ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w01 6/1 ep. 17-22
  • Tunga oukwaneumbo wa pama pamhepo

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Tunga oukwaneumbo wa pama pamhepo
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Longifeni nawa efimbo
  • Honga neendjovo nosho yo noshihopaenenwa
  • Kwafela ounona va kule pamhepo
  • Kaleka po oupamhepo wa pama
  • Lineekela filufilu muJehova
  • Ovadali, fileni oshisho eemhumbwe domaukwaneumbo eni
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2005
  • Ovadali, kwafeleni ovana veni va kale ve hole Jehova
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2022
  • Ovadali, deuleni ovana veni va kale ve hole Jehova
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2019
  • Oshike tashi dulu okukwafela oukwaneumbo weni u kale wa hafa?— Oshitukulwa 2
    Nghee to dulu okuhafela onghalamwenyo fiyo alushe! — Eenghundafana dopaMbiibeli
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
w01 6/1 ep. 17-22

Tunga oukwaneumbo wa pama pamhepo

“Va tekuleni meduliko nomekumaido lOmwene.”—OVAEFESO 6:4.

“DALAFANENI nokuhapupala ndee yadifeni edu.” (Genesis 1:28) Jehova Kalunga okwa tota po elongekido loukwaneumbo mokulombwela Adam naEva neendjovo odo. (Ovaefeso 3:14, 15) Mokudiladila komesho, ovalihomboli votete ova li tava dulu okumona edu la yadifwa noludalo lavo—oukwaneumbo wa kula woilyo ya wanenena u li mehafo moparadisa kombada yedu nowa hangana mokulongela Omushiti wavo Munenenene. Ndelenee Adam naEva ova wila moulunde, nedu inali yadifwa vali novanhu ovayuki ovo hava tila Kalunga. (Ovaroma 5:12) Ponhele yaasho, onghalamwenyo youkwaneumbo oya naipala meendelelo, nopo nee outondwe, elongifo leenghono nosho yo oku he na ‘ohole yopaushitwe’ oku li apeshe, unene tuu ‘momafiku aa axuuninwa.’—2 Timoteus 3:1-5, yelekanifa NW; Genesis 4:8, 23; 6:5, 11, 12.

2. Oludalo laAdam ola li li na omaunghulungu elipi, noshike sha li sha pumbiwa okutunga oukwaneumbo wa pama pamhepo?

2 Adam naEva ova shitwa oshifeka shaKalunga. Ndelenee nonande Adam a ninga omulunde, Jehova okwe mu pitika a mone ounona. (Genesis 1:27; 5:1-4) Ngaashi xe, oludalo laAdam ola li li na ounghulungu nola li tali dulu okulihonga okuyoolola ouwa nowii. Ola li tali dulu okulongwa nghee li na okulongela Omushiti walo nosho yo efimano loku mu hola nomitima davo adishe, neemwenyo davo adishe, neendunge davo adishe nosho yo neenghono davo adishe. (Markus 12:30; Johannes 4:24; Jakob 1:27) Natango, ova li tava dulu okuhongwa va “ninge eshi sha yuka nokuhola efilonghenda nokweenda nelininipiko pamwe naKalunga.” (Mika 6:8) Ndelenee ve li ovalunde, ova li va pumbwa okuyandja elitulemo opo va tunge oukwaneumbo wa pama pamhepo.

Longifeni nawa efimbo

3. Ongahelipi ovadali tava dulu ‘okulongifa nawa efimbo’ mokutekula ounona Ovakriste?

3 Momafimbo aa madjuu nokwa kitakana, eenghendabala da mana mo oda pumbiwa opo ounona va kale ‘ve hole Jehova’ nohava ‘tondo shili owii.’ (Epsalme 97:10) Ovadali ovanaendunge otava ka ‘longifa nawa efimbo’ va pondole moshinima eshi. (Ovaefeso 5:15-17) Ngeenge ou li omudali, ongahelipi to dulu oku shi ninga? Shotete, tokola osho sha fimana komesho yaikwao, ndele to yandje elitulemo ‘koinima oyo ya fimana unene,’ mwa kwatelwa okuhonga nokudeula ounona voye. (Ovafilippi 1:10, 11, NW) Oshitivali, ninga okukalamwenyo kwoye kwa nafangwa. Eshi otashi dulika shi tye okweefa po omalipyakidilo oo inaa pumbiwa naanaa. Ile otashi dulika wa pumbwa okuhauluka omaliko inaa pumbiwa oo taa pula efimbo lokupashukilwa. U li omudali Omukriste, ito ke lipa nande oushima kutya owa ninga eenghendabala da pumbiwa okutekula ounona hava tila Kalunga.—Omayeletumbulo 29:15, 17.

4. Ongahelipi oukwaneumbo tau dulu okukalekwa wa hangana?

4 Okulongifa efimbo pamwe nounona voye, unene tuu ngeenge to yandje elitulemo moinima yopamhepo, oli li eenghendabala di na oshilonga nosho yo oshi li onghedi imwe okukaleka oukwaneumbo wa hangana. Ino shi ninga ashike omafimbo amwe ngeenge pe na okafimbo. Tula po elandulafano lefimbo lonhumba olo mu na oku li longifa pamwe. Eshi inashi hala okutya mu kale ashike meumbo limwe, keshe umwe a ninge osho a hala kuye mwene. Ounona otava xumu komesho nawa mokupewa elitulemo lopaumwene efiku keshe. Ohole nosho yo olukeno ola pumbwa okuulikwa nope he na oku i ngungunina. Nokuli fimbo inava tokola okumona ounona, ovalihomboli ove na okudiladila sha kwata moiti oshinakuwanifwa eshi sha fimana. (Lukas 14:28) Opo nee itava ka tala ko okutekula ounona shi li oshinakuwanifwa shi he holike. Ponhele yaasho, otave ke shi tala ko ngaashi oufembanghenda wa nangekwa noupuna.—Genesis 33:5; Epsalme 127:3.

Honga neendjovo nosho yo noshihopaenenwa

5. (a) Okuhonga ounona va kale ve hole Jehova ohaku tameke nashike? (b) Omayele elipi a pewa ovadali muDeuteronomion 6:5-7?

5 Okuhonga ounona voye va kale ve hole Jehova ohaku tameke nohole yoye yoku mu hola. Ohole ya kola yokuhola Kalunga otai ke ku linyengifa u shikule omalombwelo aye noudiinini. Eshi osha kwatela mo okutekula ounona “meduliko nomekumaido lOmwene.” (Ovaefeso 6:4) Kalunga ota pe ovadali omayele va tulile po ounona vavo oshihopaenenwa, va popye navo nove va honge. Deuteronomion 6:5-7 ota ti: “Hola Omwene Kalunga koye nomutima woye aushe nomwenyo woye aushe neenghono doye adishe. Neendjovo edi ame handi ku lombwele nena, nadi kale momutima woye, ndele ove u noku [di] findila movana voye noku [di] tonga fimbo u li omutumba meumbo loye ile fimbo u li mondjila nongenge to ka nangala nongeenge to penduka.” Oto dulu okufindila mo oipango yaKalunga mounona voye moku va kumaida luhapu noku i endulula. Kungaha, ounona voye otava ka mona ohole oyo u hole Jehova nokonima navo otava ka nwefwa mo va kulike ekwatafano naye.—Omayeletumbulo 20:7.

6. Ongahelipi ovadali tava dulu okumona ouwa moushili oo kutya ounona ohave lihongo moihopaenenwa?

6 Ounona ove hole okulihonga. Ohava hafele okupwilikina nokukoneka nohava endelele okuhopaenena oshihopaenenwa shoye. Ngeenge tava mono kutya ku hole omaliko, otashi va kwafele ve lihonge nghee ve na okushikula omayele aJesus. Oto va hongo va ha kale noshisho shoinima yopamaliko ndelenee va ‘konge tete Ouhamba waKalunga.’ (Mateus 6:25-33) Mokukufa ombinga meenghundafana diwa notadi tungu kombinga yoshili yOmbibeli, yeongalo laKalunga nosho yo yovakulunhuongalo va nangekwa po, oto hongo ounona voye okufimaneka Jehova nokupandula omafiloshisho aye opamhepo. Molwaashi ounona ohava endelele okumona omayooloko, ehongo lomokanya oli na okuyambididwa kelihumbato nosho yo koikala oyo tai ulike olupandu loye lomoule lokupandula oinima yopamhepo. Kali li tuu enangeko noupuna ngeenge ovadali tava mono kutya oshihopaenenwa shavo shiwa osha eta ohole yopamutima aushe yokuhola Jehova mounona vavo!—Omayeletumbulo 23:24, 25.

7, 8. Oshihopaenenwa shilipi tashi ulike ongushu yokutekula ounona okudja peedula dinini, nolyelye e na okupandulwa omolwokupondola oko?

7 Ongushu yokutekula ounona okudja peedula dopetameko otai dulu okumonika moshihopaenenwa shimwe muVenezuela. (2 Timoteus 3:15) Osha kwatela mo ovalihomboli ovanyasha, Félix naMayerlín. Ove li ovakokolindjila. Eshi okamonamati kavo Felito ka dalwa, ova li va hala okuninga aishe moku ka tekula ke li omulongeli waJehova washili. Mayerlín okwa tameka okuleshela Felito mokule mEmbo Lyandje lyOmahokololo gOmbimbeli, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova. Peedula dopetameko, Felito okwa li a fa ta koneke Moses nosho yo ovanhu vamwe va fanekwa membo omu.

8 Nonande a li natango munini, Felito okwa tameka okuyandja oundombwedi kuye mwene. Okwa wanifa po ehalo laye okukala omuudifi wOuhamba, nokonima okwa ninginifwa. Konima yefimbo, Felito okwa ninga omukokolindjila wondjikilile. Ovadali vaye ova ti: “Eshi hatu tale exumokomesho lokamonamati ketu, otu shi shii kutya oo e na okupandulwa oJehova nosho yo ehongo laye.”

Kwafela ounona va kule pamhepo

9. Omolwashike twa pumbwa okukala nolupandu omolwehongo lopamhepo olo hatu mono okupitila mongudu yomupiya omudiinini nomunaendunge?

9 Ope na oifo ihapu, omambo omafele nosho yo eenhele omayovi domoInternet hadi ifanwa Web sites tadi yandje omayele anghee ounona ve na okutekulwa. Enyanyangido le likalekelwa loNewsweek li na sha nounona otali ti kutya luhapu “omauyelele otaa kondjifafana.” “Nokuli osho shilengifa unene ongeenge ouyelele oo wa diladila to dulu okulineekela tau monika nale wa puka filufilu.” Inatu pandula tuu eshi Jehova a yandja shihapu omolwokuhonga nokukula kwopamhepo kwomaukwaneumbo! Mbela oho mono tuu filufilu ouwa momafiloshisho aeshe oo a ningwa okupitila mongudu yomupiya omudiinini nomunaendunge?—Mateus 24:45-47.

10. Ongahelipi ekonakonombibeli loukwaneumbo li na omupondo tali etele ovakulunhu nounona ouwa?

10 Omhumbwe imwe ya fimana oyo ekonakonombibeli loukwaneumbo ihali faula nohali ningwa momhepo ya manguluka. Oku li ninga tali tungu, lihafifa notali tu omukumo, elilongekido liwa ola pumbiwa. Mokuteka mo osho shi li mounona vavo, ovadali ove na okulihonga osho shi li momitima davo nomomadiladilo avo. Onghedi imwe yokumona ngeenge ekonakono loukwaneumbo oli na omupondo oyo okutala ngeenge oilyo aishe youkwaneumbo oye li teelela tuu nehafo.

11. (a) Ovadali otava dulu okukwafela ounona vavo ve litulile po omalalakano ashike? (b) Oshike sha ningwa po eshi okakadona kamwe Okajapani ka twikila nelalakano lako?

11 Omalalakano opamishangwa nao otaa eta oukwaneumbo wa pama pamhepo, novadali ove na okukwafela ounona vavo ve e litulile po. Omalalakano a wapala okwa kwatela mo okulesha Ombibeli keshe efiku, okuninga omuudifi wonghundana iwa wondjikilile nosho yo okuxuma komesho fiyo okeliyandjo neninginifo. Omalalakano amwe otaa dulu okukwatela mo okulonga oilonga yefimbo liyadi u li omukokolindjila, omulongi womoBetel ile omutumwa. Okakadona Okajapani kedina Ayumi, fimbo ka li mofikola yopedu oka ninga elalakano lako okuyandja oundombwedi kukeshe umwe mongudu yavo. Okupendula ohokwe momuhongi wako nosho yo movanafikola vakwao, oka mona epitikilo okutula oileshomwa yopaMbibeli ihapu mongulu yomambo. Oshidjemo, oka ninga omakonakonombibeli 13 fimbo kwa li ke na eedula hamano eshi ka li mofikola yopedu. Umwe womovakonakonimbibeli ava nosho yo vamwe moukwaneumbo womukonakoni oo ova ninga Ovakriste va ninginifwa.

12. Ongahelipi ounona tava dulu okumona mo ouwa munene mokwoongala kwopaKriste?

12 Osho sha pumbiwa yo omolwoupamhepo wa pama osho okukala pokwoongala ihaku faula. Omuyapostoli Paulus okwa kumaida ovaitaveli vakwao va “ha efe po okwoongala pamwe, ngaashi vamwe ve na ondjikilile yoku shi ninga.” Eshi inashi ninga nande ondjikilile yetu, molwaashi ovanyasha novakulunhu aveshe ohava mono ouwa wa faafana okudja mokukala pokwoongala kwopaKriste ihaku faula. (Ovaheberi 10:24, 25, NW; Deuteronomion 31:12) Ounona ove na okuhongwa va kale hava pwilikine nelitulemo. Okulilongekidila okwoongala okwa fimana yo, molwaashi ouwa wa kula otau di mokukala nombinga mokuyandja omanyamukulo. Omanga ounona vanini tava dulu okutameka okupopya oitya inini ile okulesha okatukulwa kanini mokatendo, otashi ka kala ouwa munene ngeenge ounona tava hongwa okukonga omanyamukulo noku a popya noitya yavo vene. Ovadali ohamu tula po tuu oshihopaenenwa mokuyandja alushe omanyamukulo taa ti sha? Oshi li yo nawa koshilyo keshe shoukwaneumbo shi kale shi na Ombibeli, embo leimbilo nosho yo okopi yoshileshomwa osho tashi ka longifwa meenghundafana dopamishangwa.

13, 14. (a) Omolwashike ovadali ve na okulonga pamwe nounona vavo moukalele? (b) Oshike tashi ka kwafela okuninga oilonga yomomapya i na ouwa noihafifa kounona?

13 Ovadali ovanandunge otava ka yukifa eenghono domounyasha dounona vavo kokulongela Jehova, noku va kwafela va ninge okuudifa oshitukulwa sha fimana shonghalamwenyo yavo. (Ovaheberi 13:15) Mokulonga nounona vavo moukalele, ovadali otava dulu okufya oshisho kutya ovanyasha vavo otava mono edeulo la pumbiwa va ninge ovakalele ‘itava fi ohoni oshilonga shavo, ve shii okutukula nawa ondjovo yoshili.’ (2 Timoteus 2:15) Mbela ongahelipi kombinga yoye? Ngeenge ou li omudali, oho kwafele tuu ounona voye ve lilongekidile oilonga yomomapya? Moku shi ninga otashi ke va kwafela va ninge oukalele uhafifa, tau ti sha nou na oshidjemo shiwa kuvo.

14 Omolwashike shi na ouwa kovadali nosho yo kounona vavo va longe pamwe moukalele? Monghedi ei, ounona otava dulu okumona nokuhopaenena oshihopaenenwa shiwa shovadali vavo. Pefimbo olo tuu olo, ovadali otava dulu okudidilika oikala, elihumbato nosho yo ounghulungu wounona vavo. Shilipaleka kutya ounona voye oho i navo moukalele womaludi aeshe. Ngeenge otashi shiiva, okaana keshe naka kale ke na ondjato yako yomomapya, ndele ka honga ke i kaleke ya yela notai monika nawa. Moku va deula panghedi ihai lunduluka nomoku va twa omukumo, olupandu lashili loukalele otali ka kulikwa, nounona otava ka mona oilonga yokuudifa i li onghedi yokuulika ohole yokuhola Kalunga nosho yo yokuhola ovanhu.—Mateus 22:37-39; 28:19, 20.

Kaleka po oupamhepo wa pama

15. Molwaashi okukaleka po oupamhepo wa pama moukwaneumbo osha fimana unene, omeenghedi dilipi to dulu oku shi ninga?

15 Okukaleka po oupamhepo wa pama moukwaneumbo osha fimanenena. (Epsalme 119:93) Onghedi imwe yoku shi ninga oyo okukundafana oinima yopamhepo noukwaneumbo woye pomhito keshe. Oho konakona tuu omushangwa wefiku wOmbibeli pamwe navo? Oshi li tuu onghedindjikilile yoye oku va lombwela oimoniwa yomomapya ile oitwa ya dja moifo opo ya piti yOshungonangelo nosho yo Awake! “fimbo u li mondjila”? Oho dimbuluka tuu okupandula Jehova meilikano omolwefiku keshe longhalamwenyo nosho yo omafiloshisho mahapu ‘ngeenge to ka nangala nongeenge to penduka’? (Deuteronomion 6:6-9) Ngeenge ounona voye tava mono ohole yoye yokuhola Jehova tai ulikwa mukeshe osho to ningi, eshi otashi ke va kwafela va ninge oshili yavo vene.

16. Otashi eta ouwa washike okuladipika ounona va konge omauyelele avo vene?

16 Omafimbo amwe, ounona otava ka kala va pumbwa ewiliko opo va pondole omaupyakadi ile eenghalo odo tadi holoka po. Ponhele yokukala alushe to va lombwele osho ve na okuninga, mbela omolwashike ito va ulikile nghee tava dulu okumona etaleko laKalunga moinima, moku va ladipika va konge omauyelele vo vene? Okuhonga ounona okulongifa nawa oilongifo nosho yo oileshomwa aishe ya yandjwa okupitila ‘momupiya omudiinini’ otashi ke va kwafela va kulike ekwatafano lopofingo naJehova. (1 Samuel 2:21b) Nongeenge tava tukulilafana ekonakono lavo lOmbibeli noilyo ikwao youkwaneumbo, oupamhepo woukwaneumbo natango otau hapupalifwa.

Lineekela filufilu muJehova

17. Omolwashike ovadali ve he na ookaume komohombo ve he na okuteka omukumo shi na sha nokutekula ounona vavo va ninge Ovakriste?

17 Ongahelipi kombinga youkwaneumbo omo mu na ashike omudali umwe? Navo otava shakeneke omashongo a wedwa po shi na sha nokutekula ounona. Ndelenee ovadali mu he na ookaume komohombo, inamu teka omukumo! Otamu dulu okupondola, ngaashi sha ulikwa kovadali vahapu ve he na ookaume komohombo ovo ve lineekela muKalunga, nova kala ovaduliki mokulongifa omafinamhango aye mokutekula nawa ounona va pama pamhepo. (Omayeletumbulo 22:6) Doshili, Ovakriste ovo ve li ovadali ve he na ookaume komohombo ova pumbwa okulineekela muJehova filufilu. Ove na okukala ve na eitavelo kutya ote ke va kwafela.—Epsalme 121:1-3.

18. Ovadali ove na okuyandja elitulemo keemhumbwe dopamadiladilo nodopalutu dilipi dounona vavo, ndele oshike shi na okudivilikwa?

18 Ovadali ovanaendunge ove shi shii kutya ‘ope na efimbo lokuyola nefimbo lokutanha nehafo.’ (Omuudifi 3:1, 4) Opo omadiladilo nolutu lokaana li dule okutungwa nawa, efimbo lokufuda po nosho yo omalihafifo mawa noku li pandjele okwa pumbiwa. Omusika tai tungu naunene tuu okwiimba omaimbilo taa tange Kalunga, otashi ka kwafela okaana ka kulike oikala iwa oyo tai dulu okudana onghandangala ya fimana mokupameka ekwatafano lako naJehova. (Ovakolossi 3:16) Efimbo lounyasha oli li yo efimbo lokulilongekida u ka kale omukulunhu ha tila Kalunga, opo okuhafela onghalamwenyo ku dule okutwikila fiyo alushe moparadisa kombada yedu.—Ovagalati 6:8.

19. Omolwashike ovadali tava dulu okukala ve na elineekelo kutya Jehova ota ka nangeka noupuna eenghendabala davo dokutekula ounona vavo?

19 Jehova okwa hala omaukwaneumbo aeshe opaKriste a pondole e li oukumwe wa pama pamhepo. Ngeenge otu hole shili Kalunga nohatu ningi osho hatu dulu okudulika kEendjovo daye, ota ka nangeka noupuna eenghendabala detu note ke tu pa eenghono da pumbiwa tu shikule ewiliko laye la nwefwa mo. (Jesaja 48:17; Ovafilippi 4:13, NW) Dimbuluka kutya omhito oyo u na paife okuhonga nokudeula ounona voye oya ngabekwa noitai ka endululwa vali. Ninga keshe osho to dulu u longife omayele Eendjovo daKalunga, naJehova ota ka nangeka noupuna eenghendabala doye u tunge oukwaneumbo wa pama pamhepo.

1. Elalakano laKalunga loukwaneumbo ola li shike, noshike sha ningwa po ponhele yaasho?

[Efano pepandja 20]

Omaukwaneumbo a pama pamhepo ohaa konakona Eendjovo daKalunga pamwe pe he na okufaula, ohaa kala pokwoongala kwopaKriste nohaa kufa ombinga pamwe moukalele

[Efano pepandja 22]

Otwe lihonga shike?

• Omolwashike okulongifa nawa efimbo kwa fimana ngeenge to tekula ounona?

• Omolwashike oshihopaenenwa shiwa shovadali sha pumbiwa?

• Eenghedi dimwe dilipi da fimana dokukwafela ounona va kule pamhepo?

• Ongahelipi oupamhepo wa pama woukwaneumbo tau dulu okukalekwa po?

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma