ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w25 Septemba ep. 14-19
  • Fimaneka vamwe

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Fimaneka vamwe
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (yokukonakonwa) — 22025
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • OSHA HALA OKUTYA SHIKE OKUFIMANEKA VAMWE?
  • FIMANEKA OILYO YOUKWANEUMBO WENI
  • FIMANEKA OVAITAVELI VAKWENI
  • FIMANEKA OVO VEHE FI EENDOMBWEDI DAJEHOVA
  • Oho tula po ngoo oshihopaenenwa mokufimaneka vamwe?
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2008
  • Omolwashike u na okukala ho dulika kwaavo ve na eenghonopangelo?
    Nghee to dulu okulikaleka mohole yaKalunga
  • Omolwashike tu na okudulika kwaavo ve na eenghonopangelo?
    ‘Likalekeni mohole yaKalunga’
  • Oho tula po ngoo oshihopaenenwa shokufimaneka ovaitaveli vakweni?
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (yokukonakonwa) — 22025
w25 Septemba ep. 14-19

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 38

EIMBILO 120 Kala omulininipiki ngaashi Kristus

Fimaneka vamwe

“Oshixwepo okukala wa fimanekwa shi dulife okukala noshisilveri nosho yo oshingoli.” — OMAYEL. 22:1.

ENENEDILADILO

Ohatu ke lihonga kutya omolwashike twa pumbwa okufimaneka vamwe, nanghee hatu dulu okuninga ngaho, nokuli nonande oshidjuu oku shi ninga.

1. Omolwashike ovanhu hava kala ve udite nawa, ngeenge va fimanekwa? (Omayeletumbulo 22:1)

MBELA oho kala u udite nawa ngeenge ovanhu ve ku fimaneka? Kape na omalimbililo, oho kala u udite nawa. Ovanhu aveshe ova pumbwa okufimanekwa. Ohatu kala twa hafa ngeenge twa fimanekwa. Nomolwaasho Ombiibeli ya ti kutya “oshixwepo okukala wa fimanekwa shi dulife okukala noshisilveri nosho yo oshingoli.” — Lesha Omayeletumbulo 22:1.

2-3. Omolwashike ihashi kala alushe shipu okufimaneka vamwe, noshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

2 Haalushe tashi dulika shi kale shipu okufimaneka vamwe. Molwaashi ohatu mono omapuko aavo ve tu dingilila. Natango, otu li pefimbo opo ovanhu vahapu ihava fimaneke vamwe. Ashike otwa pumbwa okukala twa yooloka ko. Omolwashike? Omolwaashi Jehova okwa hala tu fimaneke “ovanhu vomaludi aeshe.” — 1 Pet. 2:17.

3 Moshitukulwa eshi, ohatu ke lihonga kutya osha hala okutya shike okufimaneka vamwe, nanghee hatu dulu okuulika kutya otwa fimaneka (1) oilyo youkwaneumbo wetu, (2) ovaitaveli vakwetu nosho yo (3) ovo vehe fi Eendombwedi daJehova. Ohatu ka yandja elitulemo kunghee hatu dulu okuulika kutya otwa fimaneka vamwe, nokuli nonande oshidjuu okuninga ngaho.

OSHA HALA OKUTYA SHIKE OKUFIMANEKA VAMWE?

4. Osha hala okutya shike okufimaneka vamwe?

4 Osha hala okutya shike okufimaneka vamwe? Okufimaneka vamwe osha kwatela mo onghedi omo hatu diladila kombinga yovanhu, nanghee hatu ungaunga navo. Ngeenge otwa didilike kutya omunhu oku na omaukwatya mawa, e tu ningila sha shiwa, ile e na eenghonopangelo donhumba, ohatu ungaunga naye nefimaneko. Osha fimana okuulika efimaneko tashi di komutima. — Mat. 15:8.

5. Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu fimaneke vamwe?

5 Jehova okwa hala tu fimaneke vamwe. Pashihopaenenwa, okwe tu lombwela tu fimaneke ‘ovapangeli.’ (Rom. 13:​1, 7) Ashike vamwe otashi dulika va tye: “Ohandi ka fimaneka ashike ovanhu ngeenge ova longo osho sha yuka.” Mbela okutomhafana kwa tya ngaho oku li ngoo pandunge? Tu li ovapiya vaJehova, otu shii kutya inatu pumbwa ashike okufimaneka ovanhu she likolelela keenghatu davo. Ndele ohatu va fimaneke, molwaashi otu hole Jehova, notwa hala oku mu hafifa. — Jos. 4:14; 1 Pet. 3:15.

6. Mbela otashi shiiva ngoo okufimaneka umwe oo iha ungaunga naave nefimaneko? Shi yelifa. (Tala yo kombada yoshifo.)

6 Vamwe otashi dulika ve lipule kutya, ‘Mbela otashi shiiva ngoo okufimaneka umwe oo iha ungaunga naave nefimaneko?’ Heeno. Natu ka taleni koihopaenenwa imwe. Ohamba Saul oya li ya popya nonyanya nomonamati Jonatan pokati kovanhu. (1 Sam. 20:​30-34) Ashike Jonatan okwa li a yambidida xe nefimaneko molwoodi fiyo osheshi Saul a fya. (Ex. 20:12; 2 Sam. 1:23) Omupristeri munene Eli okwa li a lundila Hanna kutya okwa kolwa. (1 Sam. 1:​12-14) Ashike Hanna okwa li a popya nefimaneko naEli, nokuli nonande keshe umwe muIsrael okwa li e shii kutya Eli okwa dopa okuwanifa po oshinakuwanifwa shaye, e li xe omudali nosho yo omupristeri munene. (1 Sam. 1:​15-18; 2:​22-24) Ovalumenhu vomuAtena ova li va tuka omuyapostoli Paulus, ve mu ifana “omupopyaani.” (Oil. 17:18) Nonande Paulus okwa li a ningilwa oinima aishe oyo, okwa li a popya navo nefimaneko. (Oil. 17:22) Oihopaenenwa oyo oya ulika kutya, ngeenge otwa kala tu hole Jehova neenghono, nokukala twa tila oku mu udifa nai, otashi ke tu linyengifa tu fimaneke vamwe, nokuli nonande oshidjuu oku shi ninga. Natu ka kundafaneni kutya olyelye tu na okufimaneka, nomolwashike.

Jonatan, Saul nosho yo ovakwaita Ovaisrael tava lu nomaongamukonda, omaonga noikelelifo.

Nonande xe okwa li a ungaunga naye nonyanya, Jonatan okwa twikila okupopila nokuyambidida xe e li ohamba (Tala okatendo 6)


FIMANEKA OILYO YOUKWANEUMBO WENI

7. Oshike tashi dulika shi ningife shidjuu kufye okuungaunga noilyo youkwaneumbo nefimaneko?

7 Eshongo. Ohatu kala efimbo lihapu nomaukwaneumbo etu. Oshidjemo, ohatu kala tu shii omaukwatya avo mawa, nokuhawanenena kwavo. Vamwe otashi dulika ve na ouyehame oo hau shi ningifa shidjuu kufye oku va fila oshisho, ile tashi dulika ve na oisho ihapu. Vamwe otashi dulika va popye, ile va katuke monghedi oyo tai tu udifa nai. Otwa pumbwa okukala tu udite ouumbo ngeenge tu li nomaukwaneumbo etu. Ashike ngeenge oilyo youkwaneumbo inai fimanekafana, otashi dulu oku va ningifa va kale va handukilafana. Oshidjemo, oilyo youkwaneumbo ihai tu i fife. Ngaashi ashike omukifi hau imbi oilyo yolutu i longele kumwe nawa, okuhafimanekafana otaku dulu okwiimba oilyo youkwaneumbo i kale ya hangana. Ndele ngaashi ashike omukifi hau dulu okupangwa, oilyo youkwaneumbo nayo oya pumbwa okulihonga okukala hai ungaungafana nefimaneko.

