ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • Ounhwa Ohau Twala Mokufifwohoni
    Oshungonangelo — 2000 | Auguste 1
    • Ounhwa Ohau Twala Mokufifwohoni

      “Apa tape uya ounhwa, otape uya yo [okufifwohoni], ndelenee ounongo tau kala puava ve lininipika.”—OMAYELETUMBULO 11:2.

      1, 2. Ounhwa oshike, nomeenghedi dilipi wa twala moshiponga?

      OMULEVI umwe omunandubo okwa ninga omukwatelikomesho wongudu yovanashibofa okukondjifa ovo va pewa oufemba wokuwilika kuJehova. Omona wohamba umwe e na omalalakano okulihola mwene okwa pangela omhangela ya puka yomeholeko opo e litule kolukalwapangelo laxe. Ohamba imwe ihai lididimike oya dina omalombwelo okondadalunde omuprofeti waKalunga. Ovaisrael ava vatatu ova kufa ombinga moukwatya wo faafana: ounhwa.

      2 Ounhwa oo oukwatya womomutima oo u li oshiponga kovanhu aveshe. (Epsalme 19:14) Omunhu e na ounhwa ohe likongele oukakombolilifa nande ke na oufemba woku shi ninga. Naluhapu, eshi ohashi twala moshiponga. Doshili, ounhwa owa nyona po eehamba nowa teya po omauhamba. (Jeremia 50:29, 31, 32; Daniel 5:20) Owa yula yo nokuli navamwe vomovapiya vaJehova nowe va nyona po.

      3. Ongahelipi hatu dulu okulihonga oiponga i na sha nounhwa?

      3 Hano, onetomheno liwa Ombibeli tai popi kutya: “Apa tape uya ounhwa, otape uya yo [okufifwohoni], ndelenee ounongo tau kala puava ve lininipika.” (Omayeletumbulo 11:2) Ombibeli otai tu pe oihopaenenwa tai koleke oushili weyeletumbulo eli. Okukonakona imwe yomuyo otaku ke tu kwafela opo tu mone oshiponga osho hashi di mokutauluka eengaba da tulwa po. Hano natu tale nghee ondubo, omalalakano okulihola mwene, nosho yo okuhelididimika kwa ningifa ovalumenhu vatatu va tumbulwa metetekelo va katuke nounhwa noshe va twala mokufifwohoni.

      Korah—omunashibofa e na ondubo

      4. (a) Korah okwa li lyelye, noiningwanima yopandjokonona ilipi kwa li e na ombinga muyo nope he na omalimbililo? (b) Korah okwa xwaxwameka ovanhu va katuke eenghatu dii dilipi momido daye daxuuninwa?

      4 Korah okwa li Omulevi Omukehati, oo a li mhedi yaMoses naAron. Osha yela kutya okwa li omudiinini muJehova oule womido omilongo. Korah okwa li e na oufembanghenda wokukala umwe womwaava va xupifwa pashikumwifilonga mokutauluka Efuta Litilyana, notashi dulika a kufile ombinga mokuwanifa po ehandukilo laJehova okuhandukila Ovaisrael ovo kwa li tava ilikana onhana pomhunda yaSinai. (Exodus 32:26) Ndele hauxuuninwa, Korah okwa ninga omuwiliki wongudu yaavo kwa li va tukululila oshibofa Moses naAron oyo kwa li ya kwatela mo Ovaruben ava, Datan, Abiram naOn pamwe novakulunhu vOvaisrael 250.a Ova lombwela Moses naAron tava ti: “Sha wana nee paife! Osheshi eongalo alishe vo aveshe ovayapuki. NOmwene oha kala mokati kavo! Omolwashike hano nye otamu linenepekifile kombada yeongalo lOmwene?”—Numeri 16:1-3.

      5, 6. (a) Omolwashike Korah a tukululila Moses naAron oshibofa? (b) Omolwashike taku dulu okutiwa kutya Korah okwa li a dina ondodo yaye melongekido laKalunga?

      5 Omolwashike Korah a tukula ounashibofa konima yomido dihapu dokukala noudiinini? Doshili, ewiliko laMoses okuwilika Ovaisrael kakwa li lopafininiko, molwaashi ye okwa li “omulumenhu omulininipiki unene e dule ovanhu aveshe kombada yedu.” (Numeri 12:3) Ndele osha fa shi li ngaha kutya Korah okwa li a twila Moses naAron ondubo nokwa kwatela etumbalo lavo onghone, naashi oshe mu ningifa a popye papuko kutya otava ningi ngaashi va hala mokulihola mwene nonokutya ove liyela vo vene kombada yeongalo.—Epsalme 106:16, OB-1954.

      6 Oshitukulwa shikwao shoupyakadi waKorah osha yela kutya ka li a fimaneka oufembanghenda waye melongekido laKalunga. Odoshili kutya Ovalevi Ovakehati kava li ovapristeri, ndele ova li ovahongi vOmhango yaKalunga. Okwa li yo hava humbata oipundi noitaafula nosho yo oikwatelwa yomotembeli ngeenge tai di konhele imwe nokuya kuikwao. Osho kasha li oshinakuwanifwa inashi fimana, molwaashi oikwatelwa iyapuki okwa li ashike tai dulu okuhumbatwa kovanhu ovo ve li va koshoka mokulongela Kalunga nosho yo paenghedi. (Jesaja 52:11) Onghee hano, eshi Moses a shakena naKorah ongo e mu pula ta ti: Owa tala ko oshinakuwanifwa shoye inashi fimana opo u kale yo wa hala oupristeri? (Numeri 16:9, 10) Korah okwa dopa okumona kutya efimano linene olo okulongela Jehova noudiinini palongekido laye—ndele hakumona omufika ile ondodo ye likalekelwa.—Epsalme 84:11.

      7. (a) Ongahelipi Moses a viyauka naKorah nosho yo ovalumenhu ovo va li puye? (b) Ongahelipi ounashibofa waKorah hauxuuninwa wa xulifwa po panghedi oyo ya eta oshiponga?

