Etukulwa 4
Ongahelipi tamu dulu okuungaunga nawa noinima meumbo?
1. Omolwashike kunena hashi kala shidjuu okuungaunga neenghalo momaukwaneumbo?
“OLUPE lounyuni ou otali [lunduluka, NW].” (1 Ovakorinto 7:31) Nonande eendjovo odo oda shangwa pa pita omido 1 900, otadi wanifwa kunena, hasho mbela? Eenghalo otadi ende tadi lunduluka shili, unene tuu momaukwaneumbo. Eenghedi odo da li da tambulwa ko omido 40 ile 50 da ka pita, kunena otadi ende tadi xutuka. Ndele nande ongaho, ovo tava tula moilonga omayele opamishangwa otava dulu okuungaunga nomupondo nomashongo okunena.
LONGIFENI NAWA OYUUYEMO YENI
2. Omaukwaneumbo kunena okwa taalela eenghalo dopamaxupilo da tya ngahelipi?
2 Kunena ovanhu vahapu inava hala okukala nonghalamwenyo youkwaneumbo i li paunafangwa. Molwaashi kunena eengeshefa ohadi nduluka oinima ihapuihapu yopaipindi nohadi ningi omashiivifo opaipindi taa heke, ovadali omamiliyona, ovashamane novakulukadi, ohava longo eevili dihapu opo va mone oshimaliwa shihapu va dule okulandela omaukwaneumbo avo oinima ya tya ngaho. Mepingafano naasho, ope na yo ovanhu omamiliyona ovo hava kondjo noudjuu opo va palule omaukwaneumbo avo. Ohava longo eevili dihapu neenghono opo va mone oyuuyemo va dule okulanda oipumbiwa yonghalamwenyo. Peemhito dimwe, otashi dulika va kale ve na nokuli oilonga yopavali. Molwaashi okuhenoilonga okwa hapupala keshe pamwe, ovanhu vamwe kave na oilonga. Oshoshili kutya kunena kashipu okufila oshisho oukwaneumbo. Ndelenee omafinamhango Ombibeli otaa dulu okukwafela omaukwaneumbo a ungaunge nomupondo neenghalo da tya ngaho.
3. Efinamhango lilipi omuyapostoli Paulus a tumbula, nongahelipi okutula moilonga efinamhango olo taku dulu okukwafela oukwaneumbo u ungaunge nomupondo neenghalo dopamaxupilo?
3 Omuyapostoli Paulus naye okwa li a shakeneka oupyakadi wopamaxupilo. Ndele okwa li e lihonga oshilihongomwa sha fimana eshi a li ta ungaunga neenghalo da tya ngaho. Okwa li a shangela kaume kaye Timoteus kombinga yoshilihongomwa osho sha fimanenena, a ti: “Inatu eta mo sha mounyuni, ndele itatu dulu okudja mo nasha. Ndelenee ngenge tu na oipalwifa noikutu, osho tuu nashi tu [wanene].” (1 Timoteus 6:7, 8) Odoshili kutya oukwaneumbo ihau kala ashike wa pumbwa oikulya noidjalomwa. Owa pumbwa yo onhele yokukala. Ounona ova pumbwa okukala hava i kofikola. Oukwaneumbo ohau kala yo wa pumbwa oshimaliwa shokuya koshipangelo nosho yo shokulanda ile okufuta oipumbiwa ikwao. Ndele nande ongaho, oukwaneumbo otau dulu okutula moilonga efinamhango laPaulus. Ngeenge otwa yandje elitulemo keemhumbwe detu ponhele yokulalakanena keshe osho twa hala, onghalamwenyo otai ka kala i li nghixwe.
4, 5. Ongahelipi okudiladila nokuninga omutengenekwafaneko taku kwafele oukwaneumbo u ungaunge nawa noyuuyemo?
4 Ngeenge tashi uya poyuuyemo, ovalihomboli ove na okudimbuluka kutya ove li “omunhu umwe,” ile tu tye onhumba imwe. (Ovaefeso 5:31) Ove na yo okudimbuluka kutya oshinakuwanifwa shavo sha fimanenena osho okufila oshisho oukwaneumbo wavo. (1 Timoteus 5:8) Onghee hano, ovalihomboli ove na okutula kumwe oyuuyemo yavo noku i longifa opo va wanife po eemhumbwe doukwaneumbo wavo. Osho otashi pula okudiladila nawa nhumbi oimaliwa i na okulongifwa. Osho osha kwatela mo okuninga omutengenekwafaneko welongifo loimaliwa, opo mu shilipaleke kutya eemhumbwe adishe doukwaneumbo weni oda wanifwa po. Otamu dulu yo okukwafela ovapambele veni ngeenge ohamu xupifa po okamaliwa konhumba. Kungaho, otamu ka dula okuwanifa po oipumbiwa yeni yakeshe efiku ile yoshivike keshe noitamu ka pumbwa okukala tamu li eendjo inashi pumbiwa. — Lukas 14:28.
5 Peemhito dimwe, otashi pula mu henuke okulya eendjo opo mu lande oinima oyo inai fimanenena, odo tadi ke mu pula mu shunife oshimaliwa osho nokufuta oishoshela ihapu. Peemhito dimwe vali, otashi dulika oukwaneumbo wa pumbwa okulungama ngeenge ohau longifa oukalata vokeefitola vokulanda oinima meendjo, opo uhe lindubile oinima oyo ya landwa meendjo. (Omayeletumbulo 22:7) Omafimbo amwe otashi pula yo okuhenuka okulanda oinima keshe oyo hatu mono noinatu diladila ngeenge otwe i pumbwa tuu shili. Kakele kaasho, ngeenge omwa ningi omutengenekwafaneko, otashi ke mu kwafela mu mone kutya okuhepeka oimaliwa mokundobola, mokulanda omakaya nosho yo mokunwa oikolwifa sha pitilila ohashi etele oukwaneumbo oluhepo, naao ta ningi ngaho ota nyono yo omafinamhango Ombibeli. — Omayeletumbulo 23:20, 21, 29-35; Ovaroma 6:19; Ovaefeso 5:3-5.
6. Oushili wopamishangwa ulipi tau dulu okukwafela ovanhu ovo ve li moluhepo?
6 Oshike tashi dulu okuningwa po shi na sha naavo ve li moluhepo? Oushili oo kutya omaupyakadi oo twa taalela kunena oopakafimbo ashike otau dulu oku va hekeleka. Mounyuni mupe oo u li popepi, Jehova ota ka xulifa po oluhepo nosho yo oinima ikwao aishe oyo tai nyemateke ovanhu. (Epsalme 72:1, 12-16) Ndele lwopokati opo, Ovakriste vashili nonande ove li moluhepo, itava ka kanifa filufilu eteelelo lavo, molwaashi ove lineekela meudaneko laJehova olo tali ti: “Ame ihandi ku efa noitandi ku fii po nande.” Onghee hano, Omukriste ota dulu okupopya nelineekelo kutya: “Omwene Oye omukwafi wange, ame ihandi tila.” (Ovaheberi 13:5, 6) Momafimbo aa madjuu, Jehova okwa kala ta yambidida ovapiya vaye meenghedi di lili noku lili, ovo hava dulika komafinamhango aye nohava kongo tete Ouhamba waye mokukalamwenyo kwavo. (Mateus 6:33) Vahapu vomuvo otava dulu okukoleka oushili weendjovo domuyapostoli Paulus, odo tadi ti: “Onda ika aishe nokukala akushe, okukuta nokufya ondjala, okukala noupuna noluhepo. Aishe ohandi i dulu [omolwaau, NW] ta pameke nge.” — Ovafilippi 4:12, 13.
LONGELENI KUMWE MOUKWANEUMBO
7. Eendjovo daJesus dilipi tadi dulu okukwafela oilyo youkwaneumbo i pondole mokuungaunga noinima moukwaneumbo?
7 Jesus okwa li a popya pexulilo loukalele waye wokombada yedu a ti: “Hola omukweni ngaashi ove u lihole mwene.” (Mateus 22:39) Ngeenge oilyo youkwaneumbo oya tula moilonga omayele oo, otae ke i kwafela neenghono i kale tai ungaunga nawa noinima moukwaneumbo. Oushili oyoo kutya ovakwetu vopopepi elela ovovo tu li navo moukwaneumbo, omushamane woye, omukulukadi woye nosho yo ounona veni. Ongahelipi oilyo youkwaneumbo tai dulu okuulikilafana ohole?
8. Ongahelipi oilyo youkwaneumbo tai dulu okuulika kutya oi holafane?
8 Onghedi imwe omo oilyo youkwaneumbo tai dulu okuulikilafana ohole omokukufa ombinga momalipyakidilo oukwaneumbo. Ounona ove na okuhongwa opo va kale hava shuna oinima peenhele konima yoku i longifa, kutya nee oikutu ile oidanaukifo yavo. Otashi dulika hashi pula efimbo nosho yo eenghendabala opo omunhu a yale ombete ongula keshe, ndele okuninga ngaho oshi li ekwafo linene mokuunganeka oinima moukwaneumbo. Oshoshili kutya efimbo limwe otashi dulika tuhe na efimbo lokutula oinima yonhumba melandulafano. Ndele nande ongaho, oilyo youkwaneumbo oi na okukala hai longele kumwe opo i kaleke eumbo la koshoka nokuwapaleka oinima oyo va longifa pefimbo lokulya. Ngeenge ope na vamwe ve na onyalo, ve lihole vo vene, ve na omhelo nosho yo oikala yokungongota otashi dulu okuningifa vakwao va kale va fya ounye okulonga. (Omayeletumbulo 26:14-16) Ndele ngeenge ovanhu otava longo oilonga yomeumbo nehalo liwa, ohashi xumifa komesho ehafo moukwaneumbo. Ombibeli otai ti: “Kalunga e hole ou ta yandje nehafo.” — 2 Ovakorinto 9:7.
9, 10. (a) Oilonga ilipi hai kala ya wilila po unene ovakulukadi momaumbo, nongahelipi oilyo ikwao youkwaneumbo tai dulu oku va yakula mo? (b) Oilyo youkwaneumbo otai ladipikwa i kale i na etaleko la yuka lilipi li na sha noilonga yomeumbo?
9 Ohole noikala yokunakonasha ohai kwafele omaukwaneumbo opo a henuke eenghalo odo tadi dulu okweetifa omaupyakadi a kwata moiti. Pamufyuululwakalo, ovadalakadi ovo unene va kala hava dana onghandangala inene momaumbo. Ovo unene hava file oshisho ounona, hava wapaleke eumbo nosho yo oikutu yoilyo youkwaneumbo, hava lande oipumbiwa yomeumbo nokuteleka. Moilongo imwe, ovakainhu ohava longo momapya nohava landifa oilikolomwa yomomapya nohava ningi eenghendabala di lili noku lili opo va mone oyuuyemo ya wedwa po va dule okukwafela oukwaneumbo. Nonande momaputuko amwe ovakainhu ova li ashike hava longo momaumbo, eenghalo dokunena otadi fininike ovakulukadi omamiliyona va ka konge oilonga yokulongela oshimaliwa. Ovakulukadi novadalakadi ovo hava longo noudiinini meenghalo da tya ngaho ova wana okupandulwa shili. Ohava kala ve lipyakidila ngaashi “omwalikadi muwa” oo a hokololwa mOmayeletumbulo mOmbibeli. Okwa popiwa taku ti: “Ita li omungome wondede.” (Omayeletumbulo 31:10, 27) Ndele osho inashi hala okutya ovakainhu ovo ashike ve na okukala hava longo keshe shimwe meumbo. Natu tye nee ngeno, omushamane nosho yo omukulukadi aveshe ohava i koilonga nohava longo efiku alishe. Mbela otashi ka kala ngoo pandunge okweefela omukulukadi oilonga aishe yomeumbo, ofimbo omushamane noilyo ikwao youkwaneumbo ya mwena? Kashi li pandunge nandenande okuninga ngaho. (Yelekanifa 2 Ovakorinto 8:13, 14.) Oilyo youkwaneumbo oi na okukala hai longele kumwe ngeenge tai longo oilonga yomeumbo. Pashihopaenenwa, ngeenge omudalakadi ota ka teleka, oilyo ikwao youkwaneumbo otai dulu okukwafela moku ka teka omeva, oku ka tyava oikuni, oku ka twa, okutula oinima peenhele, oku ka landa oipumbiwa yomeumbo ile okuwapaleka meumbo. Kungaho, oukwaneumbo otau yakulafana omutengi. — Yelekanifa Ovagalati 6:2.
10 Vamwe otashi dulika va tomhafane tava ti: “Meputuko letu, ovalumenhu ihava longo oilonga ya tya ngaho.” Heeno, otashi dulika meputuko leni osho sha talika ko ngaho. Ndele diladila moule kombinga yoshinima osho. Eshi Jehova Kalunga a tota po oukwaneumbo, ka li a ufa kutya oilonga yonhumba oi na okukala ashike hai longwa kovakainhu. Pomhito imwe eshi Abraham, oo a li omutilikalunga, a li a talelwa po kovatumwa vaJehova ve likalekelwa, okwa li a yambidida oukwaneumbo mokulongekidila ovaenda ovo oikulya. (Genesis 18:1-8) Ombibeli otai kumaida ovalumenhu tai ti: “[Ovalumenhu] ve nokuhola ovakainhu vavo ngaashi omalutu avo vene.” (Ovaefeso 5:28) Ngaashi ashike omushamane ha kala a hala okufuda po ngeenge a dja koilonga a loloka, omukulukadi naye oha kala yo a hala okufuda po. Ovakulukadi otashi dulika va kale va loloka unene ve dule nokuli ovashamane. (1 Petrus 3:7) Onghee hano, inashi yuka mbela omushamane a kale yo ta kwafele omukulukadi shi na sha noilonga yomeumbo? — Ovafilippi 2:3, 4.
11. Oshihopaenenwa shiwa shilipi Jesus a tulila po oshilyo keshe shoukwaneumbo?
11 Jesus okwa tula po oshihopaenenwa sha denga mbada shi na sha nokuhafifa Kalunga nosho yo ovahongwa vaye. Nonande ka li a hombola, okwa tulila po ovashamane, ovakulukadi nosho yo ounona oshihopaenenwa shiwa. Okwa popya kombinga yaye mwene a ti: “[Omona] wOmunhu ine uya okuyakulwa, ndele okuyakula.” (Mateus 20:28) Oilyo yomaukwaneumbo oo haa hopaenene oikala yaJesus ihai kala tuu ya hafa!
OMOLWASHIKE OUKOSHOKI WA FIMANA?
12. Jehova okwa hala ovo tave mu longele va kale va tya ngahelipi?
12 Efinamhango limwe vali lOmbibeli olo tali dulu okukwafela omaukwaneumbo a kaleke po elandulafano liwa moukwaneumbo otali hangwa mo 2 Ovakorinto 7:1. Omushangwa oo otau ti: “Likosheni kedilo keshe naali lombelela naali lomhepo.” Ovo hava tula moilonga eendjovo odo da nwefwa mo ohava kala va hokiwa kuJehova, oo a hala “elongelokalunga la yela noli he nedilo lasha.” (Jakob 1:27) Kakele kaasho, omaukwaneumbo a tya ngaho ohaa mono yo omauwa a wedwa po.
13. Omolwashike oilyo youkwaneumbo ya pumbwa okukala ya koshoka?
13 Ombibeli otai tu shilipaleke kutya fiku limwe omikifi nomauyahame aeshe otaa ka xula po. Pefimbo olo, ‘kape na nande oumwe oo ta ka tya: Ame oshingone.’ (Jesaja 33:24; Ehololo 21:4, 5) Ndele ofimbo twa teelela omikifi nomauyahame a xulifwe po, oilyo yomaukwaneumbo etu otashi dulika i kwatwe komikifi efimbo nefimbo. Paulus naTimoteus navo ova li hava vele. (Ovagalati 4:13; 1 Timoteus 5:23) Ndelenee ovashiivinawa vounamiti ova ti kutya omikifi dihapu ohadi dulu okukelelwa. Ngeenge omaukwaneumbo okwa kala a koshoka palutu nopamhepo, otaa ka henuka omikifi donhumba. Natu ka tale kutya omolwashike taku dulu okutiwa ngaho. — Yelekanifa Omayeletumbulo 22:3.
14. Oukoshoki wopaenghedi ohau amene ngahelipi oilyo yomaukwaneumbo komikifi?
14 Oukoshoki wopamhepo owa kwatela mo okukala noukoshoki wopaenghedi. Ngaashi tu shi shii, Ombibeli oi na omifikamhango dopaenghedi da denga mbada noitai popile nande omilele komesho yohombo ile kondje yohombo. Pashihopaenenwa, Ombibeli oya ti: ‘Ovahaeli novanyoni vohombo nomashenge novahaeli vomashenge itava fyuulula ouhamba waKalunga.’ (1 Ovakorinto 6:9, 10) Osha fimanenena okudulika komifikamhango odo da kwata moiti mounyuni wokunena omo elihumbato lopaenghedi la xutuka. Ovo tava dulika komifikamhango odo ohava hafifa Jehova nohave liamene komikifi odo hadi tandavele okupitila momilele, ngaashi o-AIDS, okandongo, oshinena nosho tuu. — Omayeletumbulo 7:10-23.
15. Yandja oshihopaenenwa shi na sha nanghee okuhenoukoshoki wopalutu haku etifa omikifi.
15 ‘Okulikosha kedilo keshe lombelela’ nako ohaku amene omaukwaneumbo komikifi dimwe vali. Ope na omikifi dihapu odo hadi etifwa kokuhenoukoshoki wopalutu. Pashihopaenenwa, okushila omakaya ihaku nyateke ashike omapunga ovanhu noikutu nosho yo omhepo, ndele ohaku etele yo ovanhu omikifi. Omudo keshe, ope na ovanhu omamiliyona ovo hava fi omolwomikifi odo hadi etifwa kokushila omakaya. Shi diladila ngaha, ovanhu ovo omamiliyona, ovo hava fi omudo keshe komikifi odo hadi etifwa kokushila omakaya, ova li tava dulu okuxupifa eemwenyo davo ngeno ove likoshele ‘kedilo olo lombelela.’
16, 17. (a) Omhango yaJehova ilipi ya li ya amena Ovaisrael komikifi donhumba? (b) Ongahelipi omaukwaneumbo taa dulu okutula moilonga efinamhango olo tali hangwa muDeuteronomion 23:12, 13?
16 Diladila koshihopaenenwa shimwe vali. Omido 3 500 da pita, Kalunga okwa li a pa oshiwana shaIsrael eemhango di na sha nelongelokalunga, ndele oda li yo tadi ufa kutya ove na okulihumbata ngahelipi mokukalamwenyo kwavo kwakeshe efiku. Eemhango dimwe odo da li di na sha noukoshoki wopalutu oda li da amena oshiwana osho komikifi. Pashihopaenenwa, imwe yomeemhango odo oya li tai ufa kutya ngeenge omunhu tai koixwa oku na okufela onyata yaye kokule nonhanda noku i fufila nawa opo iha nyateke pomudingonoko opo ve li. (Deuteronomion 23:12, 13) Efinamhango olo otali ti sha natango fiyo okunena, molwaashi ovanhu vahapu kunena ohava vele nokufya komikifi odo hadi etifwa kokuhadulika kefinamhango olo.a
17 Metwokumwe nefinamhango oko kwe likolelela omhango oyo ya pelwe Ovaisrael, ovapiya vaKalunga vokunena ihava ile koixwa keshe pamwe, opo vaha nyateke omidingonoko davo. Kakele kaasho, ohava fele onyata yavo noku i fufila opo iha nyikifile vamwe nokutandaveleka omikifi. Ovo ve li kokule nomaluxwa ohava kendabala va kale ve na okandjuwo opo Jehova “a ha mone sha shoififohoni” momudingonoko wavo. (Deuteronomion 23:14) Oundjuwo ove na okukala hava wapalekwa, kashi na nee mbudi kutya ova tya ngahelipi. Ngeenge eenhele da tya ngaho ihadi wapalekwa nokukala da tuvikwa, eedi otadi dulu okutandaveleka eembuto doudu noupu, molwaashi odi hole okuloongela peenhele da tya ngaho. Kakele kaasho, ovakulunhu nounona ove na okukala have likosho keenyala konima eshi va longifa okandjuwo, opo vaha tandaveleke eembuto doudu. Ondokotola imwe yOmufransa oya ti kutya okulikosha komake “oku li natango onghedi ya denga mbada yokukelela omikifi domedimo, omikifi di na sha noilyo yokufuda nosho yo omikifi doshipa.”
18, 19. Omaetepo elipi a yandjwa e na sha nokukaleka po oukoshoki nokuli nomomidingonoko omo ovanhu ve na oluhepo?
18 Oshi li eshongo okukala omukoshoki momudingonoko omo ovanhu ve na oluhepo. Ndele nande ongaho, osha fimana okuninga eenghendabala da mana mo opo tu kale ovakoshoki. Oshi na ombilixa okulongifa omeva nofewa shi dulife okulanda omiti nosho yo okufuta oshipangelo. Ngeenge owa kala ho likosho efiku keshe, oto ke liamena uha kwatwe komikifi dihapu. Ounona vanini ove na okukala hava koshwa efiku keshe, molwaashi ngeenge okaana oka kala ka kaka, otaka ka kala ka uvilwa keedi notaka ka kwatwa komikifi noupu. Ino efa okaana koye ka kale ka uvilwa keedi pomesho nopomayulu. Ino efa yo eedi di nambele koikulya, molwaashi ohadi humbata eembuto doudu nohadi tandaveleke omikifi. Okufiila omate polukolongo nasho otashi dulu yo okutandaveleka omikifi. Oimbodi oi na okufelwa ile okuxwikwa po.
19 Ngeenge ou li momudingonoko wa kaka, kendabala okuwapaleka meumbo loye nosho yo pomudingonoko walo. Wapaleka po onyata yoinamwenyo nosho yo younona. Ino efa ounona va ile koixwa meumbo. Ounona vanini navo otava dulu okuhongwa va kale hava i kokandjuwo ile koluxwa. Ngeenge eenghaku doye oda kaka di dula ko fimbo ino ya monduda ile meumbo longulu. Wapaleka yo peedjo domeva opo omeva aha nyatekwe. Okwa tengenekwa kutya ovanhu lunga omamiliyona avali ohava fi omudo keshe komikifi odo hadi etifwa komeva a kaka nosho yo kokuhenoukoshoki.
20. Oolyelye moukwaneumbo ve na oshinakuwanifwa shokukaleka eumbo la yela?
20 Opo eumbo li kale la yela, keshe umwe moukwaneumbo oku na okuninga eenghendabala, kutya nee omushamane, omukulukadi, ounona ile ovaenda. Omudalakadi umwe wokuKenya, oo e na ounona vahetatu, okwa ti: “Ounona vange aveshe ova li ve lihonga okuyambidida oilonga yomeumbo.” Ngeenge oukwaneumbo owa kaleke eumbo lavo la yela noli li melandulafano, otashi ke u fimanekifa. Epopyo limwe lOshispania otali ti: “Oluhepo itali imbi omunhu a kale omukoshoki.” Kutya nee ohamu di meumbo londilo ile oli li paunafangwa, ile omokafuleta, ile omeumbo lomiti, ile omokabashu, omu na okukaleka po oukoshoki ngeenge omwa hala oukwaneumbo weni u kale wa amenwa komikifi.
KESHE UMWE MOUKWANEUMBO OHA KALA A HAFA NGEENGE OILONGA YAYE TAI PANDULWA
21. Metwokumwe nOmayeletumbulo 31:28, oshike tashi dulu okukwafela oilyo youkwaneumbo i kale ya hafa?
21 Embo lOmayeletumbulo ola popya shi na sha nomukulukadi muwa la ti: ‘Ovana vaye ovamati tava fikama ndee tave mu pandulile elao laye nosho yo omulumenhu waye te mu pandula.’ (Omayeletumbulo 31:28) Owe lixula naini okupandula oshilyo shonhumba shoukwaneumbo weni? Atusheni otwa pumbwa okupandulwa tashi di komutima. Ngeenge omushamane oha pandula omukulukadi waye, ohashi kwafele omukulukadi a shiive kutya omushamane waye oha pandula oilonga yaye youdiinini neenghendabala daye dokufila oshisho oukwaneumbo pahole nonokutya ihe mu tale ko e li omunhu wongaho. (Omayeletumbulo 15: 23; 25:11) Ohashi hafifa omushamane ngeenge omukulukadi waye te mu pandula eshi a dja koilonga yokulikongela omboloto ile ngeenge a longa oilonga yonhumba meumbo. Ounona navo ohava kala yo va shambukwa ngeenge ovadali vavo tave va pandula omolweenghendabala donhumba odo va ninga meumbo, kofikola, ile meongalo lopaKriste. Okupandula omunhu nomoinima inini otashi ti sha lela. Itashi ku pula shihapu okutya ashike “Tangi unene.” Ashike okupandulafana meumbo ohaku pameke oukwaneumbo.
22. Oilyo youkwaneumbo oi na okuninga shike opo oukwaneumbo u kale wa ‘pama,’ noi na oku shi enda ngahelipi?
22 Ope na omatomheno mahapu oo taa ulike kutya kashi fi oshinima shipu okuunganeka oinima moukwaneumbo. Ndele nande ongaho, oukwaneumbo otau dulu oku shi pondola. Eyeletumbulo limwe lOmbibeli otali ti: “Eumbo tali dikwa [nounongo], ndee tali pamekwa neendunge [dokuyoolola].” (Omayeletumbulo 24:3, yelekanifa NW.) Oukwaneumbo otau dulu okukala u na ounongo nosho yo eendunge dokuyoolola ngeenge oilyo aishe yao otai kendabala okulihonga ehalo laKalunga nokutula moilonga mokukalamwenyo kwayo osho tai lihongo. Doshili, otashi pula eenghendabala opo oukwaneumbo u kale wa hafa shili.
[Eshangelo lopedu]
a Membo limwe olo tali yandje omayele e na sha nanghee ovanhu tava dulu okuliamena koshimela, omukifi oo hau dipaa ounona vahapu, Ehangano lOukalinawa mOunyuni ola ti: “Ngeenge kamu na okandjuwo, inda u ke likwafele kokule neumbo nosho yo kokule naapo hapa danaukile ounona, nou na oku ke likwafelela kokule needjo domeva eemeta 10; ou na yo okufela onyata yoye noku i fufila.”
ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKU MU KWAFELA MU KALE TAMU UNGAUNGA NAWA NOINIMA MOUKWANEUMBO WENI?
Osha fimana okukala twa wanenwa koipumbiwa yonghalamwenyo. — 1 Timoteus 6:7, 8.
Jehova ita ka efa nande ovo tave mu longele. — Ovaheberi 13:5, 6.
Ohole yokuhola ovanhu vakwetu oi li oukwatya wopaKriste wa denga mbada. — Mateus 22:39.
Ovakriste ove na okukala va koshoka palutu nosho yo pamhepo. — 2 Ovakorinto 7:1.
[Oshimhungu pepandja 45]
OKULONGIFA OMEVA MA YELA OHASHI KWAFELE OUKWANEUMBO U KALE U NA OUKOLELE
Ehangano lOukalinawa mOunyuni ohali yandje omayele taa longo e na sha noukoshoki moilongo omo ovanhu vahapu vehe na omeva ma yela notashi dulika vehe na oundjuwo.
Pashihopaenenwa, ola ti: “Ovanhu nava kale tava teke omeva okunwa noku a kwatela moikwatelwa ya koshoka. Oikwatelwa yomeva nai tuvikwe, ino efa ounona ve lipindile mo vo vene ile oinamwenyo i nwe mo. . . . Pindifa mo oshipindifo shi na oshikongo shile, osho sha nuninwa okupinda omeva. Pima mo omeva moshikwatelwa noku shi wapaleka efiku keshe.
“Fulukifa omeva oo taa longifwa mokuteleka oikulya ile oo taa nuwa kounona. . . . Omeva ohaa pula ashike efimbo lixupi okufuluka.”
[Omafano pepandja 42]
Okufila oshisho oinima meumbo oshi li oshinakuwanifa shoilyo aishe youkwaneumbo
[Efano pepandja 47]
Okukaleka eumbo la koshoka oku na ombilixa shi dulife okulanda omiti