ONGHEDI YOKUPOPYA 1
Okulesha nawa
OMISHANGWA otadi ti kutya Kalunga okwa hala ovanhu vomaludi aeshe va “fike meshiivo loshili.” (1 Tim. 2:4) Onghee hano, ehalo letu lokukwafela ovanhu va mone eshiivo lashili oli na okunwefa mo onghedi omo hatu lesha ngeenge hatu leshele vamwe Ombibeli.
Osha fimana kovanyasha nosho yo kovanamido okukala ve shii okulesha Ombibeli mokule ile oishangomwa oyo ya kanghamena kOmbibeli. Tu li Eendombwedi daJehova, otu na oshinakuwanifwa shokukwafela vamwe ve lihonge kombinga yaJehova neendjila daye. Osho luhapu osha kwatela mo okuleshela omunhu umwe ile ongudu inini. Ohatu lesha yo momaukwaneumbo etu. Ovamwatate novamwameme ovanyasha novanamido ohava pewa omayele mOfikola yOukalele woPauteokratika oo tae va kwafele va xwepopale mokulesha mokule.
Molwaashi Ombibeli oya nwefwa mo kuKalunga, ngeenge hatu i lesha, kutya nee omoipafi yoohandimwe vonhumba ile oyeongalo, otu na oku shi tala ko oshinima sha kwata moiti. Kakele kaasho, ‘ondjovo yaKalunga oi nomwenyo neenghono, noi shii kutokola omadilongo nomadiladilo omutima.’ (Heb. 4:12) Eshiivo olo li li mEendjovo daKalunga ola denga mbada kuhe na vali. Eshiivo olo otali dulu okukwafela omunhu a shiive Kalunga aeke kashili noku kulike ekwatafano liwa naye. Otali dulu yo oku tu kwafela tu ungaunge nomupondo nomaupyakadi omonghalamwenyo. Otali tu kwafele yo tu ende mondjila oyo tai twala komwenyo waalushe mounyuni mupe waKalunga. Onghee hano, natu kendabaleni okukala hatu lesha Ombibeli nawanawa. — Eps. 119:140; Jer. 26:2.
Osho tashi ku kwafele u kale ho lesha nawa. Ope na oinima ihapu oyo twa pumbwa okuninga opo tu kale ovaleshi ovanekeka, ndele tete otu na okulihonga okukala hatu tumbula oitya mondjila ngeenge hatu lesha. Lungama uha leshe to nhuka po oitya, to lesha to tete oitya, ile okulesha oitya papuko molwaashi ya faafana noitya yonhumba oyo u shii.
Opo u leshe oitya nawa, owa pumbwa okunongonona oshinima osho to lesha. Opo u dule okuninga ngaho, owa pumbwa okulilongekida nawa. Mokweendela ko kwefimbo, oto ka xwepopala mokulesha kwoye eshi to lihongo okukala ho nongonona oitya oyo i li komesho yoshitya osho to lesha nokutala nghee omadiladilo taa kunguluka.
Osha fimana okuyandja elitulemo koileshifo momalaka oo haa shangwa. Oileshifo otashi dulika i ku ulikile kutya ou na okutula peni, ou na okutula oule wefimbo li fike peni, ile opo u na okulundulula ewi loye. Momalaka amwe, ngeenge owa kala ino lundulula ewi loye opo pe na oshileshifo osho tashi ulike kutya ou na oku li lundulula, otashi dulika epulo lonhumba li linyenge la fa etumbulo, ile eityo laasho to lesha li lunduluke filufilu. Omafimbo amwe, oileshifo oi lile po ashike okuwanifa po eemhango delaka. Momalaka amwe, ito dulu okulesha oinima mondjila ngeenge ito yandje elitulemo koileshifo, kutya nee oyo ei ya shangwa ile oyo ei u na okutula po ove mwene momadiladilo. Okuninga ngaho oko haku ufa kutya oitya oi na okuleshwa momutono wa tya ngahelipi. Lihonga kutya oileshifo hai longo ngahelipi melaka loye. Okuninga ngaho otaku ku kwafele u kale ho lesha monghedi tai ti sha. Dimbuluka kutya ou na okukala ho lesha nelalakano opo ovanhu va ude ko eityo laasho to lesha, ndele haitya ashike.
Ou na okukala ho lideula okulesha ngeenge owa hala okukala omuleshi muwa. Oto dulu okulesha okatendo kamwe lwoikando fiyo osheshi to dulu oku ka lesha nopehe na okulesha omapuko. Opo nee, to twikile ko nokatendo ka shikula ko. Konima yaasho, kendabala okulesha omapandja mahapu nopehe na okunhuka po oitya, okulifola moitya ile okulesha oitya papuko. Ngeenge owa ningi ngaho, pula umwe a kale ta pwilikine eshi to lesha noku ku lombwele opo to ningi omapuko.
Moitukulwa imwe younyuni, ovanhu vahapu ohava lesha noudjuu omolwokuhamonako nawa, ile molwaashi peenhele opo ve li kape na ouyelele wa wana. Ngeenge oto dulu okuninga po sha shi na sha neenghalo odo, otashi ke ku kwafela u xwepopale mokulesha kwoye.
Mokweendela ko kwefimbo, ovamwatate ovo ve shii okulesha nawa otashi dulika va pulwe va leshe pefimbo lEkonakonombibeli lEongalo nosho yo pefimbo lEkonakono lOshungonangelo. Ndele opo u kale to lesha nawa peemhito da tya ngaho, owa pumbwa okuninga shihapu shihe fi ashike okukala u shii okutumbula oitya mondjila. Opo u kale ho lesha nawanawa moipafi yeongalo, owa pumbwa okukala ho lesha paumwene pandjikilile. Osho osha kwatela mo okukala u shii kutya oshitya keshe metumbulo otashi dana onghandangala. Ngeenge owe lipwililikile oitya yonhumba, eityo laasho to lesha itali ka udiwa ko. Ngeenge owa kala to lesha oitya papuko, nokuli nongeenge to lileshele ove mwene, eityo letumbulo otali ka lunduluka. Otashi dulika ho lesha oitya papuko molwaashi iho tale koileshifo ile iho nongonona kutya oitya oi na okutumbulwa ngahelipi momatumbulo. Ninga eenghendabala opo u shiive kutya oshitya keshe otashi ti shike metumbulo omo shi li. Tala yo kutya oileshifo oya kuma ngahelipi eityo letumbulo. Dimbuluka kutya oitya ohai longele kumwe, naasho osho hashi tu kwafele tu mone eityo lomatumbulo. Kaleka oitwa oyo momadiladilo opo ngeenge to lesha mokule u kale ho lesha oinhoko yomatumbulo, ponhele yokulesha oshitya noshitya. Osha fimana okukala u udite ko nawa osho to lesha ngeenge to lesha moipafi opo u dule okukwafela vamwe va mone eshiivo lashili.
Omuyapostoli Paulus okwa li a shangela omukulunhuongalo Omukriste oo a li a pyokoka a ti: “Diinina oku va leshela.” (1 Tim. 4:13) Onghee hano, atusheni otwa pumbwa okutwikila okuninga exumokomesho mokulesha moipafi.