      7 Moses okwa shiva Korah novalumenhu ovo va li puye, opo ongula ya shikula ko va ongale petwali leongalo ve na oikwatelwa yomundilo nosho yo oitwiminifo. Korah novalumenhu ovo va li pamwe naye kava li va pitikwa va ninge omatwimino molwaashi kava li ovapristeri. Ngeenge ove ya noitwiminifo osha yela kutya ovalumenhu ova li natango ve udite kutya ove na oufemba wokulonga ve li ovapristeri—nokuli nokonima youfiku aushe oo kwa li ve na opo va talulule oshinima. Ongula eshi aveshe va wana po, Jehova okwa ulika ehandu laye shi li mondjila. Shi na sha nOvaruben, ‘edu la makula okanya kalo, ndele ole va pona po.’ Oshixupe, mwa kwatelwa Korah, osha lungwinifwa po komundilo wa dja kuKalunga. (Deuteronomion 11:6; Numeri 16:16-35; 26:10) Ounhwa waKorah owa twala mokufifwohoni kwii inaku shiya vali—okuhahokiwa kuKalunga!

      Kondjifa “omhepo yokukala nondubo”

      8. Ongahelipi “omhepo yokukala nondubo” hai liholola mokati kOvakriste?

      8 Ehokololo laKorah olo elondwelo kufye. Molwaashi “omhepo yokukala nondubo” oi li movanhu inava wanenena, otai dulu okuholoka nokuli nomeongalo lopaKriste. (Jakob 4:5, NW) Pashihopaenenwa, otashi dulika tu kale tu na omadiladilo ehalo londodo. Ngaashi Korah otashi dulika tu twile ondubo ovo ve na omaufembanghenda oo twa hala. Ile ohatu dulu tu ninge ngaashi Omukriste womefelemido lotete wedina Diotrefes. Okwa li ha kembaula ewiliko lovayapostoli, nosha yela kutya omolwaashi kwa li a hala oye a kwatele komesho. Doshili, Johannes okwa shanga kutya Diotrefes “ou a hala okukala wotete.”—3 Johannes 9.

      9. (a) Oikala ilipi i na sha noinakuwanifwa yeongalo tu na okuhenuka? (b) Etaleko la yuka lilipi li na sha nondodo yetu melongekido laKalunga?

      9 Doshili, inashi puka komulumenhu Omukriste okuninga exumokomesho a kale a wana okupewa oinakuwanifwa meongalo. Paulus nokuli naye okwa ladipika eenghatu di li ngaho. (1 Timoteus 3:1) Ndelenee, katu na okutala omaufembanghenda oilonga aa ongoihako yetumbalo, shimha twe a mono ongo twa fa twa mona ondodo yopombada mwaasho haku tiwa ondodo yexumifokomesho. Dimbuluka, Jesus okwa ti: “Ou womunye a hala a ninge munene mokati keni, ye na kale omuyakuli weni, naau womokati keni a hala a kale wokomesho, ye na kale omupiya waaveshe.” (Mateus 20:26, 27) Osha yela kutya otashi ka kala sha puka okutwila ondubo ovo ve na oinakuwanifwa ya kula, molwaashi okukala kwetu nongushu koshipala shaKalunga inaku likolelela “kondodo” yetu mehangano laye. Jesus okwa ti: “Onye amushe ovamwainafana.” (Mateus 23:8) Heeno, kutya nee omuudifi ile omukokolindjila, oye ou opo a ninginifwa ile omukanyateli woudiinini efimbo lile—aveshe ovo tava longele Jehova nomutima aushe ove na onhele i na ongushu melongekido laye. (Lukas 10:27; 12:6, 7; Ovagalati 3:28; Ovaheberi 6:10) Doshili, oshi li enangeko noupuna okulonga pamwe novanhu omamiliyona ovo tava kendabala okutula moilonga omayele Ombibeli aa: “Mokukalafana kweni djaleni elininipiko.”—1 Petrus 5:5.

      Absalom—oo a longifa omhito omolwomalalakano opaumwene

      10. Absalom okwa li lyelye, nongahelipi a kendabala a kale a hokiwa kwaavo ve uya kohamba opo oihokolola yavo i tokolwe?

      10 Onghalamwenyo yaAbsalom omonamati omutitatu wohamba David, otai yandje oshilihongomwa shi na sha nomalalakano okulihola mwene. Omukengeleli ou okwa kendabala okulongifa omhito opo a kale a pandika kwaavo kwa li have uya opo oihokolola yavo i tokolwe kohamba. Tete okwe va lombwela kutya David ke na ko nasha neemhumbwe davo. Opo nee ta efa eendjovo dekonda ndee ta popi ehalo laye sha yukilila. Absalom okwa li ta popi ta ti: “Ngeno ame ndi tulwe po omutokoli moshilongo. Nopo keshe umwe e neendjovo ile oihokolola ote e uya kuame. Ndele ame handi tokola eendjovo daye pauyuki.” Oinheya yaAbsalom kakwa li i na ongaba. Ombibeli otai ti: “[Ngeenge] pa li pe na ou a ehena kuye te mu linyongamenene, ye a nana eke laye, nokwe mu kwata ndee te mu fipi komilungu. Panghedi tuu oyo Absalom okwa ninga nOvaisrael aveshe ovo ve uya kohamba eendjovo davo di tokolwe.” Oshidjemo osha li shike? “Absalom okwa yula omitima dOvaisrael.”—2 Samuel 15:1-6.

      11. Absalom okwa kendabala ngahelipi e likufile olukalwapangelo laDavid?

      11 Absalom okwa li a tokola okukufa ko ouhamba waxe. Omido nhano da pita okwa dipaifa omonamati woshiveli shaDavid Amnon, moku mu kwatela onghone eshi a kwata onghonga omumwainakadona waAbsalom Tamar. (2 Samuel 13:28, 29) Ndelenee, nokuli nopefimbo opo otashi dulika Absalom kwa li ta diladila kolukalwapangelo, mokutala ko edipao laAmnon li li onghedi iwa yokukomba po omulihakani.b Kashi na nee mbudi kutya oshike, eshi efimbo la pya, Absalom okwa katuka eenghatu daye. Okwa vilikilifa ouhamba waye moshilongo ashishe.—2 Samuel 15:10.

      12. Hokolola nghee ounhwa waAbsalom wa twala mokufifwahoni.

      12 Absalom okwa li a fa a pondola oule wokafimbo, shaashi “ehangakeno la pamekwa novanhu ava va ama kuAbsalom va hapupala.” Konima yefimbo, ohamba David okwa li ya fininikwa i ye onhapo omolwomwenyo wayo. (2 Samuel 15:12-17) Ndelenee, meni lefimbo lixupi elalakano laAbsalom ola kwatwa moshipala eshi a dipawa kuJoab, ndele te mu kupula mekololo ndele tali fufilwa nomamanya. Diladila ashike, omulumenhu ou a hala okuninga ohamba omolwomalalakano okulihola mwene eshi a fya ina ningilwa nokuli nepako la yukila ko.c Doshili, ounhwa owa twala mokufifwohoni kwaAbsalom.—2 Samuel 18:9-17.

      Henuka omalalakano okulihola mwene

      13. Ongahelipi omhepo yomalalakano okulihola mwene tai dulu okumena omidi momutima wOmukriste?

      13 Okulwila oufemba wokupangela kwaAbsalom nokunyonauka po kwaye kwa shikula ko oku li oshilihongomwa kufye. Kunena mounyuni ou u li tau didilikwa koku he na omafinamhango, oshi li oshinima shaapeshe kovanhu okukala tave likumbu ovahona vavo, nokukendabala ve lipandikife kuvo opo ashike va monike ile tashi dulika va pewe oufembanghenda ile va yelwe. Nopefimbo opo tuu opo, ohashi dulika va kale tava ningi omapopyo okulikumba ovo ve li koshi yavo nelalakano va mone eyambidido lavo. Ngeenge inatu lungama, omhepo yomalalakano okulihola mwene otashi dulika i mene omidi momitima detu. Osha yela kutya eshi osha ningilwe nale mokati kavamwe mefelemido lotete, nosha ningifa opo shi kale sha pumbiwa kovayapostoli va yandje elondwelo la kwata moiti okuhanyena ovo va tya ngaha.—Ovagalati 4:17; 3 Johannes 9, 10.

      14. Omolwashike tu na okuhenuka omhepo yomalalakano okulihola mwene, nosho yo omhepo yokulinenepeka?

      14 Jehova ke na onhele yovalinenepeki ovanainheya mehangano laye ovo tava kendabala “okulikongela efimano.” (Omayeletumbulo 25:27, OB-1986) Doshili, Ombibeli otai londwele: “Omwene [ota ka teta, NW] po omilungu adishe di nomufenhu, nakeshe tuu elaka tali litangele ounangame.” (Epsalme 12:4) Absalom okwa li e na omilungu di na omufenhu. Okwa popya eendjovo dounhwa naavo kwa li a hala ve mu pande—nelalakano opo e limonene oufemba wokupangela. Mekondjifafano naasho, inatu nangekwa tuu noupuna okukala moumwainafana oo tau shikula omayele aPaulus taa ti: “[Ino longa] nande sha kokulihola nokukonga efimano longaho, ndelenee omelininipiko keshe umwe na tale omukwao e li komesho yaye mwene.”—Ovafilippi 2:3.

      Saul—ohamba ihai lididimike

      15. Ongahelipi Saul a ulika kutya pomhito imwe okwa li omulininipiki?

      15 Opa li efimbo omo Saul oo a ka ninga ohamba yaIsrael, a li omulininipiki. Pashihopaenenwa, tala ashike osho sha ningwa fimbo a li omunyasha. Eshi omuprofeti waKalunga Samuel a popya naye e mu popya nawa, Saul okwa nyamukula nelininipiko ta ti: “Haame Omukwabenjamin womepata lininielela lomomapata aIsrael, noludi letu lixupielela momaludi omepata laBenjamin? Molwashike to lombwele nge ngaha?”—1 Samuel 9:21.

      16. Omonghedi ilipi Saul kwa li a ulika oikala yokuhelididimika?

      16 Ndelenee, konima yefimbo elininipiko laSaul ola kana. Fimbo a li ta lwifa Ovafilisti, okwa ya kuGilgal, oko kwa li e na okuteelela Samuel e uye a ninge omayambo mokupula ekwafo kuKalunga. Molwaashi Samuel ka li e uya peufwafimbo, Saul nounhwa okwa ninga omaxwikiloyambo kuye mwene. Eshi ashike a mana, ye Samuel okwa fika. “Wa ninga shike?” Samuel osho a pula. Saul okwa nyamukula ta ti: “Ame nda mona ovakwaita ve lihana po puame. Ndele ove . . . ino uya pefimbo la tongwa . . . Onghee hano nde lipameka ndele nda yamba exwikiloyambo.”—1 Samuel 13:8-12.

      17. (a) Oku shi tala kombada, omolwashike eenghatu daSaul tadi monika da fa di li pauyuki? (b) Omolwashike Jehova kwa li a handukila Saul molwokuhelididimika kwaye?

      17 Mokutala eenghatu daSaul kombada otashi dulika tadi monika da fa da yuka. Ndele doshili, oshiwana shaKalunga osha li “moudjuu,” ‘nokufininikwa unene,’ nosha tila unene molwonghalo yasho yoku he na eteelelo. (1 Samuel 13:6, 7) Doshili, inashi puka okulikwatela ko ngeenge onghalo tai shi pitike.d Ndele dimbuluka kutya Jehova oha dulu okulesha omitima nosho yo okumona mo omalinyengotomheno etu omoule. (1 Samuel 16:7) Hano, osha yela kutya okwa li a mona oikala yonhumba i na sha naSaul oyo inai popiwa momahokololo Ombibeli sha yukilila. Pashihopaenenwa, Jehova otashi dulika kwa li a mona kutya oku he lididimika kwaSaul okwa li kwa pendulwa kelinenepeko. Otashi dulika Saul kwa li ta shingwa kediladilo kutya e li ohamba yaIsrael ashishe ndele oku na okuteelela oo a tala ko e li omuprofeti a kulupa a kala ko. Kashi na mbudi kutya oshike, Saul okwa li e udite kutya okungonyotoka kwaSamuel okwe mu pa oufemba a longe po oilonga oyo kuye mwene nokudina omalombwelo okondadalunde oo kwa li a pewa. Oshidjemo? Samuel ina pandula okulikwatela ko mwene kwa ningwa kuSaul. Ponhele yaasho, okwa handukila Saul ta ti: “Ouhamba woye itau ka kalelela . . . , osheshi ove ino diinina osho Omwene e shi ku lombwela.” (1 Samuel 13:13, 14) Natango vali apa, ounhwa owa twala mokufifwohoni.

      Livangeka okuhenelididimiko

      18, 19. (a) Hokolola nghee okuhelididimika taku dulu okunwefa mo omupiya waKalunga wopefimbo lopaife a katuke nounhwa. (b) Oshike osho tu na okudimbuluka shi na sha nokulonga nawa kweongalo lopaKriste?

      18 Ehokololo loilonga younhwa waSaul ola shangwa mEendjovo daKalunga omolwouwa wetu. (1 Ovakorinto 10:11) Oshi li shipu okukala twa kenyenekwa kokuhawanenena kwovamwatate. Ngaashi Saul, otashi dulika tu kale tu he na elididimiko nokudiladila kutya oinima opo i pongololwe panghedi ya yuka otu na okulikwatela ko fye vene. Natu tye nee pashihopaenenwa omumwatate oku na oukeka wonhumba moinima yopahangano. Ohe uya alushe pefimbo, meongalo oha landula alushe omikalo odo di li pefimbo noku na yo oshali yokupopya nokuhonga. Nopefimbo opo tuu opo, oku wete kutya vakwao kave li lelalela pomufika oo e li, nove li kokule nokukala va wana ngaashi ta diladila. Mbela eshi otashi mu pe oufemba a kale e he na elididimiko? Mbela oku na nee okukembaula ovamwaxe, tashi dulika ta ulike kutya nope he na eenghendabala daye kape na eshi tashi ningwa po nonokutya eongalo otali teka po? Eshi otashi ka kala shi li ounhwa.

      19 Doshili, oshike hashi kwatele kumwe eongalo lopaKriste? Oukeka wokukwatela komesho? Okweendifa oinima panghedi ya pyokoka? Eshiivo lomoule? Doshili, oinima ei oi na ouwa mokweendifa nawa oilonga yeongalo. (1 Ovakorinto 14:40; Ovafilippi 3:16; 2 Petrus 3:18) Ndelenee, Jesus okwa popya kutya ovashikuli vaye otava ka konekwa molwohole yavo. (Johannes 13:35) Omolwaashi ovakulunhuongalo ovo ve na oshisho, nande tava longo pamulandu, otava dimine kutya eongalo kali fi ongeshefa oyo ya pumbwa ekwatelokomesho lonyanya; ponhele yaasho, ola fikama po moufita oo wa pumbwa efiloshisho lopahole. (Jesaja 32:1, 2; 40:11) Okudina omafinamhango a tya ngaha omolwounhwa luhapu ohaku twala meemhata. Mekondjifafano naasho, elandulafano lopakalunga ohali eta ombili.—1 Ovakorinto 14:33; Ovagalati 6:16.

      20. Oshike tashi ka konakonwa moshitukulwa tashi shikula?

      20 Omahokololo Ombibeli laKorah, laAbsalom nolaSaul otaa ulike sha yela kutya ounhwa ohau twala mokufifwohoni, ngaashi tashi popiwa mOmayeletumbulo 11:2. Ndelenee, ovelishe yOmbibeli oyo tuu oyo otai twikile tai ti: “Ounongo tau kala puava ve lininipika.” Okulininipika oshike? Oihopaenenwa yomOmbibeli ilipi tai dulu oku tu kwafela tu mone ouyelele u na sha noukwatya ou nongahelipi hatu dulu okuulika elininipiko kunena? Omapulo aa otaa ka nyamukulwa moshitukulwa tashi shikula.

      [Omashangelo opedu]

      a Molwaashi Ruben okwa li oshiveli shaJakob, oludalo laye olo kwa li la pukifwa kuKorah li tukule oshibofa otashi dulika kwa li la twila Moses ondubo—womepata laLevi—oo a kala te va pangele.

      b Kileab omonamati waDavid omutivali, ina tumbulwa vali konima okudja ashike pedalo laye. Otashi dulika a fya omanga Absalom ina tukula oshibofa.

      c Pomafimbo Ombibeli okupaka omudimba womufi oshinima osho kwa li sha fimana neenghono. Hano, okuhapakwa okwa li oshinima shii noluhapu okwa li euliko lokuhapandika kuKalunga.—Jeremia 25:32, 33.

      d Pashihopaenenwa, Pinehas okwa katuka onghatu divadiva opo a loteke oshiponga osho sha dipaifa Ovaisrael omayovi omilongo, na David okwa li a ladipika ovalumenhu ovo va li pamwe naye va lye pamwe naye omingome detaliko “mongulu yaKalunga.” Ndele kape na shimwe shomwaayo kwa li sha tokolwa kuKalunga shi li ounhwa.—Mateus 12:2-4; Numeri 25:7-9; 1 Samuel 21:1-6.

  • “Ounongo Tau Kala Puava Ve Lininipika”
    Oshungonangelo — 2000 | Auguste 1
    • “Ounongo Tau Kala Puava Ve Lininipika”

      ‘Nashike shimwe Omwene ta pula kuove, . . . okweenda nelininipiko pamwe naKalunga koye?’—MIKA 6:8.

      1, 2. Elininipiko oshike, nongahelipi la yooloka ko kounhwa?

      OMUYAPOSTOLI a tongomana okwa henuka okuyukifa elitulemo kuye mwene. Omutokolipangeli Omuisrael okwe liifana e li umwe oo muniingholi peumbo laxe. Omunhu munene oo a kala ko nale okwa dimina kutya ke na eenghonopangelo inadi ngabekwa. Keshe umwe womovalumenhu ava okwa ulika elininipiko.

      2 Elininipiko olo ekondjifafano lounhwa. Omunhu oo e lininipika ohe lididimike shi fike peenghono daye osho yo osho e na nokwa manguluka ko kokulinenepeka. Ponhele yokulinenepeka nokulitada, ile okulalakanena okulihola mwene, omulininipiki oku shii alushe omangabeko aye. Hano, oha fimaneke noha yavelele omataleko osho yo omaliudo avakwao.

      3. Omonghedi ilipi ounongo u li “puava ve lininipika”? 

      3 Onetomheno liwa Ombibeli tai ti: “Ounongo tau kala puava ve lininipika.” (Omayeletumbulo 11:2) Omulininipiki omunandunge molwaashi oha shikula ondjila oyo ya hokiwa kuKalunga noha henuka omhepo younhwa oyo hai twala mokufifwahoni. (Omayeletumbulo 8:13; 1 Petrus 5:5) Ounongo womulininipiki otau kolekwa konghalamwenyo yovapiya vahapu vaKalunga. Natu tale oihopaenenwa itatu ya tofwa mo mokatendo kotete.

      Paulus—‘omupiya’ noku li yo ‘elenga’

      4. Oufembanghenda we likalekelwa washike Paulus a hafela?

      4 Paulus okwa li a tongomana mokati kOvakriste vonale, nosha li sha yukila ko. Pefimbo loukalele waye, okwa enda eekilometa omayovi mefuta nosho yo kedu, nokwa dika po yo omaongalo mahapu. Kakele kaasho, Jehova okwa nangeka noupuna Paulus nomamoniko osho yo okupopya omalaka oshinailongo. (1 Ovakorinto 14:18; 2 Ovakorinto 12:1-5) Okwa li yo a nwefa mo Paulus opo a shange eenhumwafo 14 odo paife di li oshitukulwa shOmishangwa dopaKriste dOshigreka. Osha yela kutya otaku dulu okutiwa kutya oilonga yaPaulus oi dule yovayapostoli vakwao aveshe.—1 Ovakorinto 15:10.

      5. Ongahelipi Paulus a ulika kutya okwe litala ko nelininipiko?

      5 Molwaashi Paulus okwa li komesho moilonga yopaKriste, vamwe okwa li va teelela ngeno a kale ta hafele okukala e li ondingandinga, ile nokuli a kale te litade molweenghonopangelo daye. Ndelenee hasho sha li ngaho naPaulus, molwaashi ye okwa li omulininipiki. Okwe liifana mwene ‘e dulike kovayapostoli aveshe,’ nokwa twikila ko ta ti: “Inandi wana okwiifanwa omuyapostoli, osheshi ame nda taataele eongalo laKalunga.” (1 Ovakorinto 15:9) E li omuhepeki wonale wOvakriste, Paulus ina dimbwa nande kutya omolwolune ashike inali longelwa a dula okukala e na ekwatafano liwa naKalunga, ndele hamokukala noufembanghenda woilonga. (Johannes 6:44; Ovaefeso 2:8) Hano, Paulus ina kala e udite kutya okupondola kwaye kunene moukalele okwe mu ninga e dule vakwao.—1 Ovakorinto 9:16.

      6. Paulus okwa ulika ngahelipi elininipiko mokukalafana kwaye nOvakorinto?

      6 Okulininipika kwaPaulus okwa li ku wetike unene mokukala kwaye nOvakorinto. Osha yela kutya vamwe vomuvo okwa li ve hole unene ovo tava diladila kutya ove li ovapashukili va tongomana, mwa kwatelwa Apollos, Kefas nosho yo Paulus. (1 Ovakorinto 1:11-15) Ndele Paulus ina kala a indila okutangwa kOvakorinto, ile tuu nee e va ningilile mo molwefimaneko lavo. Eshi e va talela po, ina ya “newapalo leendjovo ile lounongo.” Ponhele yaasho, shi na sha naye mwene osho yo ovalongi vakwao pamwe naye, Paulus okwa ti: “Keshe umwe ne tu tale ofye ovapiya vaKristus, nomalenga oiholekwa yaKalunga.”a—1 Ovakorinto 2:1-5; 4:1.

      7. Ongahelipi Paulus a ulika elininipiko nokuli nopefimbo opo a yandja omapukululo?

      7 Paulus okwa ulika nokuli elininipiko nopefimbo opo kwa li e na okuyandja epukululo nosho yo omalombwelo a kwata moiti. Okwa kumaida Ovakriste vakwao ‘pafilonghenda laKalunga’ nosho yo ‘molwohole’ ponhele yoku shi ninga paenghonopangelo douyapostoli waye. (Ovaroma 12:1, 2; Filemon 8, 9) Omolwashike Paulus e shi ningila? Omolwaashi okwa li e litala ko shili e li ‘omuyakuli pamwe’ novamwaxe, ndele hangaashi ‘omupangeli weitavelo lavo.’ (2 Ovakorinto 1:24) Kape na omalimbililo kutya okulininipika kwaPaulus okwa li kwe mu ninga e holike neenghono komaongalo opaKriste omefelemido lotete.—Oilonga 20:36-38.

      Okutala ko nelininipiko omaufembanghenda etu

      8, 9. (a) Omolwashike tu na okukala netaleko lelininipiko li na sha nafye vene? (b) Ongahelipi ovo ve na oinakuwanifwa ya kula tava dulu okuulika elininipiko?

      8 Paulus okwa tulila po Ovakriste oshihopaenenwa shiwa kunena. Kashi na nee mbudi kutya oshinakuwanifwa shashike twe shi lineekelelwa, kape na umwe womufye e na okukala e udite kutya oku dule vakwao. Paulus okwa shanga ta ti: “Osheshi ngenge ope na ou e shi oye omushike, nande oye wongaho, oye ote lipukifa mwene.” (Ovagalati 6:3) Omolwashike? Osheshi “aveshe ova nyona, nove he noshinge shaKalunga.” (Ovaroma 3:23, eendada ofye twe di shanga da endama; 5:12.) Heeno, katu na nande okudimbwa kutya atushe otwa fyuulula oulunde nefyo kuAdam. Omaufembanghenda e likalekelwa itae tu yele opo tu dje monghalo yetu youxupinhu youlunde. (Omuudifi 9:2) Ngaashi sha li shoshili moshinima shaPaulus, omolwolune ashike inali longelwa ovanhu tava dulu okuya mekwatafano naKalunga, ndele hamoku mu longela mondodo yopombada.—Ovaroma 3:12, 24.

      9 Mokushiiva oshinima eshi, omulininipiki ita ka kala te litade molwomaufembanghenda aye ile molwokupondola kwaye. (1 Ovakorinto 4:7) Ngeenge ta yandje epukululo ile elombwelo, ohe shi ningi e li omulongi pamwe namukwao—hangaashi omuhona. Doshili, otashi ka kala sha puka ngeenge umwe ta longo nawa oshinakuwanifwa shonhumba nelalakano lokupewa efimano ile a ningilile mo ovaitaveli vakwao molwefimano olo ve mu fimaneka nalo. (Omayeletumbulo 25:27, OB-1986; Mateus 6:2-4) Efimano alike li na ongushu ololo hali di kuvamwe—nokali na okukala oshilalakanenwa. Ngeenge otwe li mona, inashi tu ningifa tu lidiladile unene fye vene shi dulife pwaasho sha pumbiwa.—Omayeletumbulo 27:2; Ovaroma 12:3.

      10. Yelifa kutya ongahelipi ovo tashi dulika tava monika va fa ovaxupinhu va kale shili “oipuna meitavelo.”

      10 Ngeenge otwe lineekelelwa oinakuwanifwa, elininipiko otali tu kwafa opo tu henuke okutwa omufindo wa pitilila shi na sha nafye vene, nokuyandja omadiladilo kutya eongalo otali ende ashike nawa molweenghendabala neenghono detu. Pashihopaenenwa, otashi dulika tu kale tu na oshali unene tuu mokuhonga. (Ovaefeso 4:11, 12) Ndelenee ngeenge otwe lininipika, otu na okudimina kutya imwe yomoilihongomwa ya fimana ihai lihongwa okudja komutune. Pashihopaenenwa, mbela iho tuwa nande omukumo ngeenge to tale omudali oo ta tekula ounona oye aeke oo he uya alushe kOlupale lOuhamba e li mengungo lovana? Ile ngeenge to tale omunhu oo e na omwenyo we liditika oo he uya kokwoongala nande e udite omaliudo oku he na ongushu yasha? Ile ngeenge to tale ovanyasha ovo tava xumu komesho pamhepo nande pe na omanwefemo mai kofikola nakeshe tuu pamwe? (Epsalme 84:11) Ovanhu va tya ngaha otashi dulika va kale ve he niwe navo. Omayeleko oudiinini oo hava kala va taalela luhapu ihaa didilikwa kuvamwe. Ndelenee, otashi dulika ve li “oipuna meitavelo” ngaashi ashike ovo va tongomana. (Jakob 2:5) Doshili, hauxuuninwa oudiinini oo wa pandika kuJehova.—Mateus 10:22; 1 Ovakorinto 4:2.

      Gideon—“omuxupielela” meumbo laxe

      11. Omonghedi ilipi Gideon a ulika elininipiko eshi a popya nomwengeli waKalunga?

      11 Gideon omulumenhu omunyasha wolutu la kola womepata laManasse, oo a li ko pefimbo lidjuu mondjokonona yaIsrael. Oule womido heyali, oshiwana shaKalunga osha kala nokumona oixuna mokufininikwa kOvamidian. Ndelenee efimbo paife ole uya opo Jehova a mangulule oshiwana shaye. Onghee hano, omweengeli okwa holokela Gideon ndee ta ti: “Omwene [oku] li pamwe naave, omukwanyati omuladi!” Gideon okwa li omulininipiki, onghee hano ine likwambela kefimano olo ta tangwa nalo ombadilila. Ponhele yaasho ye okwa popya nefimaneko ndee ta ti komweengeli: “Akutu, omwene wange, Omwene ngenge e li pamwe nafye, omolwashike hano oinima aishe ei ye tu wila?” Omweengeli okwa yelifa nawa oinima ndee ta lombwele Gideon ta ti: ‘Oto ka xupifa Israel meke lOvamidian.’ Gideon okwe linyenga ngahelipi kwaashi? Ponhele yokumbulukutila oshinakuwanifwa ongomhito iwa yokulininga ependafule lopashiwana, Gideon okwa nyamukula ta ti: “Akutu, Omwene, Israel ohandi ke shi xupifa nashike? Tala, oludi letu olongahoelela kuManasse, naame mwene omuxupielela movambuletu.” Elininipiko oli fike peni!—Ovatokolipangeli 6:11-15.

      12. Ongahelipi Gideon a ulika eendunge mokuwanifa po oshinakuwanifwa shaye?

      12 Omanga Jehova ina tuma Gideon kolwoodi, okwe mu yeleka. Ngahelipi? Gideon okwa li a lombwelwa a ngumaune po oshiyambelo shaBaal osho xe kwa li e na nosho yo okuka po olupwelele liyapuki la li pomunghulo wayo. Oshilonga eshi otashi pula ouladi, ndele Gideon okwa ulika yo elininipiko nosho yo ounandunge monghedi omo e shi wanifa po. Ponhele yoku shi ninga moipafi, Gideon okwe shi ninga momilaulu konguloshi manga e he wetike. Natango tuu, Gideon okwa longa oshilonga nelungamo linene. Okwa ya pamwe novapiya omulongo—tashi dulika opo va ka kale va nangela manga vakwao tave mu kwafele okuhanauna po oshiyambelo nosho yo olupwelele liyapuki.b Kutya nee oshike sha ningwa po, pamwe nomanangeko noupuna aJehova Gideon okwa wanifa po oshilonga shaye, nokonima yefimbo okwa longifwa kuKalunga a mangulule Israel momake Ovamidian.—Ovatokolipangeli 6:25-27.

      Okuulika elininipiko nosho yo eendunge

      13, 14. (a) Ongahelipi hatu dulu okuulika elininipiko ngeenge twa pewa oufembanghenda woilonga? (b) Ongahelipi omumwatate A. H. Macmillan a tula po oshihopaenenwa shiwa mokuulika elininipiko?

      13 Ope na sha shihapu osho hatu dulu okulihonga melininipiko laGideon. Pashihopaenenwa, ohatu linyenge ngahelipi ngeenge twa pewa oufembanghenda woilonga? Mbela ohatu diladila tete omufika wondodo ile etumbalo apa tali ka kala li fike? Ile nelininipiko osho yo neilikano ohatu tale kutya ongahelipi hatu dulu okuwanifa po oiteelelwa yoshinakuwanifwa? Omumwatate A. H. Macmillan oo a xulifa eengeda daye dokombada yedu mo 1966, okwa tula po oshihopaenenwa shiwa moshinima eshi. C. T. Russell, omupresidente wotete wEhangano loWatch Tower oshikando shimwe okwa pula omumwatate Macmillan omadiladilo aye e na sha naau ta ka pashukila oilonga ngeenge ye e he po. Meenghundafana odo da ka shikula ko, omumwatate Macmillan ine liyela nande mwene, nonande okwa li tashi shiiva oku shi ninga. Hauxuuninwa, omumwatate Russell okwa pula omumwatate Macmillan opo e lipule shi na sha nokutambula ko oshinakuwanifwa. “Onda kala ofika nda fya ombabanghukuta,” omumwatate Macmillan osho a shanga konima yomido. “Onda diladila shi na sha naasho, nda mana mo, nonda ilikana shi na sha naasho oule wefimbo nokonima onde mu lombwela kutya onda hafa okuninga keshe osho handi dulu oku mu kwafela.”

      14 Inapa pita efimbo lile, omumwatate Russell okwa xulifa, nokufiya po oilonga yomombelewa yomupresidente wEhangano loWatch Tower. Molwaashi omumwatate Macmillan okwa li omuponhele pefimbo lolweendo lokuudifa laxuuninwa lomumwatate Russell, omumwatate umwe okwa popya naye ta ti: “Mac, ove ou na omhito ya kula okulimonena ondodo youpresidente. Ove owa kala omukalelipo e likalekelwa womumwatate Russell eshi kwa li a dja po, naatushe okwe tu lombwela tu ninge eshi to tu lombwele. Paife okwa ya ndele ina aluka vali. Osha fa shi li ngaha kutya ove oove omulumenhu ou e na oku mu shikula koshipundi.” Omumwatate Macmillan okwa nyamukula ta ti: “Omumwatate, ei hayo onghedi i na okutalika nayo oshinima eshi. Ei oilonga yOmwene nondodo oyo omunhu to pewa mehangano lOmwene oyoyo Omwene e wete sha wapala oku i ku pa; ndele ame ondi na oushili kutya ame haame nda wana oshilonga eshi.” Opo nee omumwatate Macmillan okwa ninga eetepo laumwe e lili molwondodo oyo. Ngaashi Gideon, okwa kala e na etaleko lelininipiko li na sha naye mwene—etaleko olo hatu ningi nawa ngeenge hatu li tambula ko.

      15. Eenghedi dimwe tadi longo dilipi omo hatu dulu okulongifa eendunge dokuyoolola ngeenge hatu udifile vamwe?

      15 Nafye yo otu na okukala ovalininipiki monghedi oyo hatu wanifa po oinakuwanifwa yetu. Gideon okwa li omunandunge, nokwa kendabala a ha handukife ovapataneki vaye oinima yongaho. Sha faafana moilonga yetu yokuudifa, otu na okukala ovalininipiki novanandunge shi na sha nanghee hatu popi navamwe. Doshili, otu na ombinga monghalonawa yopamhepo tu hanaune po “eenguluhote” nosho yo “omadiladilo aeshe omalifufyo.” (2 Ovakorinto 10:4, 5, yelekanifa OB-1986.) Ndele katu na okupopya nodino navamwe osho tashi va pe etomhelo lokukwatela onghone etumwalaka letu. Ponhele yaasho otu na okufimaneka omataleko avo nokutwa omufindo osho tashi dulika atushe tu kale tu shi na nosho yo okuyandja elitulemo koinima iwa yetumwalaka letu.—Oilonga 22:1-3; 1 Ovakorinto 9:22; Ehololo 21:4.

      Jesus—oshihopaenenwa sha denga mbada shelininipiko

      16. Ongahelipi Jesus a ulika kutya oku na etaleko lelininipiko li na sha naye mwene?

      16 Oshihopaenenwa sha denga mbada oshosho shaJesus Kristus.c Nande a li e na ekwatafano liwa naXe, Jesus ina ongaonga okudimina kutya oinima imwe kaya li meenghonopangelo daye. (Johannes 1:14) Pashihopaenenwa, eshi ina yaJakob naJohannes a pula opo ovanamati va ka kale omutumba mouhamba waJesus va tula Jesus pokati, okwa ti: “Okukala omutumba kolulyo lange nokolumosho lange haame handi ku pangele.” (Mateus 20:20-23) Oshikando shikwao Jesus okwa dimina nemanguluko: “Muame mwene ihandi dulu okulonga nande sha . . . Ihandi shikula ehalo lange mwene, ndelenee ehalo laau a tuma nge.”—Johannes 5:30; 14:28; Ovafilippi 2:5, 6. 

      17. Ongahelipi Jesus a ulika elininipiko mokukala kwaye navamwe?

      17 Jesus monghedi keshe okwa li e dule kokule ovanhu inava wanenena nokwa kala neenghonopangelo e dule omunhu keshe odo a pewa kuXe, Jehova. Ndele nande ongaho, Jesus okwa li omulininipiki mokukala novashikuli vaye. Kakwa li e va pwipwikila po neuliko likumwifi leshiivo. Okwa kala e na ouxwenge nosho yo olukeno nokwa yavelela eemhumbwe davo dopanhu. (Mateus 15:32; 26:40, 41; Markus 6:31) Kungaha, nande Jesus kwa li a wanenena, ka li a teelela oinima i ningwe monghedi ya wanena. Ke na fiku a pulile shihapu ovahongwa vaye shi dulife pwaasho tava dulu okuninga, noke na fiku a twikile sha ovahongwa vaye shi dulife pwaasho tava dulu okuhumbata. (Johannes 16:12) Kashi kumwifa hano eshi ovanhu vahapu va mona kutya ye oku li etulumuko.—Mateus 11:29.

      Hopaenena oshihopaenenwa shaJesus shelininipiko

      18, 19. Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena elininipiko laJesus (a) monghedi omo hatu litale ko fye vene, nosho yo (b) monghedi omo hatu viyauka navakwetu?

      18 Ngeenge omunhu munene oo a kala ko nale okwa ulika elininipiko, fye katu na tuu oku li ulika neenghono. Ovanhu inava wanenena luhapu ohava kala tava ongaonga okudimina noupu nokutya kave na eenghonopangelo odo da shiya ko. Ndelenee mokuhopaenena Jesus, Ovakriste otava kendabala va kale ovalininipiki. Ihave linenepeke va ha yandje oinakuwanifwa kwaavo va wana oku i pewa; nokave fi ovalinenepeki ovo inava hala okutambula ko omapukululo oo tava pewa kwaavo ve na oufemba oku a yandja. Mokuulika omhepo yelongelokumwe, otava pitike oinima aishe meongalo i ningwe ‘meenghedi diwa nomeshikulafano.’—1 Ovakorinto 14:40.

      19 Elininipiko otali ke tu linyengifa tu kale nondjele mwaasho twa teelela kuvakwetu notu kale yo tu na eyavelelo shi na sha neemhumbwe davo. (Ovafilippi 4:5, NW) Otashi dulika tu kale tu na ounghulungu nosho yo eenghono odo tashi dulika di he kwetiwe kuvakwetu. Ndelenee ngeenge otwe lininipika, itatu ka teelela alushe vakwetu va longe ngaashi twa teelela. Okushiiva kutya keshe omunhu oku na omangabeko aye, ohatu ke lididimikila nelininipiko linene omaunghundi avakwetu. Petrus okwa shanga ta ti: “Komesho yaaishe ohole yeni yokuholafana nai kale ya xwama, osheshi ohole ohai fufile onduba yomatimba.”—1 Petrus 4:8.

      20. Oshike hatu dulu okuninga opo tu tauluke oikala yokulinenepeka?

      20 Ngaashi twe lihonga, doshili ounongo ou li pwaavo ve lininipika. Ongahelipi nee ngeenge owa mono kutya ou na oikala yokulinenepeka ile ounhwa? Ino teka omukumo. Ponhele yaasho, shikula oshihopaenenwa shaDavid oo a ilikana ta ti: “Omupiya woye mu amena [koushishimani], ino [u] efa okupangela nge.” (Epsalme 19:14, yelekanifa OB-1954.) Mokuhopaenena eitavelo lovalumenhu ngaashi Paulus, Gideon, nokomesho yaaveshe, Jesus Kristus, ohatu ka mona paumwene oushili weendjovo e di: “Ounongo tau kala puava ve lininipika.”—Omayeletumbulo 11:2.

      [Omashangelo opedu]

      a Oshitya shOshigreka sha tolokwa “ovapiya” otashi dulu okuulika komupiya oo ha kala komungenge wopedu moshipana yovaendifi voshikepa ya kula. Mekondjifafano naasho, ‘omalenga’ otaa dulu okulineekelelwa oinakuwanifwa, tashi dulika nande oyokupashukila eumbo. Ndele nande ongaho, momesho ovahona vahapu, elenga ola li moupika naanaa ngaashi omupiya womoshikepa.

      b Ounandunge nosho yo elungi laGideon kali na okutalika ko ongedidiliko louvaya. Mekondjifafano naasho, ouladi waye otau kolekwa mOvaheberi 11:32-38, ovo va kwatela Gideon mokati kaavo “va ninga ovanaenghono” nova ninga ‘ovaladi molwoodi.’

      c Molwaashi elininipiko ola kwatela mo okudimina omangabeko oye, Jehova ita dulu okupopiwa e li omulininipiki monghedi oyo. Ndele ye okwe lixupipika.—Epsalme 18:36.

Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
Dja mo
Loginga mo
  • Oshikwanyama
  • Tuma
  • Omahoololo
  • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
  • Omaufomhango e na sha nelongifo
  • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
  • Privacy Settings
  • JW.ORG
  • Loginga mo
Tuma