Etukulwa 111
Edidiliko lomafiku axuuninwa
FIMBO Jesus a li omutumba kOmhunda yEemono mEtivali omutenya ta tale kotembeli, Petrus, Andreas, Jakob naJohannes ova li ve uya kuye ovo aveke. Ova li tave lipula shi na sha notembeli, molwaashi Jesus okwa li a xunganeka kombinga yayo kutya itapa ka fiwa emanya la londa kulikwao.
Ashike osha yela kutya ovahongwa ovo ova li tava diladila shihapu eshi va li tava fiki puJesus. Oivike inini ya pita, Jesus okwa li a popya kombinga ‘yokukala po’ kwaye, pefimbo opo “Omona wOmunhu ta ka holoka.” Okwa li yo e va lombwela nale pomhito imwe kombinga ‘yexulilo longhalelo yoinima.’ Onghee hano, ovayapostoli ovo ova li va hala okushiiva shihapu.
Ova li va pula Jesus va ti: ‘Tu lombwela: onaini hano eshi tashi ka ningwa [osho tashi ka etifa ehanauno laJerusalem nosho yo otembeli yasho], noshike tashi ka kala edidiliko lokukala po kwoye nolefimbo lexulilo longhalelo yoinima?’ Ovayapostoli ovo ova li va pula epulo la kwatela mo oinima itatu. Tete, ova li va hala okushiiva kutya Jerusalem notembeli yasho oya li tai ka hanaunwa po naini, opo nee ova li va pula kombinga yokukala po kwaJesus meenghono dOuhamba nosho yo yexulilo longhalelo yoinima aishe.
Jesus okwa li a longifa ouyelele muhapu opo a nyamukula oinima itatu oyo ya kwatelwa mepulo lovayapostoli. Okwa li e va lombwela kombinga yedidiliko olo tali ka ulika kutya onghalelo yoinima yOshijuda otai ka xula po naini, nokwa li yo a yandja ouyelele muhapu. Okwa li yo a popya kutya edidiliko lilipi tali ka londwela ovahongwa vaye vomonakwiiwa opo va shiive kutya ove li pefimbo lokukala po kwaye nosho yo kutya ove li komuxundalili wexulilo longhalelo aishe yoinima.
Ovayapostoli ova li va mona nghee exunganeko laJesus tali wanifwa momukokomoko womido da ka landula ko. Oinima oyo Jesus a li a xunganeka oya li ya hovela okuwanifwa mefimbo lavo. Ovakriste ovo va li ko konima yomido 37, mo 70 O.P. kava li va hangwa ombadilila kehanauno longhalelo yOshijuda nosho yo otembeli.
Ashike okukala po kwaKristus nosho yo efimbo laxuuninwa longhalelo yoinima kaya li ya hovela mo 70 O.P. Okukala po kwaye meenghono dOuhamba okwa li taku ka hovela konima yefimbo. Ndele mbela okwa li taku ka hovela naini? Ngeenge otwa konakona exunganeko laJesus ohatu ka mona ouyelele u na sha naasho.
Jesus okwa li a xunganeka kutya otaku ‘ka udika oita nomakundano oita.’ Okwa ti yo kutya ‘oiwana otai ka fikamena oiwana,’ otaku ka kala ondjala, omakakamo edu nosho yo omikifi dolutapo. Ovahongwa vaye otava ka tondwa notava ka dipawa, notaku ka holoka yo ovaprofeti ovanaipupulu ndele tava ka pukifa ovanhu vahapu. Oukolokoshi otau ka hapupala nohole yovanhu vahapu otai ka talala. Ndele pefimbo opo tuu opo, onghundana iwa yOuhamba waKalunga otai ka udifwa i ninge oundombwedi koiwana aishe.
Nonande exunganeko laJesus ola li la wanifwa komesho yokuhanaunwa po kwaJerusalem mo 70 O.P., otali wanifwa pauyadi pefimbo lokukala po kwaye, pefimbo laxuuninwa longhalelo yoinima. Okukonakona noukeka oiningwanima younyuni okudja mo 1914, otaku ulike kutya exunganeko laJesus lididilikwedi ola kala tali wanifwa pauyadi okudja momudo oo.
Oshitukulwa shimwe shedidiliko olo Jesus a popya oshi na sha ‘noixuna yehanauno.’ Mo 66 O.P., oixuna oyo oya li ya ningwa eshi ‘omatanga ovakwaita’ aRoma a li a ‘kondekela’ Jerusalem ndele taa hanauna po ekuma lotembeli. “Oixuna yehanauno” oyo oya li ponhele opo ya li ihe na okukala.
Mewanifo linene ledidiliko olo, oixuna oyo otai faneke Oshipandi shOiwana nosho yo Oiwana yaHangana oyo ye shi pingena po. Ehangano olo li na sha nokweeta ombili mounyuni ola talwa ko kOukwakriste kutya oli lile po Ouhamba waKalunga. Kali fi tuu etaleko la nyika oulai! Konima yefimbo, ovanaenghono vopapolotika pamwe nOiwana yaHangana otava ka pilukila po Oukwakriste (Jerusalem shokunena) ndele tave shi hanauna po.
Jesus okwa xunganeka a ti: “Osheshi omafiku oo otapa kala oudjuu [munene], inau kala ko okehovelo lounyuni fiyo opaife, ndele ngaashi itau uya vali.” Ehanauno laJerusalem olo la li la ningwa mo 70 O.P. ola li shili oudjuu munene, opo pa tongwa kutya opa dipawa ovanhu ve dule pemiliyona. Ndele exunganeko laJesus olo otali ka wanifwa pauyadi monakwiiwa.
Okukala nelineekelo pomafiku axuuninwa
Eshi Etivali, 11 aNisan la li tali ehene popepi, Jesus okwa li a twikila okukundafana novayapostoli vaye kombinga yedidiliko lokukala po kwaye meenghono dOuhamba nosho yo efimbo laxuuninwa longhalelo yoinima. Okwa li e va londwela kutya inava landula ooKristus ovanaipupulu. Okwa ti yo kutya ovanhu otava ka kendabala ‘okupukifa, ngeenge tashi dulika novahoololwa yo.’ Ndele ngaashi eenhwa odo hadi mono kokule, ovahoololwa ovo otava ka ongala oko ku na oikulya yashili yopamhepo, sha hala okutya, puKristus washili pokukala po kwaye kuhewetike. Itava ka pukifwa nokwoongala puKristus omunaipupulu.
OoKristus ovanaipupulu otava dulu ashike okuholoka ve wetike. Ndele mepingafano naasho, okukala po kwaJesus otaku ka kala kuhewetike. Jesus okwa popya kutya shamha oudjuu munene wa hovele, ‘etango otali ka laula, nohani itai yela vali.’ Doshili, olo otali ka kala efimbo lomilaulu mondjokonona aishe yovanhu. Pefimbo opo, etango otali ka kala la fa la laula efimbo lomutenya, nohani otai ka kala ya fa inai yela konguloshi.
Jesus okwa twikila ko a ti: ‘Eenghono domeulu otadi ka kakamifwa.’ Kungaho, Jesus okwa li ta ulike kutya eulu otali ka kala li na eholokepo litilifa. Ovanhu otava ka kala va tila notava longifa eenghono inashi monika nale mondjokonona yovanhu.
Jesus okwa ti kutya osho otashi ka ningifa ‘oiwana yokombada yedu i pangelwe koutile noi kale ihe na eteelelo lasha omolwengungumo lefuta nolomakufikufi alo. Ndele ovanhu tava fi ehaluko mokutila nomokuteelela ei tai hange edu alishe.’ Eshi efimbo eli lomilaulu dinene mondjokonona yovanhu li li pokuxula po ‘edidiliko lOmona wOmunhu otali ka monika keulu, opo nee oiwana aishe yedu otai ka lilaana.’
Ashike havanhu aveshe tava ka lilaana eshi ‘Omona wOmunhu te uya e na eenghono dihapu’ opo a hanaune po onghalelo ei yoinima youkolokoshi. “Ovahoololwa,” ovanhu 144 000, ovo tava ka pangela pamwe naKristus mOuhamba waye womeulu nosho yo oovakwao ovo Jesus a popya nale kutya ove li ‘eedi dimwe,’ itava ka lilaana. Nonande navo ove li mefimbo lomilaulu dinene mondjokonona yovanhu, ovanhu ovo otave ke linyenga ketwomukumo laJesus olo tali ti: “Ei ngenge tai hovele okuningwa, taleni pombada nye mu yelule omitwe deni, osheshi exupifo leni ola ehena popepi.”
Jesus okwa li a yandja efaneko olo tali ka kwafela ovahongwa vaye ovo tava ka kala ko momafiku axuuninwa va mone kutya exulilo oli li popepi a ti: “Taleni omukwiyu nomiti adishe. Ngenge tadi hape, otamu mono opo nanye vene mu wete nokutya, okulombo kwa fika popepi. Osho ngaha nanye yo ngenge tamu mono ei ya ningwa, shiiveni ouhamba waKalunga ou li popepi. Oshili handi mu lombwele: Epupi eli itali xulu po, ei aishe fimbo inai wanifwa.”
Onghee hano, ngeenge ovahongwa vaye tava mono oinima i lili noku lili yedidiliko olo tai wanifwa, ove na okushiiva kutya exulilo longhalelo yoinima oli li popepi nonokutya Ouhamba waKalunga mafiku otau ka xulifa po oukolokoshi aushe. Jesus okwa li yo a kumaida ovahongwa ovo va li tava ka kala po pefimbo lomafiku axuuninwa, ngaashi hatu ke shi mona mokatendo ka landula ko.
Jesus okwa ti: “Lipashukileni, omitima deni di ha lolokifwe koitendele nokokukolwa nokoshisho shoipalwifa, efiku olo li he mu vakele ngaashi omwiyo, osheshi olo otali hange aveshe hava kala kombada yedu alishe. Pashukeni hano omafiku aeshe nokwiilikana, mu mone eenghono okuya onhapo ei aishe tai ka ningwa, nokukala ofika koshipala shOmona wOmunhu.”
Oukadona ovanaendunge noukadona omalai
Jesus okwa kala ta nyamukula epulo lovayapostoli vaye li na sha nedidiliko lokukala po kwaye meenghono dOuhamba. Ndele pomhito ei okwa li a longifa omafaneko atatu opo e va lombwele omadidiliko amwe vali.
Ewanifo lefaneko keshe ola li tali ka monika kwaavo va li tava ka kala po pefimbo lokukala po kwaye. Okwa li a hovela efaneko lotete a ti: “Opo nee ouhamba weulu otau kala wa fa oukadona omulongo, va kufa eelamba davo va ye [va] ka shakeneke omuhomboli. Ndele vatano vomuvo ova li omalai, novakwao vatano va li ovanaendunge.”
Eshi Jesus a longifa outumbulilo oo kutya “ouhamba weulu otau kala wa fa oukadona omulongo,” ka li a hala okutya ovanhu vamwe ovo tava ka fyuulula Ouhamba womeulu omalai nosho yo vamwe ovanaendunge. Ndele ponhele yaasho, okwa li a hala okuulika kutya ovanhu ova li tave ke linyenga meenghedi da yooloka shi na sha nOuhamba womeulu.
Oukadona omulongo otava faneke Ovakriste aveshe ovo ve na eteelelo ile ovo tave liti kutya ove na eteelelo loku ka ya mOuhamba womeulu. POpentekoste 33 O.P., eongalo lopaKriste ola li la udanekelwa ohombo kOmuhomboli omutumbalekwa, Jesus Kristus. Ashike oshivilohombolo osha li tashi ka ningilwa meulu pefimbo lonhumba monakwiiwa.
Mefaneko olo, oukadona omulongo ova li va ya nelalakano oku ka shakeneka omuhomboli noku ka enda pamwe nosheendo shehombolo. Ngeenge omuhomboli a fiki, ova li tava ka minikila osheendo neelamba davo, nokungaho, otave mu fimaneke eshi ta eta omufuko waye keumbo olo a longekidilwa. Ndele Jesus okwa ti: “Omalai ova kufa eelamba davo, vo inava kufa ko omahooli. Ndele ovanaendunge ova dja ko ve nomahooli meeshanga neelamba davo. Ndele [omuhomboli] eshi a kala ko, ova fya eemhofi aveshe, ndele tava kofa.”
Eshi omuhomboli oo a li a kala ko osha li tashi ulike kutya okukala po kwaKristus e li Ohamba tai pangele okwa li taku ka kala monakwiiwa i li kokule. Jesus okwa li a nangekwa kolukalwapangelo laye momudo 1914. Oukadona aveshe ova li va kofa oufiku oo wa tetekela ehombolo, ndele kava li va tokolwa molwaasho. Oukadona omalai ova li va tokolwa molwaashi va li vehe na omahooli meelamba davo. Jesus okwa li a yelifa kutya oukadona ova li va penduka ngahelipi fimbo omuhomboli ina fika a ti: “Ndele opokati koufiku kwa ingidwa: Omuhomboli oye ou! Indeni mu ke mu shakeneke. Opo oukadona aveshe ova penduka ndee tava longekida eelamba davo. Omalai ova lombwela ovanaendunge: Tu peni yo momahooli eni, osheshi eelamba detu otadi dimi po. Ndele ovanaendunge ove va nyamukula: Ahowe, itae tu wanene ofye nanye. Shi dule tamu i kovashingifi, nye mu ke lilandele.”
Omahooli otaa faneke oshinima osho hashi kaleke Ovakriste vashili tava vilima ngaashi eenyofi. Oshinima osho osho Eendjovo daKalunga da nwefwa mo, odo hadi diininwa kOvakriste pamwe nomhepo iyapuki, oyo hai va kwafele va ude ko Eendjovo odo. Omahooli opamhepo ohaa kwafele oukadona ovanaendunge va minikile eshi tava shakeneke omuhomboli pefimbo losheendo shoshivilohombolo. Ndele ongudu youkadona omalai kai na omahooli opamhepo oo a pumbiwa muvo vene.
Jesus okwa hokolola osho sha ningwa po a ti: “Eshi [oukadona omalai] va ya va ka lande [omahooli], omuhomboli okwe uya; naavo va hangika ve lilongekida, ova ya mo pamwe naye koshivilo shehombolo, noshivelo sha idilwa po. Ndele konima oukadona vakwao yo ve uya, ndele tava ti: Omwene, Omwene, tu yeulula! Ndelenee Oye okwa nyamukula ndee ta ti: Oshili handi mu lombwele: Ame nghi mu shii.”
Konima eshi Kristus a ya mOuhamba waye womeulu, ongudu youkadona ovanaendunge yOvakriste vashili ovavaekwa oya hovela oshilonga shayo shokuminikila mounyuni ou womilaulu opo va tange Omuhomboli oo a aluka. Ndele ovo tava fanekwa koukadona omalai kava li ve lilongekida okutanga Omuhomboli eshi a aluka. Onghee hano, Kristus ka li e va yeulula vaye moshivilohombolo shomeulu. Okwa li e va fiya momilaulu doufiku wounyuni ou, va hanaunwe po pamwe novalongi vowii aveshe. Jesus okwa xulifa a ti: “Kaleni hano oupafi, osheshi inamu shiiva efiku notundi.”
Efaneko loitalenti
Jesus okwa li a twikila eenghundafana daye novayapostoli vaye kOmhunda yEemono moku va lombwela efaneko etivali lomomafaneko atatu a landulafana. Omafiku manini a pita, fimbo a li muJeriko, okwa li e va lombwela efaneko li na sha noimaliwa opo a ulike kutya Ouhamba owa li tau ke uya monakwiiwa. Ndele efaneko olo a li ta hokolola pomhito ei, olo la li li na oinima imwe ya faafana naalo loimaliwa, otali yelifa okuwanifwa kwoilonga pefimbo lokukala po kwaKristus meenghono dOuhamba. Otali yelifa kutya ovahongwa vaye ove na okulonga fimbo ve li kombada yedu opo va hapupaleke “oinima yaye.”
Jesus okwa li a hovela efaneko olo a ti: “Osheshi otaku ningi [sha hala okutya, eenghalo di na sha nOuhamba] ngaashi omunhu ta ka enda koilongo: okwa ifana ovapiya vaye ndee te va pe oinima yaye.” Jesus oye omunhu oo a li a pa ovapiya vaye oinima yaye fimbo ina ya koilongo, sha hala okutya, ovahongwa vaye ovo tava ka ya mOuhamba womeulu. Oinima oyo kai fi oiniwe yopambelela, ndele otai faneke epya la longwa omo tamu dulu okudja natango ovahongwa vahapu.
Jesus okwa li e lineekelela ovapiya vaye oinima yaye fimbo ina shuna meulu. Mbela okwe shi ninga ngahelipi? Omoku va lombwela va kale tava longo epya mokuudifa etumwalaka lOuhamba fiyo okominghulo dounyuni. Jesus okwa ti: “Okwa pa umwe oitalenti itano, nomukwao ivali, nomutitatu shimwe, okeshe tuu ou osho sha yeleka eenghono daye, opo nee okwa ya koilongo.”
Oitalenti ihetatu, sha hala okutya, oinima yaKristus, oya li ya tukulilwa ovapiya she likolelela kokudula kwavo kwopamhepo. Ovapiya otava faneke eengudu dovahongwa. Mefelemudo lotete, ongudu oyo ya li ya pewa oitalenti itano osha yela kutya oya li ya kwatela mo ovayapostoli. Jesus okwa twikila okuhokolola kutya ovapiya ovo va pewa oitalenti itano nosho yo ivali ova li ve i hapupalifa luvali mokuudifa Ouhamba kwavo nokuninga ovanhu ovahongwa. Ndele omupiya oo a li a pewa oshitalenti shimwe okwa li e shi holeka medu.
Jesus okwa li a twikila ko a ti: “Eshi pa pita efimbo lile, omwene wovapiya ava okwa aluka ko, ndele okwa valula navo omuvalu.” Kristus okwa li ashike a aluka opo a valule oitalenti mefelemudo eti-20, konima yomido 1 900, naasho otashi ulike kutya ‘opa li pa pita efimbo lile.’
Jesus okwa yelifa a ti: “Opo nee ou a li a pewa oitalenti itano okwe uya, okwa eta ikwao itano, ndee ta ti: Omwene, ove wa pele nge oitalenti itano, tala, ame onda likola oitalenti ikwao itano. Ndele omwene waye okwa tya kuye: Iyaloo, omupiya [ove] muwa nomudiinini; ove wa li omudiinini muei inini, ohandi ku pe okupangela ihapu. Inda mehafo lOmwene woye.” Omupiya oo a li a pewa oitalenti ivali naye okwa li a hapupalifa oitalenti yaye luvali, nokwa li yo a pandulwa nokwa pewa ondjabi.
Mbela ovapiya ovo ovadiinini ova li tava ka ya ngahelipi mehafo lOmwene wavo? Ehafo lOmwene wavo, Jesus Kristus, olo okupewa oinima yOuhamba eshi a ya koilongo kuXe meulu. Ovapiya ovadiinini vokunena ove na ehafo linene mokukala ve lineekelelwa oinakuwanifwa imwe vali yOuhamba, nongeenge ova mane oweenda wavo kombada yedu, otava ka kala ve na ehafo linene lokunyumuninwa mOuhamba womeulu. Ndele mbela oshike sha ningwa po shi na sha nomupiya omutitatu?
Omupiya oo okwa li a ngongota a ti: “Omwene, ondi ku shii, oove omulumenhu omukukutu. . . . Onghee nda tila, ndele nda ya, ndele onda paka medu oshitalenti shoye; tala, oshoye osheshi!” Omupiya oo okwa li a anya owina okulonga mepya la longwa mokuudifa nokuninga ovanhu ovahongwa. Onghee hano, omwene waye okwa li e mu ula kutya oku li ‘omupiya mwii nomundedenhu,’ nokwa li e mu tokola a ti: ‘Mu kufeni oshitalenti. Ndele omupiya ou mwii mu ekeleni momilaulu dopondjelela; omo hamu kala elilaano nelikweshelo lomayoo.’ Ongudu yomupiya oo mwii oo a ekelwa pondje inai mona ehafo lasha lopamhepo.
Osho oshi li oshilihongomwa sha fimanenena kovanhu aveshe ovo have liti kutya ove li ovashikuli vaKristus. Ngeenge ova hala okupandulwa nokupewa ondjabi kuKristus, nokuhenuka okweekelwa pondje noku ka hanaunwa po, ove na okuhapupalifa oinima yOmwene wavo yomeulu mokukala tava kufa ombinga pauyadi moilonga yokuudifa. Mbela oho longo ngoo noudiinini moilonga ya tya ngaho?
Eshi Kristus a li te ke uya meenghono dOuhamba
Jesus okwa li natango novayapostoli vaye kOmhunda yEemono. Okwa li a nyamukula enyamukulo li na sha naashi va li va pula shi na sha nokukala po kwaye nosho yo efimbo laxuuninwa longhalelo yoinima moku va lombwela efaneko etitatu laxuuninwa. Okwa li e va lombwela a ti: “Omona wOmunhu [ote] uya moshinge shaye novaengeli vayapuki aveshe pamwe naye, opo nee ota kala omutumba kolukalwapangelo loshinge shaye.”
Jesus okwa li e uya eshi onghalelo yoinima i li pokuxula po. Ndele mbela okwa li e uya nelalakano lashike? Jesus okwa li a yelifa a ti: “[Oiwana] aishe otai ongelwa koshipala shaye, ndee ta yoolola ovanhu moovakwao, ngaashi omufita ta yoolola eedi moikombo. Eedi ote di ameke kolulyo laye, noikombo kolumosho laye.”
Jesus okwa li a yelifa kutya ovanhu ovo va hokiwa otava ka ningilwa shike, a ti: “Opo nee ohamba otai lombwele ovo vokolulyo layo: Onye ovanangekwa noupuna vaTate, ileni, mu ka fyuulule ouhamba ou mwe u longekidilwa opeshito lounyuni.” Eedi domefaneko olo itadi ka pangela pamwe naKristus meulu, ndele otadi ka fyuulula Ouhamba, sha hala okutya, otadi ka kala ovapangelwa vao vokombada yedu. ‘Eshito lounyuni’ ola li la ningwa eshi Adam naEva va dala ounona ovo va li tava dulu okumona ouwa mefiloshisho laKalunga li na sha nokukulila ovanhu.
Omolwashike eedi da tulwa kolulyo lOhamba? Ohamba oya li ya nyamukula ya ti: “Osheshi Ame onda li nda fya ondjala, onye omwa pa nge okulya; Ame onda li nda fya enota, onye omwa nwefa nge; Ame onda li [ondjendi], onye omwa nangeka nge. Ame onda li olutu longaho, ndele mwa dika nge; ndele nda li nda vela, omwe uya okutalela nge [po]; nda li modolongo, omwe uya kuame.”
Molwaashi eedi odo odi li kombada yedu, oda hala okushiiva kutya oda longela ngahelipi Ohamba yado yomeulu oilonga ya tya ngaho. Oda li da pula da ti: “Omwene, onaini twe ku mwene, wa fya ondjala ndele twe ku pa oikulya, nowa fya enota ndele twe ku nwefa? Onaini twe ku mwene, Oove [ondjendi] ndele twe ku nangeka, ile olutu longaho ndele twe ku dika? Onaini twe ku mwene wa vela ile u li modolongo ndele fye twe uya kuove?”
Ohamba oya li ya nyamukula ya ti: “Oshili handi mu lombwele: aishe ei mwe i ningila umwe waava ovamwatate vanini, Ame mwe i ningila.” Ovamwaxe vaKristus ovo oshixupe sho 144 000 osho shi li kombada yedu shaavo tava ka pangela pamwe naye meulu. Jesus okwa ti kutya ngeenge omunhu ta ningile ouwa ovanhu va tya ngaho okwa fa oye ta ningile ouwa.
Ohamba oya li yo ya popya noikombo ya ti: “Djeni po puame, onye ovafingwa, mu ye momundilo waalushe wa longelwa omuyelani novaengeli vaye. Osheshi Ame onda li nda fya ondjala nye inamu pa nge okulya; Ame nda fya enota, nye inamu nwefa nge; Ame onda li [ondjendi], nye inamu nangeka nge; hamunghele, nye inamu dika nge; nda li nda vela nomodolongo, ndelenee nye inamu uya okutalela nge po.”
Oikombo oya li ya ngongota ya ti: “Omwene, onaini twe ku mwene wa fya ondjala ile enota ile [ondjendi] ile hamunghele ile wa vela ile modolongo, ndele inatu ku yakula?” Oikombo oya li ya tokolwa sha kwata moiti molwaashi oya li ya dopa okuwanifa po oshiteelelwa osho eedi da wanifa po. Jesus okwa li a nyamukula a ti: “Oshili handi mu lombwele: aishe inya inamu i ningila umwe waava vanini [womovamwatate], Ame mwene inamu i ningila.”
Onghee hano, okukala po kwaKristus meenghono dOuhamba, oko taku tetekele exulilo longhalelo ei yoinima youkolokoshi nosho yo oudjuu munene, otaku ka kwatela mo efimbo letokolo. Oikombo ‘otai i mokuhandukilwa kwaalushe, ndele ovayuki [eedi] omomwenyo waalushe.’ Mateus 24:2–25:46; 13:40, 49, yelekanifa NW; Markus 13:3-37; Lukas 21:7-36; 19:43, 44; 17:20-30; 2 Timoteus 3:1-5; Johannes 10:16, OB-1986.
▪ Oshike sha li she linyengifa ovayapostoli va pule Jesus, noshike vali va li tava diladila?
▪ Oshitukulwa shexunganeko laJesus shilipi sha li sha wanifwa mo 70 O.P., ndele oshike sha li inashi ningwa pefimbo opo?
▪ Exunganeko laJesus ola li la wanifwa tete naini, notali wanifwa pauyadi pefimbo lilipi?
▪ Oixuna oya li tai ulike kushike mewanifo lotete, notai ulike kushike mewanifo laxuuninwa?
▪ Omolwashike oudjuu munene inau wanifwa pauyadi pokuhanaunwa po kwaJerusalem?
▪ Eenghalo dounyuni dilipi tadi didilikifa okukala po kwaKristus?
▪ Onaini ‘oiwana aishe yedu tai ka lilaana,’ noshike osho ovashikuli vaKristus tava ka kala tava ningi?
▪ Jesus okwa li a yandja efaneko lilipi opo a kwafele ovahongwa vaye vomonakwiiwa va didilike kutya exulilo oli li popepi?
▪ Jesus okwa kumaida ngahelipi ovahongwa vaye ovo tava ka kala ko momafiku axuuninwa?
▪ Oukadona omulongo otava faneke oolyelye?
▪ Eongalo lopaKriste ola li la udanekelwa ohombo naini komuhomboli, nomuhomboli okwa li a fika naini opo a twale omuhombolwa waye koshivilohombolo?
▪ Omahooli otaa faneke shike, nokwa li a kwafela oukadona ovanaendunge va ninge shike eshi va li ve a na?
▪ Oshivilohombolo osha li sha ningilwa peni?
▪ Oukadona omalai ova li va kanifa ondjabi inene ilipi, nova li ve na onakwiiwa ya tya ngahelipi?
▪ Efaneko loitalenti otali tu hongo oshilihongomwa shilipi?
▪ Ovapiya otava faneke oolyelye, noinima oyo va li ve lineekelelwa oishike?
▪ Omwene okwa li e uya okuvalula oitalenti naini, nokwa li a mona oidjemo ilipi?
▪ Ovapiya ovadiinini ova li va ya mehafo lashike, noshike sha li sha ningilwa omupiya omutitatu oo mwii?
▪ Kristus ota ka longa oilonga yokutokola ilipi pefimbo lokukala kwaye?
▪ Omeityo lilipi eedi tadi ka fyuulula Ouhamba?
▪ ‘Eshito lounyuni’ ola ningwa naini?
▪ Ovanhu otava tokolwa ve li eedi ile oikombo she likolelela kushike?