ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w09 12/1 ep. 24-28
  • Natu kulikeni ohole ihai xulu po

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Natu kulikeni ohole ihai xulu po
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2009
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Kulika ohole yokuhola Jehova
  • Omolwashike tu hole Omwene wetu Jesus Kristus?
  • Natu lalakanene ondjila iwa unene yohole
  • Ohole ohai lididimikile aishe
  • Ohole ihai xulu po
  • ‘Kaleni nokweenda mohole’
    Ehena popepi naJehova
  • Ino efa ohole yoye i talale
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo Shokukonakonwa)—2017
  • Kala u hole Kalunga oo e ku hole
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2006
  • Ohole oukwatya u nondilo
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo Shokukonakonwa)—2017
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2009
w09 12/1 ep. 24-28

Natu kulikeni ohole ihai xulu po

‘Ohole ohai lididimikile aishe. Ohole ihai xulu po nande.’ — 1 KOR. 13:7, 8.

1. (a) Ovanhu vamwe ohava ningi po shike shi na sha nohole? (b) Ovanhu vahapu ove hole shike?

OPA nyanyangidwa oinima ihapu tai popi kombinga yohole. Ohole oya kala tai tangwa neenghono momaimbilo ohole. Ovanhu aveshe ova pumbwa ohole. Ndele omahokololo omambo nosho yo eefilima e na sha nohole luhapu ihaa kala oshili, noinima ya tya ngaho ohai landifwa neenghono. Ndele ovanhu kave na naanaa ohole yashili yokuhola Kalunga nosho yo ovanhu vakwao. Oinima oyo ya xunganekwa mOmbibeli kombinga yomafiku aa axuuninwa otu i wete eshi tai wanifwa. Ovanhu ‘ove lihole vo vene, ovanalwisho voimaliwa nohole yavo yokuhola ouhalu mwii oi dule ei yokuhola Kalunga.’ — 2 Tim. 3:1-5.

2. Ombibeli oya yandja elondwelo lilipi li na sha nohole yokuhola oinima ya puka?

2 Ovanhu ohava dulu okuulika ohole, ndele Eendjovo daKalunga otadi tu londwele kutya inatu kala tu hole oinima ya puka. Ombibeli oya popya yo kutya oshike hashi ningwa po ngeenge ohole ya tya ngaho ya mene omidi momutima womunhu. (1 Tim. 6:9, 10) Mbela oto dimbuluka osho omuyapostoli Paulus a li a popya kombinga yaDemas? Nonande Demas okwa li ha ende pamwe naPaulus, konima yefimbo okwa ka kala e hole oinima younyuni. (2 Tim. 4:10) Omuyapostoli Johannes okwa londwela Ovakriste va henuke oshiponga sha tya ngaho. (Lesha 1 Johannes 2:15, 16.) Ohole yokuhola ounyuni nosho yo oinima aishe yao oyo tai xulu po, kai li metwokumwe nohole yokuhola Kalunga nosho yo oinima oyo ya dja muye.

3. Otu na okuhenuka etaleko lilipi, naasho osha etifa po omapulo elipi?

3 Nonande otu li mounyuni, katu fi oshitukulwa shao. Onghee hano, otu na okuhenuka etaleko la puka lounyuni li na sha nohole. Osha fimanenena okuhenuka omwiyo wokuhola oinima ya puka ile okukala tu na etaleko la puka li na sha nohole. Ndele mbela otu na okukala tu hole oolyelye nohole ya kanghamena komafinamhango? Omafiloshisho elipi taa dulu oku tu kwafela tu kulike ohole oyo hai lididimikile aishe noihai xulu po? Ongahelipi okukulika ohole ya tya ngaho taku tu etele ouwa paife nosho yo monakwiiwa? Otwa pumbwa omanyamukulo oo a kanghamena kEendjovo daKalunga opo a dule oku tu kwafela moinima oyo.

Kulika ohole yokuhola Jehova

4. Ongahelipi hatu dulu okukulika ohole yokuhola Kalunga?

4 Oshitya okukulika otashi yandje ediladilo lokulongekida oshinima shonhumba noku shi yambidida shi kule. Diladila komunafalama oo ha longo noudiinini opo a longekide edu ndele ta kunu eembuto. Opo nee, oha teelele eembuto di mene nodi kule. (Heb. 6:7) Sha faafana, ohole yetu yokuhola Kalunga oi na okukula. Ndele mbela otu na okuninga po shike opo ohole yetu i kule? Otu na okulongekida nawa edu lopafaneko lomitima detu, omo mwa kunwa eembuto doshili yOuhamba. Osho ohatu dulu oku shi ninga okupitila mokukonakona noukeka Eendjovo daKalunga opo tu kale tu na eshiivo lihapu loku mu shiiva. (Kol. 1:10) Ohatu ka mona yo eshiivo lihapu ngeenge otwa kala hatu kala pokwoongala nopehe na okufaula nosho yo okukufa ombinga muko pandjikilile. Mbela ohatu ningi ngoo eenghendabala tadi twikile pauhandimwe opo tu mone eshiivo lomoule? — Omayel. 2:1-7.

5. (a) Ongahelipi hatu dulu okulihonga kombinga yomaukwatya aJehova a tongomana? (b) Oshike hatu dulu okutya kombinga youyuki waKalunga, ounongo waye nosho yo eenghono daye?

5 Jehova okwe tu hololela omaukwatya aye okupitila mEendjovo daye. Ngeenge otwa kala hatu konakona Omishangwa nosho yo okulihonga kombinga yaJehova kanini nakanini, ohatu ka shiiva nawa omaukwatya aye, ngaashi ouyuki, eenghono, ounongo, nokomesho yaaishe, ohole yaye inene. Jehova oha ulike ouyuki meendjila daye adishe nosho yo momhango yaye ya wanenena. (Deut. 32:4; Eps. 19:8) Ohatu dulu okudilonga koilonga yaJehova aishe yeshito ndele hatu kuminwa ounongo waye munenenene. (Eps. 104:24) Eshito otali yandje yo oumbangi kutya Jehova oye Odjo yeenghono dinenenene. — Jes. 40:26.

6. Kalunga okwe tu ulikila ngahelipi ohole yaye, naasho oshe ku kuma ngahelipi?

6 Mbela ongahelipi shi na sha noukwatya waKalunga wa tongomana neenghono, ohole yaye? Ohole yaJehova kai na okayova novanhu aveshe otava dulu okumona mo ouwa. Jehova okwa ulika ohole ya tya ngaho mokuyandja ekulilo opo ovanhu va xupifwe. (Lesha Ovaroma 5:8.) Ekulilo ola yandjelwa ovanhu aveshe, ndele ovo ve hole Kalunga nove na eitavelo tali longo mOmona waye ovo ashike tava ka mona ouwa mulo. (Joh. 3:16, 36) Onghee hano, otu na okukala tu hole Kalunga molwaashi okwa yandja Jesus a ninge ekulilo lomatimba etu.

7, 8. (a) Otwa pumbwa okuninga shike opo tu ulike ohole yetu yokuhola Kalunga? (b) Oshiwana shaKalunga ohashi dulika koipango yaye nonande ohashi shakeneke shike?

7 Ongahelipi hatu dulu okuulika ohole yetu yokuhola Kalunga omolwoinima aishe oyo e tu ningila? Eendjovo da nwefwa mo oda yandja enyamukulo lididilikwedi, da ti: “Ohole yokuhola Kalunga oyo tuu ei nokutya, tu diinine oipango yaye. Noipango yaye kai fi idjuu.” (1 Joh. 5:3) Ohole yokuhola Jehova Kalunga ohai tu linyengifa tu diinine oipango yaye. Olo olo limwe lomomatomheno oo hae tu linyengifa tu udife kombinga yedina laye nosho yo yOuhamba waye, osho hashi etele vamwe ouwa. Okuninga ngaho nomutima aushe, otaku ulike kutya ohatu dulika koipango yaKalunga nomalinyengotomheno a yuka. — Mat. 12:34.

8 Ovamwatate mounyuni aushe otava twikile okudulika koipango yaKalunga nonande ovanhu ove va tonde noihava tambula ko etumwalaka lOuhamba. Ohava ningi alushe eenghendabala va wanife po oukalele wavo pauyadi. (2 Tim. 4:5) Sha faafana, nafye ohatu linyengifwa tu udifile vamwe kombinga yaKalunga notu diinine oipango yaye imwe vali.

Omolwashike tu hole Omwene wetu Jesus Kristus?

9. Kristus okwa li e lididimikila shike, noshike sha li she mu linyengifa?

9 Kakele kokukala tu hole Kalunga, ope na omatomheno mahapu oo taa ulike kutya omolwashike tu na okukulika ohole yokuhola Omona waye. Nonande inatu mona Jesus, ohatu ka kala tu mu hole nohole yomoule ngeenge otwe lihongo shihapu kombinga yaye. (1 Pet. 1:8) Mbela oinima imwe ilipi Jesus a li e lididimikila? Fimbo a li ta longo ehalo laXe, Jesus okwa li a tondika ongaho, a hepekwa, a lundilwa, a shekwa nokwa li yo a dinika. (Lesha Johannes 15:25.) Ohole yaJesus yokuhola Xe womeulu oya li ye mu linyengifa e lididimikile omayeleko a tya ngaho. Natango, ohole yaJesus oye mu linyengifa a fye efyo lopayambo opo a kulile ovanhu vahapu. — Mat. 20:28.

10, 11. Mokutala kwaasho Kristus e tu ningila, otu na okukendabala okuninga shike?

10 Onghedi yaJesus yokukalamwenyo ohai tu linyengifa yo tu ninge po sha. Ngeenge otwa dilonga kombinga yaasho Kristus e tu ningila, ohatu ka kala tu mu hole nohole yomoule. Molwaashi otu li ovashikuli vaKristus, otu na okukendabala okukulika nokuulika ohole ya fa yaye opo tu dule okutwikila okudiinina oshipango shaye shi na sha nokuyandja oundombwedi kombinga yOuhamba nokuninga ovanhu ovahongwa. — Mat. 28:19, 20.

11 Omolwohole yetu yokuhola Kristus, otwa halelela okumana oilonga yetu yokuudifa fimbo exulilo inali uya. (Lesha 2 Ovakorinto 5:14, 15.) Ohole oyo Kristus a ulika oya li ya dana onghandangala mokuwanifwa kwelalakano laKalunga li na sha novanhu. Oshihopaenenwa osho Kristus e tu fiila tu shi landule filufilu otashi tu kwafele atushe tu kufe ombinga mokuwanifwa kwelalakano laKalunga. Osho otashi pula tu kulike ohole yokuhola Kalunga pauyadi ngaashi hatu dulu. (Mat. 22:37) Ngeenge otwa diinine omahongo aJesus nokudulika koipango yaye, ohatu ulike kutya otu mu hole notwa tokola toko okuyambidida ounamapangelo waKalunga ngaashi Jesus a ninga, kashi na nee mbudi kutya oshike tashi ningwa po. — Joh. 14:23, 24; 15:10.

Natu lalakanene ondjila iwa unene yohole

12. Paulus okwa li a hala okutya shike eshi a ti “ondjila iwa unene”?

12 Omuyapostoli Paulus okwa li a landula oshihopaenenwa shaKristus. Paulus okwa li a manguluka okupopya ta ladipike ovamwaxe ve mu hopaenene, molwaashi okwa li a landula oshikoti shaKristus filufilu. (1 Kor. 11:1) Nonande okwa li a ladipika Ovakriste vomuKorinto va twikile okulalakanena nouladi eeshali donhumba domhepo odo da li hadi kala di niwe kOvakriste vomefelemudo lotete, ngaashi okuvelula nokupopya omalaka, okwa li e va lombwela kutya ope na oshinima shimwe sha denga mbada osho va li ve na okulalakanena. Paulus okwa popya mo 1 Ovakorinto 12:31, a ti: “Handi mu ulikile vali ondjila iwa unene.” Eevelishe detukulwa olo la landula ko otadi ulike kutya ondjila oyo oyo ondjila iwa unene yohole. Mbela omonghedi ilipi ohole iwa unene? Paulus okwa li a yelifa kutya okwa li a hala okutya shike. (Lesha 1 Ovakorinto 13:1-3.) Ngeno Paulus okwa li e na ounghulungu wonhumba wa denga mbada nokwa longa oilonga inene ndele ke na ohole, mbela ngeno okwa pondola sha ngoo? Ahowe, ngeno ke fi sha noina pondola sha. Paulus okwa li a yelifa oshitwa osho sha fimana e linyengifwa komhepo yaKalunga. Paulus ina divilika tuu nawa nghee sha fimana okukala nohole!

13. (a) Omushangwa womudo 2010 otau ti shike? (b) Omeityo lilipi ohole itai xulu po nande?

13 Paulus okwa yelifa vali kutya ohole oyo shike nonokutya kai fi shike. (Lesha 1 Ovakorinto 13:4-8.) Paife likonakona pauhandimwe u tale ngeenge ou li ngoo metwokumwe noiteelelwa yohole. Natu yandje elitulemo unene koshitukulwa shaxuuninwa shovelishe 7 nosho yo etumbulo lotete lovelishe 8 oyo tai ti: ‘Ohole ohai lididimikile aishe. Ohole ihai xulu po nande.’ Eendjovo odo odo di li omushangwa womudo 2010. Didilika kutya Paulus okwa popya movelishe 8 kutya eeshali domhepo, mwa kwatelwa okuxunganeka nokupopya omalaka odo da li hadi longifwa meongalo lopaKriste eshi opo la totwa po oda li tadi ka xula po, ndele ohole itai xulu po nande. Jehova oye ohole, nota kala po fiyo alushe. Onghee hano, ohole kai na efiku i xule po, ndele otai twikile okukala po fiyo alushe i li oukwatya waKalunga ketu omukwaalushe. — 1 Joh. 4:8.