8. Omolwashike sha fimana okufimaneka oilyo youkwaneumbo wetu? (1 Timoteus 5:​4, 8)

8 Omolwashike wa pumbwa okufimaneka vamwe? (Lesha 1 Timoteus 5:​4, 8.) Monhumwafo yaPaulus yotete oyo a shangela Timoteus, okwa popya nghee oilyo youkwaneumbo i na okufilafana oshisho. Okwa yelifa kutya otwa pumbwa okufimaneka oilyo youkwaneumbo wetu, hamolwaashi tu na oku shi ninga, ndele ‘omolwetilokalunga.’ Osho osha hala okutya, ohatu ningi ngaho molwaashi otwe shi tala ko shi li oshitukulwa shelongelokalunga letu. Ngahelipi mbela? Jehova okwa tota po elongekido loukwaneumbo. (Ef. 3:​14, 15) Onghee ngeenge otwa fimaneka oilyo youkwaneumbo wetu, kungaho otwa fimaneka Jehova, oo e li Omutoti woukwaneumbo. Olo kali fi tuu etomheno la kola lokufimaneka oilyo youkwaneumbo wetu!

9. Ongahelipi omushamane nosho yo omukulukadi tava dulu okuulika kutya ova fimanekafana? (Tala yo omafano.)

9 Nghee to dulu okuulika efimaneko. Omushamane oo ha fimaneke omukulukadi waye, oha ulike kutya omukulukadi oku na ondilo kuye, kutya nee ongeenge ve li ovo aveke, ile ove li pokati kovanhu. (Omayel. 31:28; 1 Pet. 3:7) Ke na efiku a denge omukulukadi waye, e mu fife ohoni, ile e mu ningife a kale e udite ehe na oshilonga. Ariel,a oo ha di koArgentina, okwa ti: “Omolwouyehame womukulukadi wange, omafimbo amwe oha popi oinima oyo hai udifa nge nai. Ngeenge osho sha ningwa, ohandi lidimbulukifa kutya osho ta popi hasho naanaa a hala okutya shili. Meenghalo da tya ngaho, ohandi dimbuluka 1 Ovakorinto 13:​5, ovo va kwafela nge ndi kale handi popi naye nefimaneko, ponhele yokupopya naye nehandu.” (Omayel. 19:11) Omukulukadi oha ulike kutya okwa fimaneka omushamane waye moku mu popila mouwa kuvamwe. (Ef. 5:33) Omukulukadi oha henuka okuula omushamane waye omalaka mai, oku mu sheka, noku mu ifana omadina; oku shii kutya elihumbato la tya ngaho otali dulu okuteya po ohombo yavo. (Omayel. 14:1) Omumwameme wokoItaly, oo e na omushamane ta kondjo noisho, okwa ti: “Omafimbo amwe ohandi kala ndi udite kutya omushamane wange ote lipula noinima ihapu unene. Monakudiwa, eendjovo dange nosho yo omalinyengo ange okoshipala okwa li haa ulike kutya inandi mu fimaneka. Ashike onda li nda mona kutya apa ngoo pe fike handi endafana novanhu ovo hava popile vakwao mouwa, opo ngoo pe fike handi kala handi ulike kutya onda fimaneka omushamane wange.”

Omafano: Ovalihomboli tava ungaungafana nefimaneko. 1. Omushamane ta popi nonghenda nomukulukadi waye eshi tava longekida oikulya mokombifa. 2. Omukulukadi ta tange omushamane waye komesho yovaenda, ofimbo omushamane ta pe omumwatate omunamido oikulya.

Ngeenge otwa kala twa fimaneka omaukwaneumbo etu, kungaho ohatu fimaneke Omutwe woukwaneumbo, Jehova (Tala okatendo 9)


10. Ongahelipi ovanyasha tava dulu okuulika kutya ova fimaneka ovadali vavo?

10 Ovanyasha, dulikeni keemhango domomaukwaneumbo eni, odo da tulwa po kovadali veni. (Ef. 6:​1-3) Kaleni hamu popi novadali veni nefimaneko. (Ex. 21:17) Eshi ovadali veni tava ende tava kulupa, otashi dulika tava ka pumbwa unene ekwafo leni. Ningeni ngaashi tamu dulu, opo mu va file oshisho. Natu ka taleni koshihopaenenwa shaMaría, oo e na xe ehe fi Ondombwedi yaJehova. Eshi xe a hovela okweehama, osha li shidjuu kuMaría oku mu fila oshisho. Maria okwa ti: “Kanda li ashike handi ilikana, opo ndi fimaneke tate, ndele onda li yo handi ilikana, opo ndi dule okuulika kutya onde mu fimaneka. Onda li nda mona kutya, ngeenge Jehova okwa hala ndi fimaneke ovadali vange, osha yela kutya ota ka pa nge eenghono ndi dule oku shi ninga. Mokweendela ko kwefimbo, onda li nda didilika kutya tate ina pumbwa okulundulula elihumbato laye, opo ndi ungaunge naye nefimaneko.” Ngeenge ohatu fimaneke oilyo youkwaneumbo wetu, kashi na nee mbudi kutya oshidjuu shi fike peni, ohatu ulike kutya otwa fimaneka elongekido laJehova.

FIMANEKA OVAITAVELI VAKWENI

11. Omolwashike tashi dulika shi kale shidjuu okuungaunga novaitaveli vakwetu nefimaneko?

11 Eshongo. Ovaitaveli vakwetu ohava kala metwokumwe nomifikamhango dOmbiibeli, ashike omafimbo amwe, otashi dulika va ungaunge nafye nonyanya, ve tu tokole shihe li pauyuki, ile ve tu ningile nai. Ngeenge omwiitaveli mukwetu okwa ‘ungaunga nafye nai,’ otashi dulika tu mone shidjuu okuungaunga naye nefimaneko. (Kol. 3:13) Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu twikile okuulika efimaneko?

12. Omolwashike twa pumbwa okufimaneka ovaitaveli vakwetu? (2 Petrus 2:​9-12)

12 Omolwashike wa pumbwa okufimaneka vamwe? (Lesha 2 Petrus 2:​9-12.) Petrus okwa popya monhumwafo yaye onhivali kutya vamwe, ovo va li ko pefimbo lovayapostoli, meongalo lopaKriste kava li va fimaneka “ovo va tumbalekwa kuKalunga,” ovakulunhuongalo Ovakriste. Ovaengeli ovadiinini, ovo va li va mona osho sha ningwa po, ova li ve linyenga ngahelipi? Molwaashi ovaengeli “ova fimaneka Jehova,” kava li va ungaunga novanhu va tya ngaho nonyanya. Osho osha li shi hokwifa shili! Ovaengeli ovo va wanenena, kava li va popila mowii ovanhu va tya ngaho. Ponhele yaasho, ova li va efela oinima momake aJehova, oye e va tokole noku va handukila. (Rom. 14:​10-12; yelekanifa Jud. 9.) Ohatu dulu okulihonga oshilihongomwa kovaengeli. Ngeenge otu na okuungaunga novapataneki vakwetu nefimaneko, mbela inatu pumbwa okuungaunga novaitaveli vakwetu nefimaneko? Otwa pumbwa ‘okukatuka eenghatu,’ opo tu va fimaneke. (Rom. 12:10) Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka ulika kutya otwa fimaneka Jehova.

13-14. Ongahelipi to dulu okuulika kutya owa fimaneka ovo ve li meongalo? Yandja oihopaenenwa. (Tala yo omafano.)

13 Nghee to dulu okuulika kutya owa fimaneka vamwe. Ovakulunhuongalo, ngeenge tamu hongo vamwe, alushe shi ningeni pahole. (Filem. 8, 9) Ngeenge owa hala okupa umwe omayele, shi ninga nonghenda, ndele hasheeshi wa handuka. Ovamwameme, otamu dulu okukwafela ovo ve li meongalo, opo va kale va fimanekafana, mokuhenuka olwaambo, ile okupopila vamwe mowii. (Tit. 2:​3-5) Atusheni ohatu dulu okuulika kutya otwa fimaneka ovakulunhuongalo meongalo, mokulongela kumwe navo, noku va pandula omolwoilonga yavo youdiinini eshi hava kwatele komesho okwoongala, oilonga yokuudifa nokukwafela ovo va “katuka shihe li pandunge.” — Gal. 6:1; 1 Tim. 5:17.

14 Omumwameme wedina Rocío okwa li a mona shidjuu okufimaneka omukulunhuongalo oo a li e mu pa omayele. Okwa ti: “Onda li ndi udite kutya ina popya naame pahole. Ngeenge ndi li keumbo, onda li handi mu popile mowii. Nonande onda li handi kendabala ndihe shi ulike, onda li ndi udite kutya ka li e na ko nasha shili naame, nokanda li handi pwilikine komayele aye.” Oshike sha li sha kwafela Rocío? Okwa ti: “Melesho lange lOmbiibeli, onda li nda lesha 1 Ovatessalonika 5:​12, 13. Eshi nda li nda didilika kutya kanda li nda fimaneka omumwatate oo, eliudo lange ola li tali nyenyetele nge. Onda li nda ilikana kuJehova, nonda ninga omapekapeko moishangomwa yetu, opo ndi mone ouyelele wokondadalunde oo tau dulu okukwafela nge ndi lundulule etaleko lange. Onda li nda didilika kutya oupyakadi kau li komumwatate, ndele onda li ndi na ounhwa. Paife ondi udite ko kutya ngeenge kandi na elininipiko, otashi ka kala shidjuu kwaame okufimaneka vamwe. Natango, onda pumbwa okuninga omalunduluko, ashike paife eshi handi kendabala okuulika kutya onda fimaneka vamwe, ondi na ombili naJehova.”

Omafano: Omumwameme omunamido ta lesha Ombiibeli yaye nota diladila kombinga yeenghedi da yoolokafana omo ovakulunhuongalo hava longo noudiinini. 1. Omukulunhuongalo ta yandje oshipopiwa pokwoongala. 2. Ta kwafele omumwatate oo e li kokatemba. 3. Ta halakanifa o-snow pondje yOlupale lOuhamba.

Atusheni ohatu dulu okuulika kutya otwa fimaneka ovakulunhuongalo, mokulongela kumwe navo noku va pandula omolwoilonga yavo youdiinini (Tala okatendo 13-14)


FIMANEKA OVO VEHE FI EENDOMBWEDI DAJEHOVA

15. Omolwashike tashi dulika shi kale shidjuu okufimaneka ovo vehe fi Eendombwedi daJehova?

15 Eshongo. Luhapu ohatu shakeneke moukalele ovanhu ovo vehe hole oshili yOmbiibeli. (Ef. 4:18) Ovanhu vamwe ihava pwilikine ketumwalaka letu omolwoinima oyo va hongwa eshi va li ounona. Vamwe ovo hatu longo navo, ile ovanafikola vakwetu otashi dulika va ungaunge nafye nonyanya. Ovayandji vetu voilonga, ile ovahongifikola otashi dulika ihave tu pandula omolwoilonga yetu. Mokweendela ko kwefimbo, otashi dulika tuha fimaneke ovanhu va tya ngaho notashi dulika tu dope okuungaunga navo monghedi omo twa hala okuungaungiwa nafye.

16. Omolwashike sha fimana okuungaunga nefimaneko naavo ihava longele Jehova? (1 Petrus 2:12; 3:15)

16 Omolwashike u na okufimaneka vamwe? Dimbuluka kutya Jehova oha yandje elitulemo konghedi omo hatu ungaunga naavo ihave mu longele. Omuyapostoli Paulus okwa dimbulukifa Ovakriste kutya elihumbato lavo liwa otashi dulika li linyengife umwe a “fimaneke Kalunga.” Omolwetomheno olo, okwe va ladipika va popile eitavelo lavo tave “shi ningi nomwenyo muwa nonefimaneko linene.” (Lesha 1 Petrus 2:12; 3:15.) Kashi na nee mbudi kutya Ovakriste otava popile eitavelo lavo komesho yomhangu, ile oyovashiinda shavo ove na okuungaunga nefimaneko naavo vehe fi Eendombwedi, va fa ashike ngeno ve li koshipala shaKalunga. Komesho yaaishe, Jehova oha tale noha pwilikine kwaasho hatu popi nokonghedi omo hatu shi popi. Olo kali fii tuu etomheno la fimana li na sha nanghee tu na okuungaunga nefimaneko naavo vehe fi Eendombwedi daJehova!

17. Ongahelipi to dulu okuulika kutya owa fimaneka ovo vehe fi Eendombwedi?

17 Nghee to dulu okuulika kutya owa fimaneka vamwe. Ngeenge tu li moukalele, inatu hala okuulikila ovanhu, ovo vehe na, ile ve na eshiivo linini, kutya inava fimana. Ponhele yaasho, otwa hala oku va tala ko ve na ongushu kuKalunga nove tu dule. (Hag. 2:7; Fil. 2:3) Ngeenge umwe okwe ku tukile eitavelo loye, henuka oku mu nyamukula nai, uhe mu ulikile kutya ou shii shihapu u mu dule. (1 Pet. 2:23) Ngeenge oto livele ombedi omolwoshinima osho wa popya, yandja ombili meendelelo. Ongahelipi to dulu okuulika kutya owa fimaneka ovo ho longo navo? Kala omunailonga ha longo noudiinini nokukendabala okukala u na etale ko liwa li na sha naavo ho longo navo, ile ovo ho longele. (Titus 2:​9, 10) Ngeenge owa kala omunashili noho longo noudiinini, otashi dulika u hafife, ile uha hafife ovanhu, ashike oto ka hafifa Kalunga filufilu. — Kol. 3:​22, 23.

18. Omolwashike sha fimana okukala tu na efimaneko noku li ulikila vamwe?

18 Otu na omatomheno mahapu mawa e na sha nokukala tu na efimaneko noku li ulikila vamwe. Otwa mona kutya, ngeenge otwa kala twa fimaneka omaukwaneumbo etu, kungaho ohatu fimaneke Omutwe woukwaneumbo, Jehova. Sha faafana, ngeenge otwa fimaneke ovamwatate novamwameme, kungaho ohatu fimaneke Tate yetu womeulu. Nongeenge otwa fimaneke ovo vehe fi Eendombwedi, ohatu ke shi ningifa shipu kuvo va longele Jehova, ile va fimaneke Kalunga ketu munene. Nokuli nongeenge ovanhu vamwe inave tu fimaneka, osha fimana alushe okukala nefimaneko noku li va ulikila. Omolwashike? Molwaashi Jehova ote ke tu nangeka noupuna. Okwa udaneka a ti: “Ohandi ka fimaneka ou ta fimaneke nge.” — 1 Sam. 2:30.

OTO NYAMUKULA NGAHELIPI?

  • Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwa fimaneka oilyo youkwaneumbo wetu?

  • Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwa fimaneka ovaitaveli vakwetu?

  • Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwa fimaneka ovo vehe fi Eendombwedi daJehova?

EIMBILO 129 Natu twikile okulididimika

a Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma