Ovanhu ohava kongo omayele oku va kwafela keedjo di lili noku lili
NGEENGE oto kongo omayele onhumba, ope na eedjo dihapu oko to dulu oku a mona. Eengeshefa odo hadi nyanyangida oikwa noipangifo oyo hai yandje omayele e na sha nanghee ovanhu tava dulu okulikwafa vo vene moinima yonhumba otadi xumu komesho neendelelo mounyuni. Omambo e na sha nanghee ovanhu tava dulu okulikwafa vo vene ohaa landwa nawa moilongo i lili noku lili, ngaashi muBritania, muAmerika lokOlukadi, muJapani nosho yo mOilongo yaHangana. Ovanhu ove hole yo eevidio, eekeleshesha nosho yo eeprograma do-TV di na sha nanghee ovanhu tava dulu okulikwafa vo vene. Oinima ya tya ngaho oi holike molwaashi ohai divilike kutya omunhu ota dulu okukandula po omaupyakadi aye mwene nopehe na okuya kovaxungimwenyo, kovayandjimayele e na sha neehombo ile kovafita. Mbela omayele elipi haa yandjwa moinima ya tya ngaho?
Oinima imwe yomwaayo hai kundafanwa unene momambo oo ongaashi, nghee omunhu ta dulu okupondola, nghee ta dulu okukala e na ekwatafano liwa lopahombo nosho yo nghee ta dulu okutekula ounona. Oha mu kundafanwa yo nghee ovanhu tava dulu okulididimikila epolimano, oluhodi ngeenge omunhu a filwa nosho yo eteyohombo. Ovanhu vahapu ove hole yo omayele e na sha nanghee tava dulu okweefa po okulya nokunwa sha pitilila nosho yo okushila omakaya. Mbela omayele oo ohaa kwafa ngoo? Omafimbo ashike amwe haa kwafa, ndele haluhapu. Onghee hano, oshi li pandunge okudiladila kelondwelo lOmbibeli olo tali ti: “Omushima ta itavele ondjovo keshe, ndelenee omunamayele ta diinine eenghatu daye.” — Omayeletumbulo 14:15.
Omambo oo haa yandje omayele e na sha nanghee ovanhu tava dulu okulikwafa vo vene okwa yooloka ko filufilu komambo oo haa hongo ovanhu omaunghulungu ngaashi okufaneka, omwaalu ile okupoya omalaka. Omambo a tya ngaho otaa dulu okukwafela omunhu, noshi na ombilixa oku a longifa ponhele yoku ke lihongela oshinima shonhumba koshiputudilo shehongo. Omambo oo haa yandje omayele e na sha nanghee ovanhu tava dulu okulikwafa vo vene, kutya nee oku na sha neengeshefa, eehombo, okukala omudali ile oukolele wopamadiladilo, okwa yooloka ko komambo oo ha hongo ovanhu omaunghulungu. Luhapu ohaa ladipikile ovanhu onghedi yokukalamwenyo yonhumba ile a xumife komesho ounongo wopanhu wonhumba. Onghee hano, oshi li pandunge okulipula kutya: ‘Olyelye a yandja omayele a tya ngaho? Ouyelele waye owe likolelela kodjo ilipi?’
Ovashiivinawa voinima luhapu ihava yandje omayele e likolelela komaumbangi onhumba a konakonwa nawa. Vamwe otashi dulika va yandje omayele oo haa ningifa oinima i landwe nawa, molwaashi ove shii kutya omunhu ota ka likola oimaliwa ihapu ngeenge okwa lombwele ovanhu ouyelele oo tau nyuwifa omatwi. Moshilongo shimwe, ongeshefa oyo hai nyanyangida oikwa noipangifo oyo hai yandje omayele e na sha nanghee ovanhu tava dulu okulikwafa vo vene ohai mono oimaliwa i fike peedola daNamibia omamiliyona omayovi 75 lwaapo omudo keshe.
Mbela omayele oo e li momambo oo ohaa kwafa ngoo shili?
Ngeenge omunhu ta kongo ekwafo momambo e na sha nanghee ovanhu tava dulu okulikwafa vo vene, oha kala a teelela okumona mo omayele taa kwafa. Ndele omafimbo amwe, oha mono mo ashike omayele ehe fi oshili ile a pengifwa. Luhapu, omambo a tya ngaho ohaa ladipike ovanhu taa ti: ‘Ou na ashike okukala u na omukumo opo u dule okuungaunga noupyakadi woye. Kashi na nee mbudi kutya owa hala oimaliwa, oukolele ile okukala u na ekwatafano liwa navamwe, oto ka dula okumona oinima oyo ngeenge owa kala u na omukumo.’ Mbela omayele a tya ngaho ohaa kwafa ngoo? Otaa dulu ngoo oku ku kwafela u ungaunge neenghalo odo hadi dulu okuholoka po shili nosho yo odo tadi dulu oku ku nyemateka monghalamwenyo?
Pashihopaenenwa, ovanhu ove hole unene omambo e na sha nomakwatafano nosho yo eehombo. Ndele mbela omambo a tya ngaho ohaa kwafele ngoo ovanhu va kale ve na omaukwaneumbo a hafa nokwa kola? Hasho naanaa. Omutalululi umwe woishangomwa okwa popya kutya omushangi wembo limwe lomayele e na sha nokulikwafa mwene moinima i na sha nohole, olo la li tali dana onghandangala muAmerika lokOlukadi, “okwa lombwela ovaleshi kombinga yanghee tava dulu okukala ve na omakwatafano mawa nosho yo nghee tava dulu okukala ve lifimaneka.” Omushangi wembo olo okwa popya kutya ngeenge oto kendabala okukaleka po ekwatafano lonhumba ndele itashi shiiva, oto likengelele ove mwene. Osho osha hala okutya, osha fimana okuninga osho u wete kutya otashi ku etele ehafo ponhele yokukala u shii kutya ou na omaupyakadi nou na okukendabala oku a kandula po.
Oshoshili kutya omambo omayele e na sha nanghee ovanhu tava dulu okulikwafa vo vene otaa dulu okukala e na omayele onhumba mawa. Ndele nande ongaho, otaa dulu yo okuyandja omayele a nyika oshiponga. Ovashiivinawa ohava dulu okuyandja omaetepo taa kwafa e na sha noshinima shonhumba, ndele otava dulu yo okuyandja omayele itaa kwafa moshinima shimwe shi lili. Itatu dulu okupopya kombinga yomayele aeshe oo haa yandjwa kovayandjimayele va tya ngaho, oo luhapu haa kala taa kondjifafana. Ndele mbela omayele alyelye to dulu okulineekela? Lipula kutya: ‘Mbela omayele aa okwa kanghamena ngoo koumbangi wa konakonwa nawa ile okwe likolelela ashike komadiladilo opaumwene omushangi? Osho omushangi oo a shanga otashi ulike kutya okwa nwefwa mo shi fike peni kohole yokuhola omaliko netumbalo?
Ombibeli oyo embo olo la kala tali kwafele ovanhu oule womido. Ohai yandje omayele taa kwafa e na sha noinima ihapu oyo hai kundafanwa momambo oo haa yandje omayele e na sha nokulikwafa mwene nosho yo ikwao imwe. Oya kwafela ovanhu omamiliyona va tule moilonga omayele aa taa ti: ‘Shitukeni vape momhepo yomadiladilo eni, nye mu djale omunhu mupe.’ (Ovaefeso 4:23, 24) Ombibeli ohai yandje omayele opandunge e na sha naasho hashi tu etele omaupyakadi notai tu hongo nghee hatu dulu okuungaunga nao. Osho sha fimanenena, ohai tu kwafele tu longe osho sha yuka tu na omalinyengotomheno mawa. Oshitukulwa tashi landula otashi ka yelifa nghee Ombibeli tai dulu oku tu kwafela.