudu yoye nomalufilu oye momakololo aeshe oye, ava va dipawa keongamukonda otava ka wila muwo. 9 Ame ohandi ke ku ninga edu la tokekwa fiyo alushe, noilando yoye tai ka kala ihe novanhu, ndele nye otamu ka shiiva nokutya, Aame Omwene. 10 “Osheshi ove wa tile: oiwana oyo ivali noilongo ei ivali otai ka ninga yange, ndele hatu ke i kufa i kale mepangelo letu, nande Omwene a kala ko, 11 onghee hano, oshili, ngaashi Ame ndi nomwenyo, Omwene Kalunga ta ti, Ame ohandi ka ninga pautondwe woye, nopehandu loye we va ningile. Ndele Ame ohandi ka shiivika mokati kavo, ngeenge handi ku tokola. 12 Ndele ove oto ka shiiva nokutya, Ame Omwene onda uda eendjovo doye adishe desheko, naado ove wa shekela eemhunda daIsrael, eshi wa tile: Do oda tokekwa, do de tu yandjelwa ngaashi eendja. 13 Osho ngaha nye mwe linenepekela nge nokanya keni neendjovo deni dihapu; Ame onde di uda.” 14 Omwene Kalunga ta ti ngaha: “Ame ohandi ke ku tokeka, opo edu alishe li ku hafele. 15 Oove ngaashi wa hafela okutokekwa kwefyuululo ledu leumbo laIsrael, osho ngaha Ame handi ke ku ningila: Ove to ka ninga omuulu, akutu, oove omhunda yaSeir, naEdom ashishe, nye amushe, ndele vo otava ka shiiva nokutya, Aame Omwene.”
28 AUGUSTE–3 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | HESEKIEL 39-41
“Emoniko lotembeli laHesekiel, naasho tali tu kufye”
(Hesekiel 40:2) Memoniko laKalunga Ye okwa twala nge moshilongo shaIsrael, ndele okwa kaleka nge komhunda ile unene, ndele oko kwa li ngaashi oshilando sha tungwa langhele lwokoumbuwanhu.
w99 3/1 20 okat. 16
“Taalelifa omutima woye” kotembeli yaKalunga!
16 Opo tu mone enyamukulo, natu shuneni kemoniko lo vene. Hesekiel okwa shanga: “Memoniko laKalunga Ye okwa twala nge moshilongo shaIsrael, ndele okwa kaleka nge komhunda ile unene, ndele oko kwa li ngaashi oshilando sha tungwa langhele lwokosuide.” (Hesekiel 40:2) Onhele yemoniko eli, ‘omhunda ile unene,’ otai tu dimbulukifa Mika 4:1, oo ta ti: “Pexulilo lomafiku omhunda yotembeli yOmwene otai ka kala ya pamenena koxulo yeemhunda, ndele tai lepala i dule oikulundudu aishe. Ndele oko taku ka tondokela oiwana.” Onaini exunganeko eli tali wanifwa? Mika 4:5 ota ulike kutya eshi otashi tameke manga oiwana tai longele natango oikalunga. Shoshili, otashi ningwa pefimbo letu, “pexulilo lomafiku,” kutya elongelokalunga la koshoka otali nenepala, notali alulilwa ponhele yalo ya yuka mokukalamwenyo kwovapiya vaKalunga.
(Hesekiel 40:3) Ndele Ye okwa twala nge ko. Ndele tala, oko kwa li omulumenhu a fa oshikushu. Nomeke laye mwa kala ongodi yoliina noshiyelekifoshiti. Ndele ye okwa kala ofika poshivelo.
(Hesekiel 40:5) Ndele tala, pa li ekuma pondje yotembeli, le i dingilila keembinga adishe, noshiyelekifoshiti shomeke lomulumenhu osha li shi fike pomaludimbo ahamano, nokutya keshe oludimbo li fike poludimbo limwe noumbwalangadja weke. Ndele ye okwa yeleka ounene wetungo: oshiyelekifoshiti shimwe, noule wopombada: oshiyelekifoshiti shimwe.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaHesekiel ontopolwa 25:1–48:35
40:3–43:17 — Oshike shi li oshindhindhilikwedhi kombinga yokuyeleka otempeli? Okuyeleka otempeli oshi li endhindhiliko kutya elalakano lyaJehova li na ko nasha nelongelokalunga lya yela otali ka gwanithwa shili.
(Hesekiel 40:10) Ndele noukololo vatatu va li poshivelo sha taalela oushilo navatatu kombinga ikwao. Aveshe vatatu va li ve fike pamwe mounene, neengudi keembinga adishe mbali da li di fike pamwe.
(Hesekiel 40:14) Opo nee ye a yeleka eengudi dopekuma: Omaludimbo omilongo mbali Oluumbo la dingilila oshivelo ola hanga fiyo okeengudi dopekuma.
(Hesekiel 40:16) Oshivelo sha li shi nomakende a dingilila, a taalela meni, langhele lwokoukololo nokeengudi dasho; nosho yo mehale loposhivelo sholuvanda. Eembululu domakende da dingilila oda mbwalangadjela lwomeni. Nomeengudi dopekuma omwa fanekelwa omilunga.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaHesekiel ontopolwa 25:1–48:35
40:14, 16, 22, 26. Omafano gomilunga ngoka ga li ga takelwa momakuma piiyelo yotempeli otagu ulike kutya oomboka owala ya yogoka pamikalo ya pitikwa okuya mo. (Episalomi 92:12) Shika otashi tu longo kutya elongelokalunga lyetu otali taambiwa ko owala kuJehova ngele tu li aayuuki.
Konakona moule omamona opamhepo
(Hesekiel 39:7) Nedina lange liyapuki ohandi ke li shiivifila mokati koshiwana shange Israel nedina lange liyapuki itandi li dinififa vali. Noiwana tai ka shiiva nokutya, Aame Omwene nOmuyapuki muIsrael.”
‘Oiwana otai ka shiiva nokutya, Aame Jehova’
Jehova okwa ti: “Nedina lange liyapuki itandi li dinififa vali.” Ngeenge ovanhu tave mu pe eembedi omolwokuhena ouyuki, kungaho otava nyateke edina laye. Ngahelipi? Pambiimbeli, “edina” ohali holola oukwatya womunhu. Odjo imwe oya ti edina laKalunga otali ulike ‘kutya okwa shiivika e li omunhu a tya ngahelipi naasho a holola kombinga yaye otashi ulike efimano laye.’ Edina laJehova otali ulike kutya okwa tya ngahelipi. Jehova okwa shiivika e li omunhu a tya ngahelipi ngeenge tashi ya pokuhenouyuki? Oku tonde okuhenouyuki filufilu. Oha udile yo oukwao wananghali ovo have u ningilwa. (Exodus 22:22-24) Ngeenge ovanhu tava ti Kalunga oye omweetifi woinima oyo e tonde, kungaho otava nyateke edina laye. Nokungaho otava ‘sheke edina laye’. — Epsalme 74:10.
(Hesekiel 39:9) Ndele oonakukala moilando yomuIsrael otava di mo ndele tava tema omundilo ndele tava xwike po oilwifo, oikelelifo inini noinene, omauta noikuti, needibo nomaonga. Ndele oilwifo ei oikuni yavo momido heyali.
w89 8/15 14 okat. 20
Ota yeulula ondjila yokuya mOparadisa
20 Oshike tashi ka ningilwa oilwifo aishe oyo oiwana ya li hai longifa? Ngeenge owa tale kefimbo olo oinima aishe oyo tai ka kwata opo i hanaunwe po, otashi ulike kutya omwaalu woilwifo oyo ouhapu neenghono. (Hesekiel 39:8-10) Ovo tava ka xupa puHarmagedon otashi dulika va ka longife oipambu yoilwifo oyo ya xupa po moshilonga shiwa. — Jesaja 2:2-4.
Elesho lOmbiibeli
(Hesekiel 40:32-47) Opo nee ye okwa twala nge moluumbo lomenielela lwokoushilo. Ndele ye okwa yeleka oshivelo: sho sha li shi fike puikwao. 33 Nosho yo omakololo alo neengudi dopekuma nehale lalo, ounene wayo wa li u fike pwaainya. Ndele lo la li li nomakende nehale keembinga adishe. Oule wa li omaludimbo omilongo nhano noupapi omaludimbo omilongo mbali nanhano. 34 Nehale lalo la ama koluumbo lopondje. Nomeengudi dopekuma mwa fanekelwa yo omilunga kombinga nombinga. Nomhani yalo ya li i neendodo hetatu. 35 Opo nee ye okwa twala nge koshivelo lwokoumbangalanhu ndele ye okwa yeleka ngaashi inya. 36 Omakololo alo neengudi dalo dopekuma nehale lalo, ndele lo la li yo li nomakende keembinga adishe. Oule wa li omaludimbo omilongo nhano, noupapi omaludimbo omilongo mbali nanhano. 37 Nehale lalo la ama koluumbo lopondje opa li yo omilunga da fanekwa meengudi dopekuma kombinga nombinga, nomhani yasho ya li i neendodo hetatu. 38 Nokakololo kamwe noshivelo shako ke li peengudi dopekuma poshivelo, oko va kosha omaxwikiloyambo. 39 Nomehale loposhivelo mwa li oitaafula ivali kombinga imwe noitaafula ivali kombinga ikwao, opo exwikiloyambo, netimbayambo nokuvelombediyambo i tomenwe po. 40 Ndele pekuma lopondje la taalela lwokoumbangalanhu, la twa poluvanda, opa li oitaafula ivali. Nopekuma limwe mulo mwa li ehale loshivelo, pa li oitaafula ivali. 41 Oitaafula ine kombinga imwe noitaafula ine kombinga ikwao pekuma loshivelo: hano oitaafula ihetatu yokutomena po. 42 Ndele pa li oitaafula ine komaxwikiloyambo, ya tungwa nomamanya a hongwa, oule oludimbo limwe netata, noupapi oludimbo limwe netata, noule wopombada oludimbo limwe, kombada yayo va tula oilongifo nayo va tomifa omaxwikiloyambo nomatomenoyambo. 43 Ndele oitwifo ya fa efoloko, ounene wayo u fike peke, oya tenhekwa kombinga yomeni ye i dingilila. Nombelela yokuyambwa ya li koitaafula. 44 Moluumbo lomeni, langhele poshivelo shomeni mwa li mu nomakololo avali, omeni loluumbo opehale, limwe la ama kekuma loshivelo sha taalela koumbuwanhu, nekuma lalo olo loshivelo sha taalela koumbuwanhu. Likwao la li la ama kekuma loshivelo shokoushilo, nekuma lalo olo loshivelo sha taalela koumbangalanhu. 45 Ndele ye okwa lombwela nge ta ti: okakololo aka, oshivelo shako sha taalela koumbuwanhu, okovapristeli hava longo oilonga yavo motembeli. 46 Nokakololo oko, oshivelo shako sha taalela koumbangalanhu, oko kovapristeli hava yakula poaltari. Vo ovana vaSadok, ovo vomuLevi, tava shiiva okuya kOmwene, ve mu longele. 47 Ye okwa yeleka ehale: oule walo omaludimbo efele limwe, nounene walo omaludimbo efele limwe. Lo ola tungwa omaule eembinga adishe nhee di fike pamwe noaltari ya li pondje yotembeli.