Ohole ohai lididimikile aishe

14, 15. (a) Ongahelipi ohole tai dulu oku tu kwafela tu lididimikile omayeleko? (b) Omolwashike omumwatate umwe omunyasha a li a anya okweefa po oudiinini waye?

14 Oshike hashi kwafele Ovakriste ve lididimike nonande ohava hangwa komayeleko, komaudjuu nosho yo komaupyakadi? Ohava kwafelwa kohole ya kanghamena komafinamhango. Ohole ya tya ngaho inai kwatela mo ashike okuyamba po oiniwe yetu, ndele ohai tu kwafele yo tu kale twa hala okukanyatela oudiinini wetu nokufya nokuli omolwaKristus. (Luk. 9:24, 25) Natu ka tale koudiinini wEendombwedi odo da li da monifwa oixuna meekamba deenghwate, meekamba dokuyandja oilonga yomahandukilo nosho yo meedolongo pefimbo nokonima yOita Itivali yOunyuni.

15 Ondombwedi imwe yokuNdowishi inyasha yedina Wilhelm oya ulika kutya ohole ohai kwafele omunhu a kanyatele oudiinini waye. Ponhele yokuliyandja, Wilhelm okwa li a kanyatela oudiinini waye nonande okwa li ta ka dipawa kovakwaita vaNazi. Okwa popya monhumwafo oyo a li a shangela oukwaneumbo wavo te u lekele, a ti: “Otu na okukala tu hole Kalunga komesho yoinima aishe, ngaashi Omuwiliki wetu Jesus Kristus e tu lombwela. Ngeenge otwa kala ovadiinini kuKalunga, ote ke tu pa ondjabi.” Konima yefimbo, oshilyo shoukwaneumbo wavo shimwe osha li sha popya moshitukulwa shimwe shOshungonangelo sha ti: “Eshi twa li momafimbo madjuu, otwa li twa kendabala alushe okupitifa komesho ohole yetu yokuhola Kalunga tu li oukwaneumbo.” Ovamwatate vahapu kunena ovo tave lididimike meedolongo muArmenia, muEritrea, muKorea shokOlukadi nosho yo moilongo imwe vali navo ove na oikala ya tya ngaho. Ovamwatate va tya ngaho inava efa po ohole yavo yokuhola Jehova.

16. Ovamwatate vokoMalawi ova li ve lididimikila shike?

16 Moilongo ihapu, ovamwatate otave lididimikile omayeleko eitavelo e lili noku lili. Eendombwedi daJehova moMalawi oda li de lididimika omolwokushilikwa kepangelo, omapataneko a kwata moiti nosho yo omahepeko makwao manyanyalifi oule womido 26. Ashike oda li da mona ondjabi omolwelididimiko lado. Eshi omahepeko a hovela moMalawi, omwa li Eendombwedi 18- 000 lwaapo. Konima yomido 30, omuvalu wEendombwedi moMalawi owa li wa hapupala shi dule lwomapa avali ndele tau ningi 38 393. Omuvalu wEendombwedi owa hapupala yo moilongo imwe nonande omu na omayeleko.

17. Vamwe ovo ve li momaukwaneumbo a topoka palongelokalunga ohava shakeneke shike, nomolwashike va dula okulididimikila okuningwa nai?

17 Nonande ohashi kala shidjuu ngeenge oshiwana shaKalunga ashishe tashi ponokelwa sha yukilila kovapataneki, ohashi kala shidjuu neenghono ngeenge Omukriste ta patanekwa pauhandimwe koilyo youkwaneumbo. Omukriste otashi dulika a patanekwe koilyo youkwaneumbo wavo ile kovapambele vopopepi. Mbela Jesus ka li a xunganeka kutya osho osho tashi ka ningwa? Heeno osho a xunganeka, nOvakriste vahapu ova mona kutya eendjovo odo odoshili. (Mat. 10:35, 36) Ovanyasha vamwe vomido omulongo nasha ohave lididimikile omapataneko okudja kovadali vavo vehe fi ovaitaveli. Vamwe ova tewa mo momaumbo, ndele tava idililwa kEendombwedi dinambili. Vamwe ove liteekwa kovapambele. Mbela oshike sha kwafela Ovakriste va tya ngaho ve lididimikile okuningwa nai? Ove shi ninga omolwohole yavo yokuhola oumwainafana wavo, ndele komesho yaaishe, omolwohole yavo yashili yokuhola Jehova nosho yo Omona waye. — 1 Pet. 1:22; 1 Joh. 4:21.

18. Ohole oyo hai lididimikile aishe ohai kwafele ngahelipi ovalihomboli Ovakriste?

18 Ope na vali eenghalo dimwe dihapu monghalamwenyo odo tadi pula omunhu a kale e na ohole oyo hai lididimikile aishe. Ohole ohai kwafele ovalihomboli va dulike keendjovo daJesus odo tadi ti: “Osho Kalunga e shi tula kumwe, inashi kufwa kumwe komunhu.” (Mat. 19:6) Ngeenge ovalihomboli Ovakriste ve na “oudjuu wopalutu,” ove na okudimbuluka kutya Jehova oye oshitukulwa sha fimanenena shohombo yavo. (1 Kor. 7:28) Eendjovo daJehova oda ti kutya ‘ohole ohai lididimikile aishe,’ novalihomboli ovo ve na oukwatya wohole ohava kala va diininafana nohava kaleke po ohombo yavo. — Kol. 3:14.

19. Oshike hashi ningwa po mokati koshiwana shaKalunga konima yoiponga yopaushitwe?

19 Ohole ohai tu kwafele tu lididimikile oinima aishe ngeenge pa holoka oiponga yopaushitwe. Osho osho sha li sha ningwa po eshi pa li pa ningwa ekakamo ledu kolukadi laPeru nosho yo eshi oshikungulu Katrina sha li sha hanauna po oshitukulwa shokomunghulofuta mOilongo yaHangana. Ovamwatate vahapu ova li va kanifa omaumbo avo ile oiniwe yavo omolwoiponga oyo. Ndele ohole oya li ye linyengifa eongalo lomounyuni aushe li yandje oikwafa, novaliyambi ova li va kwafela mokutungulula omaumbo nokuwapeka Omalupale Ouhamba. Oilonga ya tya ngaho otai ulike kutya ovamwatate ove na ohole nohava filafana oshisho efimbo keshe nosho yo meenghalo keshe. — Joh. 13:34, 35; 1 Pet. 2:17.

Ohole ihai xulu po

20, 21. (a) Omolwashike ohole i li oukwatya wa denga mbada? (b) Omolwashike wa tokola toko okulalakanena ondjila yohole?

20 Otwa mona nghee shi na ouwa okulalakanena ondjila iwa unene yohole mokati koshiwana shaJehova kunena. Ohole ohai longo shili meenghalo adishe. Didilika nghee omuyapostoli Paulus a li a divilika oushili oo. Tete okwa li a popya kutya eeshali domhepo oda li tadi ka xula po nonokutya eongalo lopaKriste otali ka kula. Opo nee okwa li a xulifa neendjovo tadi ti: “Ndele paife otaku kala eitavelo, eteelelo, ohole, oyo itatu; ndelenee ohole [oinene] i dule ikwao.” — 1 Kor. 13:13.

21 Oinima oyo twa itavela otai ka wanifwa monakwiiwa, nomolwaasho itatu ka kala vali twa pumbwa eitavelo muyo. Itatu ka kala vali tu na eteelelo li na sha nokuwanifwa kwomaudaneko oo twa kala twa teelela a wanifwe ngeenge oinima aishe ya ningi ipe. Ndele mbela ongahelipi shi na sha nohole? Ohole itai xulu po nandenande, opo tai kala alushe. Tu na etimaumbwile lomwenyo waalushe, ohatu ka mona nghee Kalunga ha ulike ohole yaye nohatu ka shiiva shihapu shi na sha nayo. Ngeenge owa wanifa po ehalo laKalunga mokulalakanena ondjila iwa unene yohole oyo ihai xulu po, oto ka kala fiyo alushe. — 1 Joh. 2:17.

Oto nyamukula ngahelipi?

• Omolwashike tu na okuhenuka omwiyo wokuhola oinima ya puka?

• Ohole otai dulu oku tu kwafela tu lididimikile shike?

• Omeityo lilipi ohole ihai xulu po nande?

[Eeendjovo dididilikwedi pepandja 27]

Omushangwa womudo 2010 otau ti: ‘Ohole ohai lididimikile aishe. Ohole ihai xulu po nande.’ — 1 Kor. 13:7, 8.

[Efano pepandja 26]

Ohole ihai xulu po oya li ya kwafela ovamwatate novamwameme vokoMalawi ve lididimikile omayeleko

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma