ONGHEDI YOKUPOPYA 20
Okuninga etwalemo fimbo ino lesha omushangwa
EHONGO olo hatu pewa pokwoongala ola kanghamena kOmishangwa. Ohatu yukifa yo elitulemo kOmbibeli ngeenge tu li moukalele. Ndele onghedi omo hatu ningi etwalemo li na sha nomushangwa fimbo inatu u lesha otai ka kuma eenghundafana detu.
Owa pumbwa okuninga shihapu shihe fi ashike okutumbula omushangwa ile okupula umwe a landule eshi to lesha. Ngeenge to ningi etwalemo lomushangwa, kendabala okuhanga omalalakano aa opavali: (1) Okupendula ohokwe yovapwilikini (2) okukwafela ovapwilikini va mone kutya omolwashike wa longifa omushangwa oo. Oto dulu okuhanga omalalakano oo mokulongifa eenghedi di lili noku lili.
Pula epulo. Oshiwa okupula omapulo oo u shii kutya ovapwilikini itave ke a nyamukula noupu. Kendabala okupula omapulo a tya ngaho monghedi oyo tai ningifa ovapwilikini va diladile. Jesus osho a li ha ningi ngaho. Eshi pomhito imwe Ovafarisai va li ve uya kuJesus kotembeli noku mu yeleka moipafi va tale kutya oku udite ko Omishangwa shi fike peni, okwa li e va pula a ti: “Kristus, otamu mu tile ngahelipi? Oye omona walyelye?” Ova li ve mu nyamukula tava ti: “OwaDavid.” Okwe va pula vali a ti: “David okwe mu ifana hano ngahelipi momhepo Omwene?” Opo nee okwa li a tofa Epsalme 110:1. Ovafarisai kava li vali tava dulu okutya sha. Ndelenee eemhunga dovanhu oda li da hokwa okupwilikina kuJesus. — Mat. 22:41-46.
Ngeenge u li moukalele, oto dulu okuninga etwalemo to longifa omapulo ngaashi: “Fye naave otu na omadina. Mbela Kalunga oku na ngoo edina? Ohatu dulu okuhanga enyamukulo muExodus 3:15, mOmbibeli yOshindonga yomo 1954.” “Mbela ovanhu aveshe onava ka kale ngoo koshi yepangelo limwe? Tala kunghee epulo olo la nyamukulwa muDaniel 2:44.” “Mbela Ombibeli oya popya ngoo shili shi na sha neenghalo odo di li ko kunena? Yelekanifa osho tashi popiwa mu 2 Timoteus 3:1-5 neenghalo odo u wete kunena.” “Mbela okumona oixuna nefyo otai ka xula po ngoo? Ombibeli oya nyamukula epulo olo mEhololo 21:4, 5.”
Ngeenge owa longifa omapulo noukeka eshi to ningi etwalemo lomishangwa moshipopiwa, otashi ke linyengifa ovapwilikini va kale vali va hala okuuda kombinga yomishangwa odo to lesha nokuli naavo ve di shii nale. Oshike mbela tashi ke va kwafela va ninge ngaho? Osho oshe likolelela kungeenge oto va pula kombinga yoinima oyo have lipula nayo ile hasho. Omadiladilo ovapwilikini otashi dulika a kale taa twalwaatwalwa ngeenge oto lesha omishangwa odo va ikilila, nokuli nonande oshikundafanwa shoye oshe va pamba. Opo u va kwafele vaha twalwaatwalwe, owa pumbwa okuninga oshikundafanwa shoye shi kale shihokwifa.
Tumbula oupyakadi wonhumba. Otashi dulika u popye shi na sha noupyakadi wonhumba, opo nee to yukifa elitulemo komushangwa oo tau popi shi na sha nekandulepo loupyakadi oo. Ino timaumbwilifa ovapwilikini ouyelele oo ito ka yelifa. Luhapu omushangwa otashi dulika tau popi ashike shi na sha nombinga imwe yekandulepo lomukundu. Ndelenee oto dulu okupula ovapwilikini va diladile eshi to lesha omushangwa oo kutya omayele elipi taa hangwa momushangwa oo, oo taa dulu oku va kwafela va ungaunge nonghalo oyo to kundafana.
Monghedi ya faafana, oto dulu okupopya kombinga yefinamhango lonhumba li na sha nelihumbato lopakalunga, to longifa Ombibeli, opo va mone kutya ouwa ulipi tava ka mona ngeenge ova tula moilonga efinamhango olo. Ngeenge momushangwa wonhumba omu na oitwa ivali (ile ihapu) yokondadalunde oyo ya pambafana naasho tashi kundafanwa, ovapopi vamwe ohava pula ovapwilikini va didilike mo oinima oyo eshi tave u lesha. Ngeenge ou wete kutya ovapwilikini vamwe kave udite ko osho to kundafana, oto dulu oku va kwafela va diladile mokupopya nghee ovanhu tava dulu okuungaunga noupyakadi oo to kundafana, opo nee to lesha omushangwa nokuyelifa etulomoilonga va mone kutya oshike tava dulu okuninga po.
Ulika kutya etumwalaka loye ola kanghamena kOmbibeli. Ngeenge owa kwafela nale ovapwilikini va kale va hokwa osho tamu kundafana, nowa popya etaleko limwe ile avali e na sha noinima yonhumba oyo i li oshitukulwa shoshikundafanwa shoye, oto dulu nee okuninga etwalemo li na sha nomushangwa to ti ashike: “Tala kutya Eendjovo daKalunga otadi ti shike shi na sha naasho.” Osho otashi ka ulika kutya osho to ka lesha oshi shii okulineekelwa.
Jehova okwa longifa ovalumenhu ngaashi Johannes, Lukas, Paulus nosho yo Petrus va shange oitukulwa yonhumba yOmbibeli. Vo ova li ashike ovashangi; Jehova oye Odjo yetumwalaka olo va shanga. Ngeenge to popi novanhu, unene tuu ovo vehe shii Omishangwa Diyapuki, ndele to ningi etwalemo lomushangwa to ti, “Petrus okwa shanga a ti” ile “Paulus okwa ti,” otashi dulika itashi ke ve linyengifa lela sha fa eshi to ningi etwalemo to holola kutya omishangwa odi li eendjovo daKalunga. Shididilikwedi, peemhito dimwe Jehova okwa li a lombwela Jeremia a ninge etwalemo ta ti: “Udeni ondjovo yOmwene.” (Jer. 7:2; 17:20; 19:3; 22:2) Kutya nee ohatu ka longifa edina laJehova ngeenge hatu ningi etwalemo lomishangwa ile hasho, ofimbo inatu mana oshikundafanwa shetu, natu kendabale okuulika kutya etumwalaka olo li li mOmbibeli ola dja kuye.
Kaleka momadiladilo osho sha kundafanwa metukulwa ile membo omo mwa dja omushangwa oo to longifa. Ou na okukaleka momadiladilo ouyelele wa tya ngaho ngeenge to ningi etwalemo lomushangwa. Peemhito dimwe, otashi dulika u tumbule oshikalimo shetukulwa ile shembo omo mwa dja omushangwa oo to kundafana. Oshikalimo shetukulwa ile shembo otashi dulu yo okunwefa mo meenghedi donhumba osho to popi. Pashihopaenenwa, mbela oto ka ninga etwalemo li na sha neendjovo domulumenhu omutilikalunga, Job, monghedi ya faafana naayo to ka popya edi da popiwa kovahekeleki vaye vongaho? Embo lOilonga ola shangwa kuLukas, ndele okwa li a tofa eendjovo dovanhu vamwe ngaashi, Jakob, Petrus, Paulus, Filippus, Stefanus, dovaengeli, daGamaliel nosho yo dOvajuda vamwe ovo va li vehe fi Ovakriste. Oto ka tya omushangwa oo to tofa owa shangwa kulyelye? Pashihopaenenwa, dimbuluka kutya omapsalme aeshe inaa shangwa kuDavid nonokutya hamayeletumbulo aeshe a shangwa kuSalomo. Oshiwa yo okushiiva kutya omushangi wOmbibeli okwa li a shangela oolyelye noshike sha li tashi kundafanwa.
Kaleka momadiladilo eenghalo dopefimbo loiningwanima oyo tai popiwa momishangwa odo to longifa. Osho otashi ku kwafele u pondole unene tuu ngeenge oto dulu okuulika kunghee eenghalo dopefimbo lehokololo olo lOmbibeli da faafana naado to kundafana. Ouyelele wa tya ngaho omafimbo amwe ohau ku kwafele u ude ko omushangwa wonhumba. Natu tye nee ngeno oto ka longifa Ovaheberi 9:12, 24 moshipopiwa osho tashi kundafana kombinga yekuliloyambo. Ofimbo ino lesha omushangwa oo, otashi dulika tashi kwafa okuyelifa pauxupi shi na sha nouyapuki elela oo wa li metwali, oo tau faneke onhele omo Jesus a ya eshi a londa a ya meulu. Ashike ino yelifa oinima ihapu oyo tai dulu okuningifa ovanhu va yukife elitulemo kouyelele wa tya ngaho ponhele yoku li yukifa komushangwa oo wa hala oku va leshela.
Opo u xwepopaleke onghedi omo ho ningi omatwalemo e na sha nomishangwa, kala ho konenene nghee ovapopi ovanekeka have shi ningi. Didilika eenghedi di lili noku lili odo hava longifa nokutala nghee eenghedi odo hadi pondola. Ngeenge to lilongekida oshipopiwa shoye, kala ho yoolola mo omishangwa odo da fimanenena, na diladila kunghee to dulu okuyelifa omushangwa keshe monghedi tai ti sha. Diladila ketwalemo olo tali wapalele omushangwa keshe opo etwalemo loye li kale lihokwifa neenghono. Eshi to ende to mono owino, kala yo to ningi sha faafana shi na sha nomishangwa dikwao odo ho longifa. Eshi to ende to xwepopala mokuninga omatwalemo e na sha nomishangwa, oto ka kala to yukifa elitulemo lovanhu kEendjovo daKalunga.