Etukulwa 10
Oukwaneumbo ou na okuninga po shike ngeenge oshilyo shimwe tashi vele?
1, 2. Satana okwa li a longifa ngahelipi eenghalo dinyikifa oluhodi nosho yo ouvela opo ngeno a teye po oudiinini waJob?
NOPEHE NA omalimbililo, Job okwa li umwe womwaavo va hafela onghalamwenyo youkwaneumbo. Ombibeli oya ti kutya okwa li ‘omulumenhu oshipuna e dule ovalumenhu aveshe vOkoushilo.’ Job okwa li e na ovanamati vaheyali novanakadona vatatu, nokwa li e na oiniwe ya wana okufila oshisho oukwaneumbo waye. Ndele komesho yaaishe, okwa li ha kwatele komesho oukwaneumbo waye ngeenge tashi uya poinima yopamhepo nokwa li a halelela okukwafela ovana vaye va kale va hokiwa kuJehova. Osho osha li sha kwafela oukwaneumbo wavo u kale wa hangana nowa hafa. — Job 1:1-5.
2 Satana, oo e li omutondi munenenene waJehova Kalunga, okwa kala ta konenene onghalonawa yaJob. Oha kongo alushe eemhito opo a teye po oudiinini wovapiya vaJehova. Nomolwaasho okwa li ta kendabala okuteya po oudiinini waJob mokuponhokela oukwaneumbo waye oo wa li wa hafa. Kakele kaasho, okwa li yo a ‘umbila Job oidinda ii okudja koshi yeemhadi fiyo okombada yomutwe.’ Osha yela kutya Satana okwa li ta longifa eenghalo dinyikifa oluhodi nouvela opo a teye po oudiinini waJob. — Job 2:6, 7.
3. Hepaulula omadidiliko omukifi waJob.
3 Ombibeli inai popya kondadalunde edina lopaunamiti lomukifi oo Satana a li a umbila Job. Ndelenee oya popya omadidiliko omukifi oo. Pashihopaenenwa, oya hokolola kutya olutu laye okwa li tali di omainyo, nonokutya oshipa shaye osha li sha kukuta nai sha fa omakuma ondwi nosha li sha ola. Oya ti yo kutya olutu laye nomufudo waye oya li tai nyika nai nokwa li e udite ouyahame tau udifa omunhu omwenyo munyenye. (Job 7:5; 19:17; 30:17, 30) Omolwouyahame wa tya ngaho, Job okwa li ashike ha kala omutumba momute te linyae noshikangwa. (Job 2:8) Kaya li tuu onghalo i etifa onghenda!
4. Onghalo ilipi hai hange oukwaneumbo keshe efimbo nefimbo?
4 Ngeno okwa li oove wa umbilwa omukifi wa fa waJob, ngeno oto ke linyenga ngahelipi? Lao linene, kunena Satana iha etele vali ovapiya vaJehova omikifi ngaashi a li e shi ninga pefimbo laJob. Ndele nande ongaho, molwaashi inatu wanenena, oilyo yomaukwaneumbo otashi dulika i kwatwe komikifi odo hadi dulu okweetifwa koisho yonghalamwenyo nosho yo keenghalo domomudingonoko omo tu li odo tadi ende tadi naipala. Nonande otu kale hatu ningi eenghendabala opo tu liamene komikifi, inatu lya olusha lokuhakwatwa komikifi. Onghee hano, ohatu dulu okukwatwa komikifi nonande haatushe hatu ka vela neenghono ngaashi Job. Ohashi kala lela eshongo ngeenge oshilyo shimwe shoukwaneumbo tashi vele. Onghee hano, natu ka tale kunghee Ombibeli tai dulu oku tu kwafela tu ungaunge nomauvela oo haa hange ovanhu efimbo nefimbo. — Omuudifi 9:11; 2 Timoteus 3:16.
OUKWANEUMBO WENI OHAU LINYENGE NGAHELIPI NGEENGE OSHILYO SHIMWE TASHI VELE?
5. Luhapu oilyo youkwaneumbo ohai linyenge ngahelipi ngeenge oshilyo shimwe tashi vele ouvela wopakafimbo?
5 Ihashi kala shipu okuungaunga nomalunduluko oo haa holoka po monghalamwenyo, unene tuu ngeenge pe na umwe moukwaneumbo ta vele. Ngeenge pe na umwe ta vele moukwaneumbo, kutya nee ouvela waye kau fi wefimbo lile, ohashi pula vakwao moukwaneumbo va ninge omalunduluko nomaliyambo onhumba nova yavelele oo ta vele. Pashihopaenenwa, oilyo ikwao youkwaneumbo otashi dulika i na okuhenuka okuninga omaweelelo opo oo ta vele a dule okufuwa po ile i na okweefa po omalipyakidilo amwe pakafimbo. Momaukwaneumbo mahapu, nonande ounona ohava yavelele vamwaina ile ovadali vavo ngeenge tava vele, ova pumbwa okudimbulukifwa omafimbo amwe opo vaha ninge omapiyaano. (Ovakolossi 3:12) Ngeenge oshilyo shoukwaneumbo inashi kwatwa komukifi woshinamenena, luhapu oukwaneumbo ohau kala we lilongekida okuninga keshe osho sha pumbiwa opo u kwafele oshilyo osho tashi vele. Keshe umwe oha kala a hala okuningilwa sha faafana ngeenge ta vele. — Mateus 7:12.
6. Omafimbo amwe omaukwaneumbo ohae linyenge ngahelipi ngeenge oshilyo shimwe sha kwatwa komukifi woshinamenena?
6 Ndele ongahelipi ngeenge ouvela owa kwata moiti neenghono notau pula oukwaneumbo efimbo lihapu nou ninge omalunduluko manene? Ongahelipi ngeenge oshilyo shimwe shoukwaneumbo osha kwatwa koudu wombada ile otashi vele o-AIDS ile sha kwatwa komikifi dikwao doshinamenena? Ongahelipi ngeenge oshilyo shimwe shoukwaneumbo osha kwatwa komukifi wopamadiladilo? Luhapu oukwaneumbo ohau kala wa nyika oluhodi neenghono omolwouvela wa tya ngaho. Ndele mokweendela ko kwefimbo, oilyo youkwaneumbo otashi dulika i kale ya kenyanana eshi onghalo itai xwepopala naashi inai manguluka vali okuninga oinima oyo ya kala hai ningi shito. Otashi dulika i lipule kutya: “Omolwashike ofye twa hangwa koupyakadi wa tya ngaha?”
7. Omukulukadi waJob okwa li e linyenga ngahelipi eshi Job kwa li a kwatwa komukifi, noshike osho a li a dimbwa?
7 Eshi oukwaneumbo waJob wa li wa hangwa komaupyakadi, omukulukadi waJob okwa li a kenyanana komaupyakadi oo. Dimbuluka kutya okwa li a filwa ovana vaye aveshe. Onghee hano, osha yela kutya oiningwanima aishe oyo ya li ya hanga oukwaneumbo wavo oya li ye mu wilila po neenghono. Hauxuuninwa, eshi a mona omushamane waye, Job, oo a li nale e na oukolele a kwatwa komukifi uyahameka notau udifa omunhu omwenyo munyenye, okwa li a lyalyakana neenghono ndele ta dimbwa ekwatafano liwa olo ye nomushamane waye va li ve na naKalunga. Ombibeli oya ti: “Opo nee [omwalikadi waJob okwa] ti kuye: Natango tuu to anyene mo mouyuki woye? Efa Kalunga u fye!” — Job 2:9.
8. Ngeenge oshilyo shimwe shoukwaneumbo otashi vele neenghono, omushangwa ulipi tau dulu okukwafela oilyo ikwao youkwaneumbo i kale i na etaleko li li pandjele?
8 Vahapu ohava kala va nyemata ile va handuka nokuli eshi ve na okuninga omalunduluko monghalamwenyo opo va kwafele omupambele oo ta vele. Ndele Ovakriste ove na okutalela onghalo oyo mefano lili molwaashi otai va pe omhito va ulike ounene wohole yavo. Ombibeli oya ti ohole yashili oi “noutalanheni, . . . ihai kongo shayo vene, . . . ohai tuvike aishe nohai itavele aishe, ohai teelele aishe, hai lididimikile aishe.” (1 Ovakorinto 13:4-7) Onghee hano, ponhele yokweefa tu teke omukumo komadiladilo mai, otwa pumbwa okuninga ngaashi hatu dulu opo tu kondjife omadiladilo a tya ngaho. — Omayeletumbulo 3:21.
9. Omishangwa tadi shilipaleke dilipi tadi dulu okukwafela oilyo yomaukwaneumbo omo mu na oshilyo tashi vele neenghono?
9 Oshike osho oukwaneumbo tau dulu okuninga opo u amene onghalonawa yao yopamhepo noyopamaliudo ngeenge pe na oshilyo shimwe tashi vele neenghono? Omunhu oo ta vele oha kala a pumbwa ouhaku nefiloshisho she likolelela kouvela waye. Onghee hano, itatu dulu okuufa moshishangomwa eshi kutya ouhaku ile efiloshisho lilipi lokondadalunde olo ovanaudu hava kala va pumbwa meenghalo di lili noku lili. Ndele meityo lopamhepo, Jehova ‘oha nyongamununa ovo va nyongamekwa koufiye.’ (Epsalme 145:14) Ohamba David oya shanga ya ti: “Omunelao [oyoo ha yavelele] oshingone; oye ta xupifwa kOmwene mefiku loiponga. Omwene ote mu amene, a kale nomwenyo . . . Omwene ote mu pendula po, onhala yaye yokuvela oto i lundulula.” (Epsalme 41:2-4) Jehova oha pameke ovapiya vaye pamhepo nokuli nonande otava yelekwa nomayeleko e dule peenghono davo. (2 Ovakorinto 4:7) Oilyo ihapu yomaukwaneumbo omo mu na oshilyo shimwe tashi vele neenghono ohai kala i udite ngaashi omupsalme oo a ilikana a ti: “Ondi li po nda findilwa poshi unene; Omwene, tule nge omwenyo pandjovo yoye.” — Epsalme 119:107.
OIKALA OYO TAI DULU OKUKWAFELA OUKWANEUMBO OMO MU NA OSHILYO TASHI VELE
10, 11. (a) Oukwaneumbo owa pumbwa okukala noikala ilipi opo u ungaunge nomupondo nomashongo oo haa holoka po ngeenge oshilyo shimwe tashi vele? (b) Oshike sha li sha kwafela omukulukadi umwe a dule okuungaunga nonghalo yomushamane waye?
10 Ombibeli oya popya mOmayeletumbulo 18:14 ya ti: “Omhepo yomulumenhu tai mu yambidida moudu waye, ndelenee omhepo ya teka, olyelye ta dulu oku i humbata?” Oudu woshinamenena otau dulu okukuma “omhepo,” ile tu tye oikala youkwaneumbo ile yomunhu pauhandimwe. Ndelenee, “omutima u nombili, oo omwenyo wombelela.” (Omayeletumbulo 14:30) Okuungaunga nomupondo nomashongo oo haa holoka po ngeenge oshilyo shoukwaneumbo tashi vele, okwe li kolelela koikala yoilyo youkwaneumbo. — Yelekanifa Omayeletumbulo 17:22.
11 Omukulukadi umwe Omukriste okwa li e lididimikila onghalo yomushamane waye oo a li a kwatwa kombada konima eshi va hombola oule womido hamano. Okwa hokolola a ti: “Omushamane wange kali ha dulu vali okupopya nawa, naasho oshe shi ningifa shidjuu okukala hatu kundafana. Onda li handi kala nda nyemata neenghono eshi itandi dulu okuuda ko osho a li ta kendabala okupopya.” Diladila yo kouyahame oo kaashimba omushamane kwa li ha kala e udite. Ovalihomboli ovo ova li va ninga po shike? Nonande ova li hava kala kokule neongalo lopaKriste, omumwameme oo okwa kala ta ningi ngaashi ta dulu opo a kale a pama pamhepo. Okwa kala ha endele pamwe nouyelele aushe wehangano oo u li pefimbo nokwa kala alushe ha li eendja dopamhepo okupitila mOshungonangelo nomo-Awake! Osho osha li she mu pameka pamhepo opo a dule okukala ta file oshisho omushamane waye omuholike fiyo osheshi a ka fya konima yeedula nhee.
12. Ngaashi moshinima shaJob, oikala yaavo tava vele otai dulu okukuma ngahelipi oukwaneumbo?
12 Eshi Job a li a kwatwa komukifi, ka li a nghundipala pamhepo. Okwa li a pula omukulukadi waye a ti: “Fye ohatu tambula ouwa kuKalunga nowii ngeno tu he u tambule?” (Job 2:10) Onghee hano, itashi kumwifa eshi omuhongwa wedina Jakob a li a popya kutya Job oku li oshihopaenenwa sha denga mbada shelidiiniko nelididimiko. Jakob 5:11 ota ti: “Elididimiko laJob [omwe] li uda, nomwa mona exulilo e li pewa kOmwene, osheshi Omwene Oye omunalukeno nomunamutimanghenda.” Sha faafana nokunena, oilyo youkwaneumbo oyo hai kala i na omukumo nonande otai vele luhapu ohai kwafele oilyo ikwao youkwaneumbo i kale nayo i na omukumo.
13. Oukwaneumbo omo mu na omunhu ta vele ou na okuhenuka okuyelekanifa onghalo yao nashike?
13 Vahapu ovo va kala tava ungaunga noilyo youkwaneumbo oyo tai vele ova dimina kutya potete ihashi kala lela shipu okutambula ko onghalo ya tya ngaho. Ova ti yo kutya shihapu oshe likolelela konghedi omo oukwaneumbo wa tala ko onghalo oyo. Potete ohashi kala shidjuu okuninga omalunduluko shi na sha nomalipyakidilo omeumbo. Ndele ngeenge omwa ningi eenghendabala otamu dulu okuninga omalunduluko a pumbiwa peemhito da tya ngaho. Ngeenge tu li meenghalo da tya ngaho, osha fimana tuha faafanife onghalo yetu naayo yomaukwaneumbo omo muhe na omunhu ta vele. Otu na okuhenuka oikala yokudiladila kutya omaukwaneumbo amwe kae na omaupyakadi asha ile kutya ‘Omolwashike oukwaneumbo wetu oo tau mono oixuna?’ Paulelalela, ihatu kala tu shii omaudjuu avamwe, ndele navo ove na ashike omaupyakadi avo. Ovakriste aveshe otava dulu okuhekelekwa keendjovo daJesus odo tadi ti: “Ileni kuame, nye amushe hamu longo nomwa lolokifwa, Ame ohandi mu pe etulumuko.” — Mateus 11:28.
NGHEE OUKWANEUMBO TAU DULU OKULIUNGANEKA NAWA
14. Ongahelipi oukwaneumbo tau dulu okuliunganeka ngeenge pe na oshilyo shimwe tashi vele?
14 Ngeenge pe na umwe ta vele neenghono moukwaneumbo, ovaneumbo ova pumbwa okukaleka momadiladilo omayele a nwefwa mo oo taa ti: “Apa pe novapukululi vahapu, [eemhangela] tadi wanifwa.” (Omayeletumbulo 15:22) Onghee hano, oilyo youkwaneumbo otai dulu okukundafana nhumbi tai ka ungaunga nonghalo oyo ya holoka po. Peemhito da tya ngaho, osha fimana yo okupula ekwafo kuJehova meilikano nokukonga ewiliko mEendjovo daye. (Epsalme 25:4) Oshike oukwaneumbo u na okukundafana peemhito da tya ngaho? Ou na okukundafana kombinga youhaku u na sha naao ta vele, eefuto nosho yo omalongekido makwao oo a kwatela mo oukwaneumbo. Pashihopaenenwa, oukwaneumbo ou na okukundafana kutya olyelye ta ka kala omufilishisho wanakuvela? Ongahelipi oukwaneumbo tau dulu okuyambididafana monghalo ya tya ngaho nongahelipi tashi ka kuma keshe umwe moukwaneumbo? Omufilishisho oo ota ka yambididwa ngahelipi ngeenge tashi uya peemhumbwe daye dopamhepo nosho yo dikwao?
15. Jehova oha kwafele ngahelipi omaukwaneumbo ngeenge omu na umwe ta vele sha kwata moiti?
15 Jehova ote ke mu nangeka noupuna ngeenge omwa kala hamu ilikana kuye mwa mana mo, hamu dilonga kEendjovo daye nokukendabala okutula moilonga omayele oo taa hangwa mudo. Oshoshili kutya efimbo limwe omunhu oo ta vele otashi dulika ita ti po xwepo, ndele ngeenge omwe lineekela mekwafo laJehova ote ke mu kwafela monghalo keshe. (Epsalme 55:23) Omupsalme umwe okwa shanga a ti: “Ouwanghenda woye, Omwene, owo wa paka nge ofika; ngenge ndi noshisho shoudjuu meni lange, omahekeleko oye oo a hekeleka omwenyo wange.” — Epsalme 94:18, 19; tala yo Epsalme 63:7-9.
NGHEE OUNONA TAVA DULU OKUKWAFELWA
16, 17. Ongahelipi ounona tava dulu okukwafelwa opo va ude ko onghalo omo mu na mukwao oo ta vele?
16 Ngeenge pe na umwe ta vele sha kwata moiti moukwaneumbo ohashi kumu yo nounona. Onghee hano, osha fimana okukwafela ounona va ude ko onghalo oyo ya holoka po noku va yelifila shi na sha nanghee tava dulu okukwafela. Ngeenge oshilyo osho tashi vele okamwe komounona, ounona vakwao ove na okukwafelwa va ude ko kutya eshi mukwao ta filwa oshisho nota pewa elitulemo li dule loshito inashi hala okutya vo kave holike vali. Ponhele yokweefa ounona va kale va twila mukwao ondubo ile omhelo, ovadali ove na okukwafela ounona vakwao va kale ve holafane nova longele kumwe opo va kwafele mukwao oo ta vele.
17 Ounona otava ka tambula ko onghalo noupu ngeenge ova kwafelwa va ude ko onghalo omo mu na mukwao ponhele yokuyelifa oinima ihapu ya kitakana i na sha nouvela waye. Ngeenge ounona ove wete nhumbi onghalo tai imbi mukwao a kale ta ningi oinima oyo vo tava dulu okuninga, oshi na oupu ‘ohole yavo youmwainafana’ i ve linyengife ve mu ‘kenukile.’ — 1 Petrus 3:8.
18. Ongahelipi ounona ava va kula tava dulu okukwafelwa va ude ko omashongo oo a etifwa po kouvela, nouwa ulipi tava dulu okumona mekwafo la tya ngaho?
18 Ounona ava va kula ove na okukwafelwa va ude ko omashongo oo a etifwa po kouvela nonokutya otashi pula keshe umwe moukwaneumbo a ninge omaliyambo onhumba. Omolweefuto doshipangelo ile dokufuta ndokotola, ovadali otashi dulika itava ka dulu okufila oshisho eemhumbwe dounona vakwao ngaashi shito. Mbela ounona vakwao otava ka kala ve shi handuka, ve udite tava ningwa onyanya? Ile otava ka kala ve udite ko onghalo nokuninga omaliyambo nehalo liwa? Shihapu oshe likolelela konghedi omo oinima tai kundafanwa nosho yo etaleko loukwaneumbo oo. Ounona vahapu ovo va kala momaukwaneumbo omo mwa li mwa holoka onghalo ya tya ngaho ove lihonga okutula moilonga omayele omuyapostoli Paulus oo taa ti: “Mu ha longe nande sha kokulihola nokukonga efimano longaho, ndelenee omelininipiko keshe umwe na tale omukwao e li komesho yaye mwene, nye mu ha tale keshe tuu osho shaye ashike, ndelenee shomukwao yo.” — Ovafilippi 2:3, 4.
ETALEKO LI LI PANDJELE LI NA SHA NOUHAKU
19, 20. (a) Oinakuwanifwa ilipi omitwe domaukwaneumbo hadi kala di na ngeenge oshilyo shoukwaneumbo tashi vele? (b) Nonande Ombibeli kai fi embo lopaunamiti, ongahelipi tai dulu oku tu kwafela tu ungaunge nouvela?
19 Ovakriste ve na ondjele ihava anye ouhaku oo uhe li omhinge neemhango daKalunga. Ngeenge oilyo yomaukwaneumbo avo tai vele, ohava kala va halelela okukonga ekwafo lopaunamiti opo va kwafele oshilyo osho tashi vele. Molwaashi ovahakuli ohava kala ve na omaetepo a yoolokafana, osha fimana okutala kutya ouhaku ulipi tau wapalele. Kakele kaasho, omido opo da di ko opa holoka omikifi dihapu dipe nonghee ngoo tadi twikile okuholoka. Shi na sha nomikifi dihapu da tya ngaho, kape na lela onghedi yokondadalunde omo tadi dulu okuhakulwa. Ohashi kala nokuli shidjuu okuninga omakonakono ofaafaa e na sha nomikifi odo. Mbela oshike Ovakriste tava dulu okuninga po meenghalo da tya ngaho?
20 Nonande omushangi umwe wOmbibeli okwa li omuhakuli, nomuyapostoli Paulus okwa li a yandja omayele taa ti sha kukaume kaye Timoteus, Ombibeli kai fi embo lopaunamiti, ndele oya nuninwa oku tu kwafela unene tuu pamhepo nosho yo paenghedi. (Ovakolossi 4:14; 1 Timoteus 5:23) Onghee hano, omitwe domaukwaneumbo opaKriste odi na okuninga omatokolo a diladilwa nawa ngeenge tashi uya poinima i na sha nounamiti. Otashi dulika va pule eendokotola di dulife puumwe di konakone omukifi oo u kwete oshilyo shoukwaneumbo. (Yelekanifa Omayeletumbulo 18:17.) Ovakriste ohava kala va hala okukongela oilyo yomaukwaneumbo avo oyo tai vele ouhaku wa denga mbada, navahapu ohava kongo ekwafo la tya ngaho koipangelo ile keendokotola dopaunamiti. Vamwe ohava kongo ekwafo kovanhu ovo hava hakula nomiti da longwa moihemba ile neenghedi dimwe di lili. Omukriste keshe oku na okuninga etokolo kuye mwene ngeenge tashi uya pomauhaku a tya ngaho. Ashike oku na okweefa ‘ondjovo yaKalunga i kale alushe olamba yeemhadi daye, nouyelele mondjila yaye.’ (Epsalme 119:105) Ovakriste ohave liufa alushe komifikamhango dOmbibeli. (Jesaja 55:8, 9) Onghee hano, ihava i keendudu noihava tambula ko omauhaku oo a kwatela mo oumhulile ile omauhaku makwao oo e li omhinge nomafinamhango Ombibeli. — Epsalme 36:10; Oilonga 15:28, 29; Ehololo 21:8.
21, 22. Omukulukadi umwe wokuAsia okwa li a kwafelwa ngahelipi kefinamhango lOmbibeli, noshike tashi ulike kutya etokolo olo a li a ninga ola li li li pandunge?
21 Tala koshihopaenenwa shomukulukadi wonhumba omunyasha wokuAsia. Eshi opo a hovele okukonakona Ombibeli nEendombwedi daJehova, okwa li a dala okaana kokaadona oko ka li okapelema ke na ondjudo yokilograma 1, 5. Omukulukadi oo okwa li a nyemata neenghono eshi ndokotola a li e mu lombwela kutya okaana kaye kake li nawa momutwe noitaka ka dula okweenda nandenande. Ndokotola oo okwa li e mu ladipika a yandje po okaana kaye ka ka tekulwe koshipangelo shoilema. Omushamane womukulukadi oo okwa li a lyalyakana noka li e wete kutya oshike ve na okuninga po. Mbela omukulukadi oo okwa li a ninga po shike?
22 Omukulukadi oo okwa hokolola a ti: “Onda dimbulukwa osho nda li nde lihonga mOmbibeli kutya ‘ovana ovamati — ovo oshali yOmwene, nokumona oludalo — osho ondjabi iwa.’ ” (Epsalme 127:3) Onghee okwa li a tokola okutambula ko “oshali” yaye yokaana nokuya nako keumbo a ka kale te ka file oshisho. Kasha li shipu potete, ndele omolwekwafo lookaume kaye meongalo lopaKriste lEendombwedi daJehova, okwa dula okufila oshisho nokuli neemhumbwe dako de likalekelwa. Konima eshi pa pita omido 12, okamonakadona kaye okwa li haka i kOlupale lOuhamba noka li haka hafele eendafano novanyasha vakwao. Omukulukadi oo okwa popya a ti: “Onda hafa neenghono eshi omafinamhango Ombibeli a kwafela nge ndi longe osho sha yuka. Ombibeli oya kwafela nge opo ndi kale ndi na eliudo la yela koshipala shaJehova Kalunga nondiha kale handi lipe oushima okukalamwenyo kwange akushe.”
23. Ombibeli otai dulu okuhekeleka ngahelipi ovo tava vele nosho yo ovo tave va file oshisho?
23 Monakwiiwa, omikifi itadi ka kala po vali fiyo alushe. Omuprofeti Jesaja okwa xunganeka shi na sha nefimbo olo a ti: “[Oonakukala] mo nande umwe ta ti: Aame oshingone.” (Jesaja 33:24) Exunganeko olo otali ka wanifwa mounyuni mupe oo u li poduka. Onghee hano, manga twa teelela efimbo olo, otu na okulididimikila ouyahame oo hau etifwa komikifi nosho yo kokufilwa. Lao linene, otu na Eendjovo daKalunga odo tadi dulu oku tu wilika. Eemhango dOmbibeli di na sha nelihumbato ohadi tu etele alushe ouwa. Itadi dulu okuyelekwa nande nomataleko ovanhu inava wanenena oo haa kala taa lunduluka alushe. Nomolwaasho, ovanhu ovanaendunge ova dimina eendjovo domupsalme oo a ti: “Omhango yOmwene oya wanenena, yo ohai hekeleke omwenyo; ehepaululo lOmwene oli shii okulineekelwa shili, olo hali nongopaleke omalai . . . Eemhangela dOmwene odo oshili — adishe oda yukilila. . . . Moku di diinina, otamu di ondjabi inene.” — Epsalme 19:8, 10, 12.
ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKUKWAFELA OUKWANEUMBO U UNGAUNGE NOMASHONGO OO HAA ETIFWA PO KOUVELA WA KWATA MOITI?
Ohole oi na outalanheni nohai lididimikile aishe. — 1 Ovakorinto 13:4-7.
Osha fimana okukala noikala ya yuka. — Omayeletumbulo 18:14.
Oshiwa okukonga omayele ngeenge tamu ningi omatokolo a kwata moiti. — Omayeletumbulo 15:22.
Jehova ohe tu kwafele ngeenge tu li moudjuu. — Epsalme 55:23.
Eendjovo daJehova otadi dulu oku tu kwafela monghalo keshe. — Epsalme 119:105.
[Efano pepandja 118]
Ovakriste ohava ulike unene tuu ohole yavo ngeenge ookaume kavo kopahombo tava vele
[Efano pepandja 125]
Oukwaneumbo otau dulu okupongolola po omaupyakadi ngeenge ohau longele kumwe