Okupopya nombili ohaku xumifa komesho ekwatafano liwa navamwe
“Eendjovo deni nadi kale alushe donghenda.” — KOL. 4:6.
1, 2. Omumwatate umwe okwa li a mona oidjemo ilipi eshi a li a nyamukula vamwe nombili?
OMUMWATATE umwe okwa ti: “Fimbo nda li moilonga yeumbo neumbo, onda li nda shakeneka omulumenhu umwe oo a li a handuka neenghono ndele omilungu nolutu laye alishe oya li tai kakama. Onda li nda kendabala nengungumano okutomhafana naye okudja mOmishangwa, ndele osha li ashike she mu handukifa neenghono. Omukulukadi nounona vaye navo ova li va handuka neenghono nokukembaula nge, nonda li nda mona kutya ondi na okuya. Onda li nda shilipaleka oukwaneumbo oo kutya onde uyile nombili nonda hala okushuna nombili. Onda li nde va ulikila Ovagalati 5:22 omo mwa tumbulwa omaukwatya ngaashi ohole, ombili, onheni nosho yo oukaume, ndele handi i.
2 “Konima yefimbo, fimbo nda li handi udifile momaumbo amwe e li popepi neumbo olo, onda li nda mona oukwaneumbo oo u li omutumba poshivelo sheumbo, ndele tau ifana nge. Onda li nde lipula kutya, ‘otava ifanene nge shike mbela?’ Omushamane okwa li e na ekopi lomeva matalala ndele ta pe nge ndi nwe. Okwa li a pa nge ombili molwaashi a li a ungaunga naame nai nokwa li a pandula nge omolweitavelo lange la kola. Opo nee otwa li twa lekelafana nombili.”
3. Omolwashike tuhe na okweefa vamwe ve tu handukife?
3 Mounyuni ou u yadi omafininiko kunena, itatu dulu lela okuhenuka ovanhu ovo va handuka, kutya nee ongeenge tu li moukalele. Ngeenge otwa shakeneke ovanhu va tya ngaho, osha fimanenena okukala tu na “ombili nefimaneko.” (1 Pet. 3:16, OB-1986) Ngeno omumwatate oo a tumbulwa metetekelo naye okwa handukile molwaashi a li a ungaungwa naye nai komuneumbo oo a li a handuka, ngeno oikala yomuneumbo inai lunduluka, ngeno okwa handukilila ashike. Ndele molwaashi omumwatate oo okwa li e lipangela nokwa li a popya nombili, okwa li sha eta oidjemo iwa.
Oshike hashi kwafele omunhu a popye nombili?
4. Omolwashike sha fimana okupopya nombili?
4 Kutya nee ohatu ungaunga nOvakriste vakwetu ile onovanhu ovo vehe fi Ovakriste, nokuli noilyo yomaukwaneumbo, osha fimanenena okudulika komayele aPaulus oo taa ti: “Eendjovo deni nadi kale alushe donghenda, da fingala omongwa.” (Kol. 4:6) Okupopya eendjovo diwa noda wapala kwa tya ngaho ohaku kwafele ovanhu va kale tava hafele eenghundafana nohaku xumifa komesho ombili.
5. Okukundafana nombili inashi hala okutya shike? Shi yelifa to yandje oshihopaenenwa.
5 Okukundafana nombili itashi ti kutya okupopya keshe shimwe osho to diladila nosho yo omaliudo oye nopehe na okulipangela, unene tuu ngeenge owa handuka. Omishangwa otadi ulike kutya okuhapangela ehandu oku li ounghundi ndele kaku fi oukwatya muwa. (Lesha Omayeletumbulo 25:28; 29:11.) Pomhito imwe, Moses oo a li “omulininipiki unene” e dule ovanhu aveshe ovo va li ko pefimbo laye okwa li a efa ounashibofa woshiwana shaIsrael u mu handukife neenghono ndele ta dopa okufimanekifa Kalunga. Moses okwa li a popya omaliudo aye monghedi ya yela, ndele Jehova ka li e shi hokwa. Konima yomido 40 odo Moses a kala ta wilike Ovaisrael, Jehova ka li e mu efa a ye mEdu lEudaneko. — Num. 12:3; 20:10, 12; Eps. 106:32.
6. Okukala hatu popi nelungi osha hala okutya shike?
6 Omishangwa otadi tu ladipike tu kale tu na elipangelo, elungi nosho yo eendunge dokuyoolola ngeenge hatu popi. Ombibeli oya ti: “Apa pe neendjovo dihapu, etauluko itali [pumbu] ko. Ndelenee ou ta kelele omilungu daye, ye omunaendunge.” (Omayel. 10:19; 17:27) Okukala tu na elungi inashi hala okutya katu na okupopya omaliudo etu, ndele osha hala okutya otu na okupopya eendjovo “donghenda,” hatu longifa elaka letu okuvelula vamwe ndele haku va yahameka. — Lesha Omayeletumbulo 12:18; 18:21.
“Efimbo lokumwena nefimbo lokupopya”
7. Otu na okuhenuka okupopya oinima ilipi, nomolwashike?
7 Ngaashi ashike twa pumbwa okukala tu na elipangelo nohatu popi nombili novanailonga vakwetu ile novanhu ovo hatu shakeneke moukalele, otwa pumbwa yo okuninga ngaho meongalo nosho yo momaukwaneumbo. Ngeenge hatu popi twa handuka ile hatu ningi sha omolwehandu nopehe na okudiladila koilanduliko, otashi dulu oku tu yahameka neenghono ile okuyahameka vamwe pamhepo, pamaliudo nosho yo palutu. (Omayel. 18:6, 7) Otu na okupangela omaliudo mai, sha hala okutya, oikala yetu yokuhawanenena. Omatukano, omasheko, okuhenefimaneko, ehandu nosho yo outondwe oya puka. (Kol. 3:8; Jak. 1:20) Oikala ya tya ngaho otai dulu okunyona po ekwatafano letu liwa novanhu vakwetu nosho yo naJehova. Jesus okwe tu honga a ti: “Keshe ou ta handukile omumwaina, oye okwe lilongela ehandu letokolo, okeshe tuu ou ta handukile omumwaina ndee ta ti: Oshinhu oove, ye okwe lilongela ehandu loshiongalele shovakulunhu; naou ta ti: Elai oove, oye kwe lilongela omundilo [waGehenna, NW].” — Mat. 5:22.
8. Onaini tu na okupopya omaliudo etu, notu na oku shi ninga monghedi ya tya ngahelipi?
8 Ope na oinima imwe oyo tashi dulika tu fike pexulifodiladilo kutya otwa pumbwa okukundafana kombinga yayo. Ngeenge omumwatate umwe okwa popya sha ile a ninga sha osho she ku nyemateka ndele ito dulu oku shi dimbwa, ino efa outondwe u mene omidi momutima woye. (Omayel. 19:11) Ngeenge umwe okwe ku handukifa, pangela omaliudo oye ndele to katuka eenghatu odo da pumbiwa opo u kandule po oupyakadi oo. Paulus okwa ti: “Inamu efa etango li ningine mu nehandu.” Ndele ngeenge ino mbilipalelwa natango kombinga youpyakadi oo u li po, u pongolola po nombili pefimbo la wapala. (Lesha Ovaefeso 4:26, 27, 31, 32) Popya nomumwaxo kombinga yoshinima osho, to popi nombili nowa manguluka, nelalakano lokupanga ombili. — Lev. 19:17; Mat. 18:15.
9. Omolwashike tu na okupangela omaliudo etu fimbo inatu ka kundafana navamwe kombinga youpyakadi wonhumba?
9 Ou na okukala wa lungama ngeenge to kongo efimbo la wapala lokupopya. Ope na “efimbo lokumwena nefimbo lokupopya.” (Omuud. 3:1, 7) Natango, “omutima womuyuki otau diladila osho tau shi nyamukula.” (Omayel. 15:28) Osho osha kwatela mo okuteelela opo mu ka kundafane kombinga youpyakadi oo u li po konima yefimbo. Okukundafana kombinga youpyakadi ngeenge omunhu wa handuka otashi dulu okunaipika onghalo, ndele natango kashiwa okuteelela pa pite efimbo lile.
Oilonga yolune ohai xumifa komesho omakwatafano mawa
10. Ongahelipi oilonga yolune tai dulu okuxumifa komesho omakwatafano mawa?
10 Okupopya nonghenda nosho yo nombili navamwe ohaku kwafele ovanhu va kale ve na ekwatafano liwa. Natango, okuninga ngaashi hatu dulu opo tu xwepopaleke ekwatafano letu navamwe otashi dulu okuxwepopaleka onghedi oyo hatu kundafana navo. Okukatuka eenghatu tu longele vamwe oilonga yolune ngaashi, oku va kwafela, oku va pa eeshali nehalo liwa nosho yo oku va yakula, otashi dulu oku tu kwafela tu kale hatu hafele eenghundafana navo. Ngeenge owa ningi ngaho, oto ‘ongelele omunhu omakala a xwama,’ notashi dulu oku mu kwafela a kulike omaukwatya mawa nokukala a manguluka okupopya omaliudo aye. — Rom. 12:20, 21.
11. Jakob okwa li a katuka eenghatu dilipi opo a pange vali oukaume naEsau, nosha li sha eta oidjemo ilipi?
11 Tatekulululwa Jakob okwa li e udite ko oinima oyo ya kundafanwa mokatendo ka tetekela. Eshi mumwaina oo va dalwa naye epasha, Esau, a li e mu handukila neenghono, Jakob okwa li a ya onhapo molwaashi okwa li te lipula kutya Esau ote mu dipaa. Konima yomido dihapu, Jakob okwa ka aluka. Esau okwa li a ka shakeneka Jakob e na ovalumenhu 400. Jakob okwa li a ilikana Jehova e mu kwafele. Opo nee Jakob okwa li a tumina Esau eeshali doufita munene woimuna. Eeshali odo oda li da kwafela, molwaashi eshi Esau naJakob va li va shakena, oikala yaEsau oya li ya lunduluka ndele ta lotokele kuJakob noku mu papatela. — Gen. 27:41-44; 32:6, 11, 13-15; 33:4, 10.
Twa vamwe omukumo neendjovo diwa
12. Omolwashike tu na okulongifa eendjovo diwa ngeenge hatu popi novamwatate?
12 Ovakriste ohava longele Kalunga, ndele hamunhu wonhumba. Ndele nande ongaho, oshi li paushitwe okukala twa hala okuhokiwa kuvamwe. Eendjovo detu diwa otadi dulu okupupika omitengi dovamwatate novamwameme. Ndele okukembaula vamwe otaku dulu okudjuupaleka omitengi davo nokuningifa nokuli vamwe va diladile kutya pamwe Kalunga ine va hokwa vali. Onghee hano, natu kale hatu tu vamwe omukumo shili mokupopya eendjovo “diwa dokutungafana, da wapala okupwilikina.” — Ef. 4:29.
13. Oshike osho ovakulunhuongalo ve na okukaleka momadiladilo (a) ngeenge tava yandje omayele? (b) ngeenge tava shange eenhumwafo?
13 Ovakulunhuongalo ovo unene ve na okukala ‘ovanambili’ nokuungaunga noshiunda pahole. (1 Tes. 2:7, 8) Ngeenge ovakulunhuongalo va pumbwa okuyandja omayele, ove na oku shi ninga “nombili,” nokuli nongeenge tava pukulula ovo va talika ko ve li “ovanandubo.” (2 Tim. 2:24, 25) Ove na yo okukala hava popi nombili ngeenge tava shangele olutu lovakulunhuongalo lonhumba ile ngeenge tava shangele koshitaimbelewa. Ove na okukala ovanalukeno nove na elungi, metwokumwe neendjovo odo di li muMateus 7:12.
Natu kale hatu popi nombili momaukwaneumbo
14. Paulus okwa yandja omayele elipi kovashamane, nomolwashike?
14 Eendjovo detu, omalinyengo etu okoshipala nosho yo omalinyengo etu olutu ohai kumu vamwe nonande inatu shi didilika. Pashihopaenenwa, ovalumenhu vamwe otashi dulika inava didilika lela nghee eendjovo davo hadi kumu neenghono ovakainhu. Omumwameme umwe okwa ti: “Ohashi tilifa nge ngeenge omushamane wange ta popi naame mokule a handuka.” Eendjovo da popiwa nomufindo otadi dulu okukuma neenghono omukainhu shi dule omulumenhu notashi dulika ehe di dimbwe diva. (Luk. 2:19) Osho osho shi li ngaho unene tuu ngeenge eendjovo oda popiwa komunhu oo omukainhu e hole nokwa hala okukala e mu fimaneka. Paulus okwa yandja omayele kovashamane a ti: “Holeni ovakainhu veni, nye inamu va ningila onyanya.” — Kol. 3:19.
15. Omolwashike omushamane e na okuungaunga nomukulukadi waye pahole?
15 Omumwatate umwe a hombola noku na owino okwa popya kutya omolwashike omushamane e na okuungaunga nomukulukadi waye pahole e li ngaashi ‘oshiyuma inashi pama,’ a ti: “Ngeenge u kwete oshiyuma shi na ondilo noshitatukedi, inoshi damakatela otashi dulu okutenda omufya. Nokuli nongeenge omufya owa filwa, otau ke limonikila ashike. Ngeenge omushamane okwa kala ha popi unene nomukulukadi waye nomufindo, otashi dulu oku mu yahameka. Osho otashi dulu okweetifa omufya tau kalelele mohombo yavo.” — Lesha 1 Petrus 3:7.
16. Ongahelipi omukulukadi ta dulu okutunga oukwaneumbo wavo?
16 Ovalumenhu navo otava dulu okutuwa omukumo ile oketeywa omukumo keendjovo davamwe, nokuli nokwaado dovakulukadi vavo. “Omwalikadi e neendunge,” oo ta dulu ‘okulineekelwa’ shili komushamane waye, oha yavelele omaliudo aye ngaashi ashike naye a hala omushamane waye e mu yavelele. (Omayel. 19:14; 31:11) Omukulukadi ota dulu okunwefa mo nawa ile nai oukwaneumbo wavo. Ombibeli oya ti: “Ounongo wovalikadi tau diki eumbo, ndele oulai tau li hanauna po nomake [aye mwene].” — Omayel. 14:1.
17. (a) Ovanyasha ove na okupopya ngahelipi novadali vavo? (b) Ovakulunhu ove na okupopya ngahelipi novanyasha, nomolwashike?
17 Ounona ove na okukala hava kundafana nombili novadali vavo. (Mat. 15:4) Mepingafano naasho, ngeenge hatu popi nounona, otwa pumbwa okupopya navo neyavelelo opo tu henuke ‘oku va shinda’ ile ‘oku va handukifa.’ (Kol. 3:21; Ef. 6:4) Nokuli nongeenge ounona va pumbwa okupewa outekuduliko, ovadali nosho yo ovakulunhuongalo ove na okupopya navo nefimaneko. Kungaho, ovakulunhu otave ke shi ninga shipu kovanyasha va lundulule eenghedi davo nova kaleke po ekwatafano lavo naKalunga. Oshiwa okupopya navo nefimaneko shi dule okupopya navo monghedi oyo tai ulike kutya otwe va fya ounye, osho tashi dulu oku va ningifa navo va kale ve lifya ounye. Ovanyasha otashi dulika itava ka dimbuluka omayele aeshe oo va pewa, ashike otava ka dimbuluka onghedi omo vamwe hava popi navo.
Natu kale hatu popi eendjovo diwa tadi di komutima
18. Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu efe po okudiladila kwii nosho yo omaliudo mai?
18 Okupangela ehandu inashi hala okutya okukala ashike tu na oipala tai monika ya ngungumana. Otu na okuninga shihapu shihe fi ashike okupangela omaliudo etu e na eenghono. Okukendabala okukala hatu monika twa ngungumana kombada ofimbo twa fula onya momutima, otashi tu wilile po pamaliudo. Osho osha faafana nomunhu a lyata keembiliki dohauto nokomahooli oshita. Okuninga ngaho otashi dulu okulolokifa neenghono oindjina ile oku i nyonauna. Onghee hano, ino fitikinina ehandu opo li ka ndwafuke lwanima. Ilikana kuJehova e ku kwafele u efe po oikala ii ya tya ngaho. Efa omhepo yaJehova i lundulule okudiladila kwoye nosho yo omutima woye opo u dule okulonga ehalo laye. — Lesha Ovaroma 12:2; Ovaefeso 4:23, 24.
19. Eenghatu dilipi tadi dulu oku tu kwafela tu henuke okuhanduka?
19 Katuka eenghatu odo tadi dulu oku ku kwafela u kale ho pangele omaliudo oye. Ngeenge opa holoka okuhaudafana kwonhumba ndele to didilike kutya oto hale okuhanduka, oshiwa u dje po ponhele opo oule wokafimbo opo omaliudo oye a lote. (Omayel. 17:14) Ngeenge omunhu oo to popi naye okwa hovele okuhanduka, kendabala ngaashi to dulu u popye naye nombili. Dimbuluka kutya ‘enyamukulo litalala otali kandula po oupyuhandu, ndelenee ondjovo ikukutu otai tukulula ehandu.’ (Omayel. 15:1) Okupopya eendjovo dii ile tadi handukifa otashi ka naipika ashike onghalo nonande odi popiwe nondaka italala. (Omayel. 26:21) Ngeenge pe na onghalo tai yeleke elipangelo loye, kala we ‘liteelela mokupopya nosho yo mokuhanduka.’ Ilikana Jehova e ku pe omhepo yaye i ku kwafele u kale ho popi oinima iwa ndele hayooyo ii. — Jak. 1:19.
Natu kale hatu dimine po vamwe tashi di komutima
20, 21. Oshike tashi ke tu kwafela tu kale hatu dimine po vamwe, nomolwashike tu na okuninga ngaho?
20 Mupya munene, kape na nande oumwe womufye ta dulu okupangela elaka laye filufilu. (Jak. 3:2) Nonande oilyo yomaukwaneumbo etu nosho yo ovamwatate novamwameme ovaholike ohava ningi eenghendabala va pangele elaka lavo, otashi dulika omafimbo amwe va popye oinima oyo tai tu nyemateke noinave shi didilika. Ponhele yoku va handukila meendelelo, konakona nelididimiko kutya omolwashike tashi dulika va popya oshinima osho. (Lesha Omuudifi 7:8, 9.) Mbela pamwe omolwaashi va li ve li momafininiko onhumba, va tila, vehe udite nawa ile tava ungaunga noupyakadi wonhumba?
21 Oinima ya tya ngaho kai na okukala elipopilo lokupopya hatu ndwafuka omolwehandu. Ndele ngeenge otwa kala hatu tale kutya oshike sha ningifa omunhu a popye ile a ninge oshinima shonhumba noku shi uda ko, otashi dulu oku tu linyengifa tu kale hatu dimine po. Atusheni ohatu popi nohatu ningi oinima oyo hai yahameke vamwe notwe lineekela kutya otave ke tu dimina po nehalo liwa. (Omuud. 7:21, 22) Jesus okwa ti kutya opo tu diminwe po kuKalunga, nafye otu na okukala hatu dimine po vamwe. (Mat. 6:14, 15; 18:21, 22, 35) Onghee hano, natu kaleni hatu endelele okuyandja ombili nokudimina po vamwe, nokungaho, ohatu ka kaleka po ohole oyo i li ‘oshimangifo sha wana shoku tu manga kumwe’ momaukwaneumbo nosho yo meongalo. — Kol. 3:14.
22. Omolwashike shiwa okukala hatu popi navamwe nombili?
22 Eshi onghalelo ei yoinima i yadi ovanhu va handuka tai ende ya yuka pexulilo, ohatu ka shakeneka omaupyakadi mahapu oo taa dulu okunyona po ehafo noukumwe wetu. Okukala hatu tula moilonga omafinamhango taa longo oo e li mEendjovo daKalunga otashi ke tu kwafela tu kale hatu longifa nawa elaka letu ndele haku li longifa nai. Ohatu ka kala tu na ekwatafano liwa meongalo nosho yo momaukwaneumbo, noshihopaenenwa shetu otashi ka yandja oundombwedi muwa kuvamwe kombinga ‘yaKalunga omunelao,’ Jehova. — 1 Tim.1:11, OB-1954.
Oto dulu okuyelifa?
• Omolwashike sha fimana okukonga omhito oyo tai wapalele okukundafana kombinga youpyakadi wonhumba?
• Omolwashike oilyo yomaukwaneumbo i na alushe okupopya ‘nonghenda’?
• Ongahelipi hatu dulu okuhenuka oku ula vamwe omalaka taa yahameke?
• Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kale hatu dimine po vamwe?