ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w11 10/1 ep. 13-15
  • Otu Na ngoo okufuta oifendela?

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Otu Na ngoo okufuta oifendela?
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2011
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Oifendela nosho yo eliudo
  • Eenghonopangelo domapangelo oda ngabekwa
  • Ouwa oo hau di mokudulika komahongo Ombibeli
  • Ou na okukala ho dulika koolyelye?
    Lihonga komuhongi munene
  • Okuninga oinima ei oukengeleledi ngoo shili?
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2011
w11 10/1 ep. 13-15

Otu Na ngoo okufuta oifendela?

OVANHU ashike vanini hava hafele okufuta oifendela. Ovanhu vahapu ove udite kutya oimaliwa yavo yoifendela ohai hepa molwaashi ihai longifwa nawa nohai vakwa po. Vamwe ohava anye okufuta oifendela molwaashi oimaliwa oyo ohai longifwa moinima inai koshoka paenghedi. Ovakalimo vamwe vomodoolopa yokoilongo yokOushilo woPokati ova popya kutya omolwashike va tokola okuhafuta oifendela va ti: “Itatu yandje oimaliwa i ka lande eeholo odo hadi dipaifwa ovana vetu.”

Eendjovo odo ohadi popiwa kovanhu vahapu nokadi pe. Mohandas K. Gandhi, oo a li nale omuwiliki wOvahindu okwa popya kutya omolwashike eliudo laye inali mu pitika a fute oifendela a ti: “Keshe oo ta yambidida epangelo li na ovakwaita, kutya nee ote shi ningi sha yukilila ile hasho, ota longo oulunde. Omunhu keshe, kutya nee omukulunhu ile omunyasha ota longo oulunde eshi ta yambidida epangelo mokufuta oifendela.”

Sha faafana, mefelemudo eti-19, omufilosofi Henry David Thoreau okwa li a longifa oukoshoki wopaenghedi opo e lipopile kutya omolwashike iha futu oifendela oyo tai ka longifwa okuyambidida oita. Okwa li a pula a ti: “Mbela omukwashiwana oku na okupitika omutotimhango e mu ningile omatokolo oo e na okuninga she likolelela keliudo laye? Ngeenge osho ngaho, omolwashike omunhu keshe e na eliudo?”

Oshinima shi na sha noifendela osha kuma Ovakriste, molwaashi Ombibeli otai hongo sha yela kutya Ovakriste ove na okukala neliudo la koshoka moinima aishe. (2 Timoteus 1:3) Kakele kaasho, Ombibeli oya ti yo kutya omapangelo oku na oufemba wokupula oifendela. Oya ti: “Omunhu keshe na dulike kovapangeli [vopanhu] ava have mu pangele. Osheshi kape na nande epangelo inali dja kuKalunga; ovapangeli ava ve li po, ova tulwa po kuKalunga. Osho hano mu nokudulika, hamolwehandukilo alike, ndelenee omolweliudo. Osho nee hamu fendele. Osheshi ovapangeli ovo ovayakuli vaKalunga nomolwaashi hava diinine meyakulo lavo. Yandjeni kuaveshe eshi mu nokuyandja: efendelo kuou e nokupewa efendelo.” — Ovaroma 13:1, 5-7.

Omolwetomheno olo, Ovakriste vomefelemudo lotete ova li va shiivika kutya ohava futu oifendela nehalo liwa, nokuli nonande shihapu osho va li va yandja osha li sha yambidida oukwaita. Eendombwedi daJehova kunena nado oda shiivika kutya ohadi futu oifendela nehalo liwa.a Omolwashike Ovakriste ve na okufuta oifendela ngeenge otai ka yambidida oilonga oyo ihava yambidida? Mbela Omukriste oku na okulipwililikila eliudo laye ngeenge ta pulwa a fute oifendela?

Oifendela nosho yo eliudo

Shididilikwedi, oifendela oyo Ovakriste vomefelemudo lotete va li va pulwa va fute oya li ya ka yambidida oukwaita. Oshinima osho shi na sha neliudo osho sha li she linyengifa lwanima Gandhi naThoreau vaha fute oifendela.

Didilika kutya Ovakriste kava li ashike va dulika koshipango osho tashi hangwa mOvaroma etukulwa 13 opo va henuke okupewa ehandukilo “ndelenee omolweliudo” lavo yo. (Ovaroma 13:5) Eliudo lOmukriste ohali mu fininike a fute oifendela, nokuli nonande otai ka longifwa mokuyambidida oilonga oyo ita tambula ko paumwene. Opo tu ude ko oshinima osho sha fa tashi kondjifafana, otu na okudimina oushili wa fimanenena u na sha neliudo letu, okaana komomutima oko hake tu lombwele kutya eenghatu detu odi li mondjila ile oda puka.

Ngaashi Thoreau a popya, keshe omunhu oku na okaana komomutima, ndele inatu pumbwa okukala twe ke lineekela filufilu. Opo tu hafife Kalunga, eliudo letu oli na okukala metwokumwe nomifikamhango daye dopaenghedi. Otu na okulundulula efimbo nefimbo omadiladilo etu ile etaleko letu opo li kale metwokumwe naalo laKalunga molwaashi omadiladilo aye oku dule etu kokule. (Epsalme 19:8) Onghee hano, otu na okukendabala okuuda ko kutya Kalunga oha tale ko ngahelipi omapangelo opanhu. Mbela ohe a tale ko ngahelipi?

Otwa didilika kutya omuyapostoli Paulus okwa popya kutya omapangelo opanhu oku li “ovayakuli vaKalunga.” (Ovaroma 13:6) Osho osha hala okutya shike? Osha hala okutya ohava kaleke po elandulafano nohava longele oshiwana oilonga ya fimana. Nokuli nomapangelo oo a nyonauka neenghono ohaa yandje luhapu eyakulo ngaashi eepoosa, ehongo laaveshe, okudima omindilo nosho yo okushilipaleka kutya ovanhu otava dulika komhango. Nonande Kalunga oku shii filufilu owii womapangelo oo a totwa kovanhu, okwa efa a kale po efimbo lonhumba nokwa popya kutya otu na okufuta oifendela omolwokufimaneka elongekido laye, sha hala okutya, eshi a efa omapangelo oo a pangele ovanhu.

Ndele Kalunga okwa efa ashike omapangelo opanhu a pangele okafimbo kanini. Omapangelo aeshe ote ke a pingena po nOuhamba waye womeulu nokuxulifa po owii aushe oo a ningila ovanhu oule womafelemido. (Daniel 2:44; Mateus 6:10) Ashike Kalunga ina pitika Ovakriste va kale itava dulika komapangelo mokukala itava futu oifendela ile mokuhadulika moinima imwe vali.

Ongahelipi ngeenge natango ou udite ngaashi Gandhi a li e udite, kutya okufuta oifendela oyo tai ka yambidida oita oku li oulunde? Ngaashi ashike etaleko letu li na sha noshitukulwa shonhumba hali lunduluka ngeenge otwe shi tale twa londa, ohatu dulu okulundulula omadiladilo etu noupu opo a kale metwokumwe naao aKalunga mokudilonga kunghee etaleko laye li dule neenghono omataleko etu. Kalunga okwa popya okupitila momuprofeti Jesaja, a ti: “Ngaashi eulu li li pombada li dule edu, osho yo eendjila dange di dule deni nomadiladilo ange e dule omadiladilo eni.” — Jesaja 55:8, 9.

Eenghonopangelo domapangelo oda ngabekwa

Nonande Ombibeli otai ti kutya ovanhu ove na okufuta oifendela komapangelo, eenghonopangelo dao oda ngabekwa. Jesus okwa honga kutya Kalunga okwa yandja ashike eenghonopangelo da ngabekwa komapangelo a tya ngaho. Eshi Jesus a li a pulwa ngeenge osha yuka ngoo koshipala shaKalunga okufuta oifendela kepangelo laRoma olo la li tali pangele pefimbo opo, okwa nyamukula netumbulo eli lididilikwedi a ti: “Eshi shomukesari, shi peni omukesari, naasho shaKalunga, shi peni Kalunga.” — Markus 12:13-17.

Omapangelo oo taa fanekwa ‘kOmukesari,’ ohaa nduluka oimaliwa noku u fa ongushu yayo. Onghee hano, pataleko laKalunga, oku na oufemba wokupula a shunifilwe oimaliwa oyo panghedi yoifendela. Ndele eshi Jesus a ti osho ‘shaKalunga shi peni Kalunga,’ okwa li a hala okutya otu na ashike okuliyandjela Kalunga noku mu longela oye aeke, ndele hamahangano opanhu. Ngeenge eemhango dopanhu ile oiteelelwa yavo tai kondjifafana neemhango daKalunga, Ovakriste ove na ‘okudulika kuKalunga ponhele yokudulika kovanhu.’ — Oilonga 5:29.

Ovakriste kunena otashi dulika va kale ve udite nai shi na sha nanghee oifendela imwe hai longifwa, ndele ihava kendabala okunwefa mo ile okuya moshipala eenghatu depangelo moku li kondjifa ile okwaanya okufuta oifendela. Osho otashi ka ulika kutya inave lineekela kutya Kalunga oye ashike ta ka kandula po omaupyakadi ovanhu. Ponhele yaasho, ova teelela nelididimiko efimbo laKalunga la wapala okuya olunyala moinima yopanhu okupitila mepangelo lOmona waye, Jesus, oo a ti: “Ouhamba wange kau fi wamu.” — Johannes 18:36.

Ouwa oo hau di mokudulika komahongo Ombibeli

Oto ka mona omauwa mahapu ngeenge owa dulika komahongo Ombibeli e na sha nokufuta oifendela. Oto ka henuka okuhandukilwa molwaashi wa teya omhango nosho yo okukala wa tila okukwatwa. (Ovaroma 13:3-5) Osho sha fimanenena, oto ka kala u na eliudo la koshoka koshipala shaKalunga noku mu fimaneka mokudulika komhango. Nonande otashi dulika u kanife oimaliwa yonhumba mokuyelekanifa naavo ihava futu oifendela ile hava kengelele, kala we lineekela momaudaneko aKalunga e na sha nokufila oshisho ovapiya vaye ovadiinini. Omushangi wOmbibeli David okwa ti: “Nghee nda li omumati fiyo onda kulupa, omuyuki inandi mu mona nande a efuwa, ile oludalo laye tali ehela oshifima.” — Epsalme 37:25.

Xuuninwa, okuuda ko nokudulika koshipango shOmbibeli shi na sha nokufuta oifendela otashi ku etele ombili yopamadiladilo. Kalunga ine ku tala ko kutya ou na oshinakuwanifwa shi na sha nanghee epangelo tali longifa oifendela oyo ho futu, ngaashi ashike omhango ihai ku tale ko u na oshinakuwanifwa shi na sha nanghee mwene wonhele omo ho lendinga ha longifa oimaliwa oyo ho futu. Fimbo omulumenhu wedina Stelvio a li ine lihonga oshili yOmbibeli, okwa kala a hala pa ningwe omalunduluko opapolotika muEuropa lokolukadi oule womido. Okwa yelifa kutya omolwashike a efa po eenghendabala odo a ti: “Onda dimina kutya ovanhu itava dulu okweetifa po ouyuki, ombili nosho yo oumwainafana womounyuni. Ouhamba waKalunga oo ashike tau ka ninga po omalunduluko nokweetifa po oulikumwe wovanhu muwa.”

Ngaashi Stelvio, ngeenge owa kala ‘ho pe Kalunga, osho shaye,’ naave oto ka mona eshi Kalunga ta ka eta epangelo liyuki kombada yedu alishe, ta xulifa po owii nokuhenouyuki oko kwa etifwa komapangelo opanhu.

[Eshangelo lopedu]

a Opo u mone ouyelele muhapu u na sha nondjokonona yEendombwedi daJehova yokufuta oifendela, tala Oshungonangelo ye 1 Novemba 2002, epandja 22-23, okatendo 15 nosho yo ye 1 Mei 1996, epandja 16-17, okatendo 7.

[Eendjovo dididilikwedi pepandja 14]

Otwa pumbwa okulundulula etaleko letu opo li kale metwokumwe naalo laKalunga molwaashi omadiladilo aye oku dule kokule etu

[Eendjovo dididilikwedi pepandja 15]

Ngeenge Ovakriste ova kala hava dulika mokufuta oifendela, otava ka kala ve na eliudo liwa koshipala shaKalunga notava ka ulika kutya ove lineekela kutya ota ka wanifa po eemhumbwe davo

[Omafano pepandja 14]

“Eshi shomukesari, shi peni omukesari, naasho shaKalunga, shi peni Kalunga”

[Odjo yefano 14]

Copyright British Museum

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma