ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • Osho tashi kwafele oukwaneumbo u kale u na ombili
    Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili
    • Etukulwa 11

      Osho tashi kwafele oukwaneumbo u kale u na ombili

      1. Oinima imwe ilipi tai dulu okweetifa okuhenoukumwe momaukwaneumbo?

      OUKWANEUMBO omo mu na oilyo i holafane, hai udafana noi na ombili ohau kala wa hafa. Otwe lineekela kutya noukwaneumbo weni osho u li ngaho. Mupya munene, omaukwaneumbo mahapu hasho e li ngaho. Ponhele yaasho, kae na oukumwe omolwomatomheno onhumba ile ongadi. Oshike mbela hashi nyono po oukumwe momaukwaneumbo? Metukulwa eli, ohatu ka kundafana kombinga yoinima itatu oyo hai etifa okuhenoukumwe. Okuhenoukumwe otaku dulu okuholoka po ngeenge oilyo youkwaneumbo kai fi yeitavelo limwe. Peemhito dimwe, ohaku holoka po ngeenge ounona vamwe inava dalwa komushamane ile komukulukadi. Shimwe vali osho hashi etifa okuhenoukumwe osho eenghalo dopamaxupilo ile ohole yokuhola omaliko. Omaukwaneumbo aeshe ihaa shakeneke omashongo a faafana. Ndele mbela oshike tashi dulu okukwafela omaukwaneumbo a kale e na ombili?

      2. Ovanhu vamwe ohava kongo omayele peni e na sha nanghee ve na okuungaunga nomashongo oo haa dulu okuholoka po momaukwaneumbo, ndele odjo ya denga mbada yomayele e na sha noukwaneumbo oilipi?

      2 Onghedi omo ovanhu hava tale ko oinima otai dulu okudana onghandangala. Ngeenge oilyo youkwaneumbo oya kala hai kendabala okuuda ko omataleko oilyo ikwao, otashi dulu oku i kwafela i kaleke po oukumwe moukwaneumbo. Oshinima oshitivali oshi na sha nomayele oo oukwaneumbo hau shikula. Ovanhu vahapu ohava shikula omayele ovalongi pamwe navo, ovashiinda shavo, ile omayele oo haa yandjwa moifokundaneki ile meedjo dimwe di lili dopanhu. Ndele vamwe ove lihonga mEendjovo daKalunga kutya ongahelipi tava dulu okuungaunga nomashongo oo haa dulu okuholoka po momaukwaneumbo nohava tula moilonga osho ve lihonga. Mbela osho ohashi kwafele ngahelipi omaukwaneumbo a kale e na ombili? — 2 Timoteus 3:16, 17.

      NGEENGE OMUSHAMANE WOYE KE FI WEITAVELO LOYE

      3. (a) Ombibeli otai ti shike kombinga yokuhombolafana nomunhu oo ehe fi weitavelo loye? (b) Omafinamhango amwe elipi oo taa longo nonande ovalihomboli kave fi veitavelo limwe?

      3 Ombibeli oya londwela Ovakriste sha kwata moiti vaha hombole novanhu vomalongelokalunga amwe e lili. (Deuteronomion 7:3, 4; 1 Ovakorinto 7:39) Ongahelipi ngeenge eshi we lihonga oshili yOmbibeli owa hangwa nale wa hombolwa, ye omushamane woye ina tambula ko oshili? Molwaashi omwa ninga eano lohombo, natango omu li ashike ovalihomboli. (1 Ovakorinto 7:10) Ombibeli otai ti kutya ohombo oshinima tashi kalelele, notai ladipike ovalihomboli va kale hava ningi eenghendabala opo va kandule po okuhaudafana pokati kavo, ponhele yokuhengafana omolwokuhaudafana. (Ovaefeso 5:28-31; Titus 2:4, 5) Ongahelipi ngeenge omushamane ohe ku pataneke sha kwata moiti omolweitavelo loye le likolelela kOmbibeli? Otashi dulika he ku kelele kokwoongala kweongalo ile ta ti kutya ina hala omukulukadi waye a kale ta i eumbo neumbo ta popi oinima yopalongelokalunga. Mbela oto ka ninga po shike?

      4. Ongahelipi omukulukadi ta dulu okuulika kutya oha kala e uditile omushamane waye oukwao wananghali nonande kave fi veitavelo limwe?

      4 Lipula kutya: ‘Omolwashike omushamane wange e udite ngaha?’ (Omayeletumbulo 16:20, 23) Ngeenge ke udite ko kutya omolwashike ho kufa ombinga momalipyakidilo onhumba opaKriste, otashi dulika a kale e ku limbililwa. Ile otashi dulika a kale ta fininikwa kovapambele ovo tashi dulika hava kala ve wete to pitililwa po koiningwanima yonhumba oyo va lenga. Omushamane umwe okwa ti: “Ngeenge nda fiwa aame andike meumbo, ohandi kala ndi udite nda ekelwashi.” Omushamane oo okwa li e udite a fa ta nyekwa omukulukadi waye kelongelokalunga. Ndele molwaashi okwa li e na ounhwa, ka li a hala okudimina kutya oha kala ta fi oudja. Onghee hano, omushamane woye otashi dulika a pumbwa okushilipalekwa kutya paife eshi to longele Jehova itashi ti kutya ku mu hole vali ngaashi nale. Kakele kaasho, kala ho kala naye efimbo la wana.

      5. Ngeenge omukulukadi oku na omushamane ehe fi weitavelo laye oku na okukala e na ondjele ngeenge tashi uya pushike?

      5 Ope na oshinima shimwe sha fimanenena osho u na okukaleka momadiladilo ngeenge owa hala okuungaunga nelungi nonghalo ya tya ngaho. Eendjovo daKalunga otadi kumaida ovakulukadi tadi ti: “Dulikeni kovalumenhu veni, ngaashi sha wapalela mOmwene.” (Ovakolossi 3:18) Onghee hano, owa pumbwa okuhenuka omhepo yemanguluko. Outumbulilo “ngaashi sha wapalela mOmwene” otau ulike kutya nonande omukulukadi oku na okudulika komushamane waye, oku na yo okudulika kOmwene. Onghee hano, oku na okukala ha dulika pandjele.

      6. Omafinamhango elipi omukulukadi Omukriste e na okukaleka momadiladilo?

      6 Okukala pokwoongala nosho yo okuudifila vamwe shi na sha neitavelo letu le likolelela kOmbibeli oi li eembinga da fimanenena delongelokalunga lashili odo Omukriste keshe e na okukala a lenga. (Ovaroma 10:9, 10, 14; Ovaheberi 10:24, 25, OB-1986) Mbela ou na okuninga po shike ngeenge omunhu wonhumba ote ku kelele uha ninge oshinima shonhumba osho Kalunga ta pula tu ninge? Ovayapostoli vaJesus Kristus ova li va popya va ti: “Okudulika kuKalunga ku dule okudulika kovanhu.” (Oilonga 5:29) Kungaho, ove tu tulila po oshihopaenenwa shi na sha nanghee hatu dulu okuungaunga neenghalo dihapu monghalamwenyo. Mbela ohole yoye yokuhola Jehova otai ke ku linyengifa u mu longele monghedi omo a hala? Pefimbo opo tuu opo, mbela ohole yoye yokuhola omushamane woye nefimaneko loku mu fimaneka otai ke ku linyengifa u kale to longo oilonga yoye yopalongelokalunga nelungi opo uha nyemateke omushamane woye? — Mateus 4:10; 1 Johannes 5:3.

      7. Omukulukadi Omukriste oku na okukala a tokola toko okuninga shike?

      7 Dimbuluka kutya Jesus okwa ti kutya itashi ka kala shipu okulongela Kalunga momaukwaneumbo oo a tukauka palongelokalunga. Okwa londwela kutya molwaashi ovaneumbo vamwe otava ka kala ve li omhinge nelongelokalunga lashili, Ovakriste vashili otava ka kala ve udite va ekelwashi, va fa omunhu a tetwa ko koukwaneumbo aushe neongamukonda. (Mateus 10:34-36) Omukulukadi umwe wokuJapan osho naanaa a li e udite ngaho. Okwa kala ta patanekwa komushamane waye oule womido 11, a kala he mu ningi onyanya noku mu patela pondje lwoikando. Ndele nande ongaho, omukulukadi oo okwa kala ashike ta longele Jehova noudiinini. Ookaume kaye meongalo lopaKriste ova kala tave mu yambidida. Okwa kala ha ilikana nopehe na edimbuko, nokwa li ha hekelekwa keendjovo odo tadi hangwa mu 1 Petrus 2:20. Okwa kala yo e na elineekelo kutya ngeenge okwa kala omudiinini kuJehova, otashi ke linyengifa omushamane waye a tambule ko oshili ndele tava kala tava longele Jehova pamwe. Osho osho naanaa sha ka ningwa kohainga.

      8, 9. Ongahelipi omukulukadi ta dulu okuhenuka okunyemateka omushamane waye inashi pumbiwa?

      8 Ope na oinima ihapu oyo to dulu okuninga opo u kwafele kaume koye kopahombo a lundulule oikala yaye. Pashihopaenenwa, ngeenge omushamane woye oku li omhinge nelongelokalunga loye, kendabala oku mu wapalela moinima ikwao, ngaashi okukala ho wapaleke eumbo nawa, ho liwapeke nawa kolutu, okukala ho mu ulikile ohole noku mu pandula. Kala ho mu yambidida, ponhele yoku mu pa oushima omolwomatokolo oo ta ningi. Ulika kutya owa lenga oukwamutwe waye. Ino mu shunifila owii nonande ou wete kutya okwe ku ninga nai. (1 Petrus 2:21, 23) Kala ho mu dimine po omolwomapuko opanhu, nongeenge opwa holoka okuhaudafana, kala ho yandje ombili diva, to shi ningi nelininipiko. — Ovaefeso 4:26.

      9 Ino shelelelwa oku mu longekidila oikulya omolwokwoongala kwopaKriste. Oto dulu yo okuhoolola okukala ho i moukalele pefimbo olo omushamane woye iha kala meumbo. Oshi li pandunge okuhenuka okuudifila omushamane woye ngeenge ina hala okuudifilwa. Ponhele yaasho, oto dulu okutula moilonga omayele omuyapostoli Petrus oo taa ti: “Ovakainhu, dulikeni kovalumenhu veni, opo naavo yo inava dulika kondjovo, va findwe keenghedi dovakainhu nande eendjovo kadi po, eshi ve wete, nhumbi hamu ende moukoshoki nometilokalunga.” (1 Petrus 3:1, 2) Ovakulukadi Ovakriste ohava kendabala okuulika pauyadi omaukwatya oo e li oshitukulwa shoshiimati shomhepo yaKalunga. — Ovagalati 5:22.

      NGEENGE OMUKULUKADI WOYE KE FI WEITAVELO LOYE

      10. Omushamane Omukriste oku na okuungaunga ngahelipi nomukainhu waye oo ehe fi Omukriste?

      10 Ongahelipi ngeenge omushamane Omukriste ndele omukulukadi kefi Omukriste? Ombibeli oya yandja omayele oo taa dulu okukwafela ovashamane ovo ve li monghalo ya tya ngaho. Oya ti: “Ngenge ku na omumwatate e nomukainhu e he fi omwiitaveli, ndele a hokwa okukala puye, ine mu henga po.” (1 Ovakorinto 7:12) Oya ladipika yo ovashamane ya ti: “Holeni ovakainhu veni.” — Ovakolossi 3:19.

      11. Ongahelipi omushamane ta dulu okulongifa oukwamutwe waye nelungi nosho yo neendunge dokuyoolola ngeenge omukulukadi waye ke fi Omukriste?

      11 Nonande ove nomukulukadi woye kamu fi veitavelo limwe, ulika kutya owe mu fimaneka nokukala ho yavelele omaliudo aye. Molwaashi omukulukadi woye omukulunhu, okwa manguluka okuhoolola elongelokalunga olo a hala, nonande ito tu kumwe nehoololo laye. Ngeenge to popi naye kombinga yeitavelo loye, ino diladila kutya ota ka efa po eitavelo laye ashike noupu. Ponhele yokudivilika nomufindo kutya elongelokalunga omo ye novadali vaye va kala ola puka, kala ho tomhafana naye nelungi okudja mOmishangwa. Otashi dulika a kale e udite kutya ku na ko nasha naye ngeenge oho kala we lipyakidila unene neenghono noinima yeongalo. Otashi dulika omukulukadi woye a kale te ku pataneke eshi to longele Jehova, ndele mboli paulelalela okwa hala ashike okutya: “Iho kala naame efimbo la wana.” Onghee hano, kala u na elidiiniko. Otashi dulika mokweendela ko kwefimbo, ngeenge owa kala to ungaunga naye pahole, ota ka tambula ko elongelokalunga lashili. — Ovakolossi 3:12-14; 1 Petrus 3:8, 9.

      NGHEE TO DULU OKUYANDJA OUTEKUDULIKO KOVANA VOYE

      12. Ngeenge omushamane nomukulukadi kave fi veitavelo limwe, ongahelipi omafinamhango Ombibeli e na sha nokutekula ounona taa dulu okutulwa moilonga?

      12 Ngeenge oukwaneumbo owa tukauka palongelokalunga, ohashi kala shidjuu okuhonga ounona oinima yopalongelokalunga. Ongahelipi to dulu okutula moilonga omafimanamhango Ombibeli e na sha nokutekula ounona? Ombibeli otai ti kutya xe omudali oye unene e na oshinakuwanifwa shokuhonga ovana. Ndele nande ongaho, ina omudali oha dana yo onghandangala ya fimana mokutekula ounona. (Omayeletumbulo 1:8; yelekanifa Genesis 18:19; Deuteronomion 11:18, 19.) Nonande omushamane ina tambula ko oukwamutwe waKristus, oku li ashike natango omutwe woukwaneumbo.

      13, 14. Ngeenge omushamane okwa kelele omukulukadi waye aha kale ta i nounona kokwoongala kwopaKriste ile aha konakone navo, oshike omukulukadi ta dulu okuninga po?

      13 Ovashamane vamwe ovo vehe fi ovaitaveli ihava pataneke ovakulukadi vavo ngeenge tava hongo ovana vavo oinima yopalongelokalunga. Ndele vamwe ihave shi pitike nandenande. Ongahelipi ngeenge omushamane woye ina pitika u kale ho i nounona kokwoongala kwopaKriste ile u kale ho konakona navo Ombibeli? Monghalo ya tya ngaho, ou na okutala nghee to dulu okuwanifa po pandjele oiteelelwa yaJehova nosho yo oinakuwanifwa ikwao i na sha nomushamane woye nounona voye ovaholike. Mbela ou na nee oku shi enda ngahelipi?

      14 Tetetete, ou na okwiilikana shi na sha noshinima osho. (Ovafilippi 4:6, 7; 1 Johannes 5:14) Ou na yo okuninga etokolo kutya oshike to ka ninga po. Ngeenge owa ungaunga nonghalo ya tya ngaho nelungi nokuyelifila omushamane woye kutya ito kondjifa oukwamutwe waye, oshi na oupu mokweendela ko kwefimbo aha kale vali te ku pataneke sha kwata moiti. Nonande ngeno omushamane woye okwe ku kelela uha kale to i nounona kokwoongala ile uha konakone navo Ombibeli, oto dulu okukala ho va hongo nelungi meenghedi dimwe di lili. Oto dulu oku va honga okupitila meenghundafana dakeshe efiku nomoshihopaenenwa shoye shiwa opo va kale ve hole Jehova, va kale va itavela Eendjovo daye, va kale hava fimaneke ovakulunhu, mwa kwatelwa yo xe, va kale ve na ko nasha novanhu vakwao nova kale ve hole oilonga. Mokweendela ko kwefimbo, xe otashi dulika a ka didilike mo oidjemo iwa yehongo olo notashi dulika e ke ku pandule omolweenghendabala doye. — Omayeletumbulo 23:24.

      15. Xe omwiitaveli oku na oshinakuwanifwa shilipi ngeenge tashi uya pokuhonga ovana?

      15 Ngeenge omushamane oove u li omwiitaveli ndele omukulukadi woye ke fi omwiitaveli, wanifa po oshinakuwanifwa shoye shokutekula ovana voye “meduliko nomekumaido lOmwene.” (Ovaefeso 6:4) Ndele nande ongaho, ou na okuungaunga nomukulukadi woye nonghenda, pahole nosho yo nondjele.

      NGEENGE OVADALI VOYE KAVE FI VEITAVELO LOYE

      16, 17. Omafinamhango elipi ounona ve na okudimbuluka ngeenge ove li melongelokalunga la yooloka ko kwaalo lovadali vavo?

      16 Kunena, inashi pumba okuhanga ounona ve li melongelokalunga la yooloka ko kwaalo lovadali vavo. Mbela ou li melongelokalunga la yooloka ko kwaalo lovadali voye? Ngeenge osho, tala komayele Ombibeli taa landula, oo taa dulu oku ku kwafela.

      17 Ombibeli otai ti: “Ounona nye, dulikeni kovakulunhu veni mOmwene, osheshi osho sha yuka. Fimaneka xo nanyoko.” (Ovaefeso 6:1, 2) Nonande osha fimana okudulika kovadali veni, omu na ashike okudulika moinima oyo tai tu kumwe nehalo laKalunga kashili. Ngeenge okaana oka fika pomido dokudula okuninga omatokolo, oke na okulihokolola koveta nosho yo koshipala shaKalunga omolweenghatu dako. Ombibeli otai ti: “Keshe umwe womufye e na okulihokolola ye mwene kuKalunga.” — Ovaroma 14:12.

      18, 19. Ongahelipi ounona ovo hava endafana nEendombwedi daJehova tava dulu okukwafela ovadali vavo va ude ko eitavelo lEendombwedi daJehova?

      18 Ngeenge eitavelo loye otali ku pula u ninge omalunduluko onhumba monghalamwenyo ndele ovadali voye kave shi udite ko, kendabala okuuda ko etaleko lavo. Otashi dulika va ka kale va hafa ngeenge ova mono kutya eshiivo lOmbibeli ole ku kwafela u kale u na efimaneko linene, ho dulika shi dulife nale noho wanifa po noudiinini oilonga oyo tave ku pula u longe. Ndele ngeenge eitavelo loye lipe otali ku linyengifa u ekeleshi eitavelo nosho yo eenghedindjikilile odo ovadali voye va tala ko kutya oda fimana, otashi dulika va kale ve udite kutya oto ekeleshi efyuululo olo va kala ve ku halela. Otashi dulika yo va kale ve ku tilila ko ngeenge elongelokalunga omo u li ka li holike kovanhu momudingonoko ile otali ku ningifa uha lalakanene oinima oyo va tala ko kutya oyo tai kwafele omunhu a kale a punapala. Efimbo limwe ounhwa ashike hau va ningifa ve ku pataneke, tashi dulika ve udite kutya owa fa to ti kutya vo ova puka, ofimbo ove u li mondjila.

      19 Ngeenge otashi shiiva, ino ongaonga okuninga elongekido opo ovadali voye va monafane novakulunhuongaolo ile Ovakriste vonhumba va pyokoka vomeongalo lEendombwedi daJehova olo li li moshitukulwa sheni. Ladipika ovadali voye va ye pamwe naave kOlupale lOuhamba opo ve liudile ko vo vene osho hashi kundafanwa pokwoongala kwEendombwedi daJehova nova tale kutya Eendombwedi ovanhu va tya ngahelipi. Mokweendela ko kwefimbo, otashi dulika ovadali voye va lundulule oikala yavo. Nonande ngeno ovadali ova kale tava pataneke nonyanya ounona, hava xwike po oileshomwa yavo nohave va kelele kokwoongala kwopaKriste, ounona otava dulu okukonga eemhito doku ka leshela pamwe pe lili, okupopya nOvakriste vakwao ile okuyandja oundombwedi wohangelela nokukwafela vamwe nande kave li moukalele. Oto dulu yo okwiilikana kuJehova. Ovanyasha vamwe ohava teelele fiyo va ninga ovakulunhu nokukala kuvo vene opo va dule okulonga shihapu moilonga yaJehova. Kashi na nee mbudi kutya eenghalo moukwaneumbo odi li ngahelipi, kala alushe ho ‘fimaneke xo nanyoko,’ nokungaho oto xumifa komesho ombili moukwaneumbo. (Ovaroma 12:17, 18) Komesho yaaishe, kala wa lenga ekwatafano loye naKalunga.

      OMASHONGO OO HAA SHAKENEKWA MOMAUKWANEUMBO OMO OVALIHOMBOLI VA ETELELA OUNONA MOHOMBO

      20. Oikala ilipi ounona tashi dulika va kale ve na ovo ve li moukwaneumbo omo omushamane ehe fi xe ile omukukulukadi ehe fi ina?

      20 Omaukwaneumbo mahapu kunena okwa fikama po movalihomboli ovo va etelela ounona mohombo. Naasho ohashi etifa omashongo a kwata moiti neenghono. Momaukwaneumbo a tya ngaho, ounona otashi dulika va kale ve litwila ondubo nove na olwaamambinga. Omolwoikala ya tya ngaho, otashi dulika va kale itava tu kumwe nomudali oo ehe fi xe ile ina, nonande okukale ta ningi eenghendabala omolwokunakonasha navo. Oshike tashi dulu okukwafela omaukwaneumbo a tya ngaho e shi pondole?

      21. Omolwashike ovadali ovo va etelela ounona mohombo va pumbwa okutula moilonga omafinamhango Ombibeli opo va ungaunge nomashongo e likalekelwa oo hava shakeneke?

      21 Dimbulukweni kutya nonande omaukwaneumbo a tya ngaho ohaa shakeneke omashongo ao e likalekelwa, omafinamhango Ombibeli oo taa kwafele omaukweumbo amwe otaa longo moukwaneumbo keshe. Ngeenge omwe lipwililikile omafinamhango a tya ngaho, otashi dulika mu kale mu udite mwa pepelelwa pakafimbo, ndele konahiya otashi dulika tamu ka mona oilanduliko inyikifa oluhodi. (Epsalme 127:1; Omayeletumbulo 29:15) Hapupalifeni ounongo weni neendunge dokuyoolola. Ounongo otau ke mu kwafela mu kale hamu tula moilonga omafinamhango opamishangwa, mu na elineekelo kutya otashi ke mu etela ouwa monakwiiwa. Eendunge dokuyoolola otadi ke mu kwafela mu ude ko kutya omolwashike oilyo yonhumba youkwaneumbo weni hai popi ile hai ningi oinima monghedi yonhumba. Omwa pumbwa yo okukala mu na oukwao wananghali. — Omayeletumbulo 16:21; 24:3; 1 Petrus 3:8.

      22. Omolwashike hashi kala shidjuu kounona okutambula ko omudali oo ehe fi lela xe ile ina?

      22 Ngeenge ou li omudali a tya ngaho, otashi dulika wa didilika kutya eshi wa li ho talele po oukwaneumbo womushamane ile womukulukadi fimbo inamu hombola, ounona ova li ve ku hole. Ndele paife eshi mwa hombola, ova lundulula oikala yavo. Ounona otashi dulika ve na olwaamambinga molwaashi ove shii kutya haave we va dala notashi dulika ve wete wa fa wa hala va kale ve ku hole onga omudali wavo oo ehe po vali. Omafimbo amwe otashi dulika ve ku lombwele nokuli kutya “haave tate” ile “haave meme.” Omapopyo a tya ngaho otashi dulika e ku ehameke. Ndele nande ongaho, ‘ino endelela okuhanduka momwenyo woye.’ (Omuudifi 7:9) Owa pumbwa okukala neendunge dokuyoolola nosho yo oukwao wananghali opo u ungaunge nomaliudo ounona va tya ngaho.

      23. Ongahelipi ovadali ovo va etelela ounona mohombo tava dulu oku va pa outekuduliko?

      23 Omaukwatya oo a tumbulwa metetekelo okwa fimana neenghono ngeenge tashi uya pokuyandja outekuduliko. Osha fimanenena okukala tamu yandje outekuduliko pandjikilile. (Omayeletumbulo 6:20; 13:1) Ndele molwaashi ounona inava faafana, okaana keshe ohaka pumbwa outekuduliko wa yooloka ko kuwakakwao. Ovadali vamwe ovo va etelela ounona mohombo ohava mono shixwe po ngeenge xe ile ina yokaana okwa kala oye te ka pe outekuduliko oule wokafimbo. Ndele nande ongaho, osha fimana opo ovadali aveshe va twe kumwe shi na sha nanghee tava kala tava yandje outekuduliko kovana vavo aveshe nopehe na onhondo. (Omayeletumbulo 24:23) Nonande osha fimana ounona va kale hava dulika, omu na yo oku va yavelela omafimbo amwe ngeenge va ninga omapuko, molwaashi inava wanenena. Inamu kala hamu handuka sha pitilila. Va tekuleni pahole. — Ovakolossi 3:21.

      24. Oshike tashi ka kwafela oilyo youkashike kookanhu wa yoolokafana yomoukwaneumbo omo ovadali va etelela ounona mohombo i henuke elihumbata la nyata?

      24 Ngeenge omwa kala hamu kundafana oinima mu li oukwaneumbo, otashi ke mu kwafela mu henuke omaupyakadi. Eenghundafana da tya ngaho otadi ke mu kwafela mu kale mwa pitifa komesho oinima oyo ya fimanenena monghalamwenyo. (Yelekanifa Ovafilippi 1:9-11.) Otadi dulu yo okukwafela oshilyo keshe shoukwaneumbo shi mone kutya osha pumbwa okuninga po shike opo shi kwafele oukwaneumbo u hange omalalakano ao. Omwa pumbwa yo okukala hamu kundafana tamu popi oinima sha yukilila opo paha kale ou te lihumbata nai paenghedi. Oukadona ova pumbwa okukwafelwa va kale hava djala noshishohoni nova henuke omalihumbato mai opaenghedi ngeenge ve li puxe oo ehe fi omudali wavo lela ile povamwainamati ovo inava dalwa kuina ile kuxe imwe. Ovamati ova pumbwa okukwafelwa va lungame shi na sha nanghee tava ungaunga naina oo ehe fi omudali wavo lela ile novamwainakadona ovo inava dalwa kuina ile kuxe imwe. — 1 Ovatessaloniki 4:3-8.

      25. Omaukwatya elipi taa dulu okukwafela omaukwaneumbo omo ovalihomboli va etelela ounona mohombo opo a kale e na ombili?

      25 Otashi pula ovadali ovo ve li moukwaneumbo wa tya ngaho elidiiniko eshi tava ungaunga nomashongo avo e likalekelwa. Otashi pula efimbo opo oilyo youkwaneumbo i kale nekwatafano liwa. Oshi li lela eshongo linene okukulika ekwatafano lopahole nokukala wa fimanekwa kounona ngeenge haave we va dala. Ndelenee otashi shiiva. Opo mu kaleke po ombili moukwaneumbo wa tya ngaho, omu na okulongifa ounongo neendunge dokuyoolola nokukala mwa halelela okuhafifa Jehova. (Omayeletumbulo 16:20) Omaukwatya a tya ngaho otaa dulu yo oku mu kwafela mu ungaunge neenghalo vali dimwe odo tadi dulu okuholoka po.

      MBELA OUKWANEUMBO WENI OWA TUKAUKA OMOLWOKULALAKANENA OMALIKO?

      26. Ongahelipi omaupyakadi noikala i na sha nomaliko tai dulu okutukaula oukwaneumbo?

      26 Omaupyakadi nosho yo oikala i na sha nomaliko ohai dulu okutukaula omaukwaneumbo. Shinyikifa oluhodi, omaukwaneumbo amwe ohaa kala taa tanguna shi na sha noimaliwa nohaa kala neenhamanana omolwokulalakanena omaliko. Oukwaneumbo otau dulu okukala wa tukauka ngeenge ovalihomboli aveshe ohava longo nove na oikala yokutya, “oimaliwa yange,” ile “oimaliwa yoye.” Nonande otashi dulika ovalihomboli ihava tanguna, otashi dulika vaha kale pamwe efimbo la wana molwaashi omalipyakidilo avo ihae va pitike va hafele pamwe. Oilonga ihapu kunena ohai pula ovashamane va ka longe oule wefimbo lile kokule noukwaneumbo, tashi dulika eemwedi donhumba ile omido donhumba nokuli. Ovashamane vahapu osho hava ningi ngaho opo va mone oimaliwa ihapu shi dulife oyo tava dulu okumona moilonga yopomudingonoko wavo. Ndelenee oshinima sha tya ngaho ohashi etifa omaupyakadi a kwata moiti.

      27. Omafinamhango amwe elipi taa dulu okukwafela oukwaneumbo u ungaunge nomaupyakadi opamaxupilo?

      27 Kape na lela eemhango dokondadalunde odo tadi dulu okuufa kutya oukwaneumbo keshe ou na okuungaunga ngahelipi neenghalo da tya ngaho, molwaashi omaukwaneumbo ohaa kala e na eemhumbwe da yoolokafana nohaa shakeneke omashango a yoolokafana. Ndele nande ongaho, omayele Ombibeli otaa dulu okukwafela omaukwaneumbo a ungaunge nomupondo neenghalo da tya ngaho. Pashihopaenenwa, Omayeletumbulo 13:10 (NW) otaa ulike kutya ovanhu otava dulu okuhenuka eenhamanana ngeenge ova kala hava “kundafana.” Osho inashi kwatela mo ashike okupopya omataleko etu, ndele osha kwatela mo yo okukonga omayele nokukala tu shii nghee vamwe hava tale ko oinima. Kakele kaasho, osha fimana yo koukwaneumbo okukala hau ningi omutengenekwafaneko welongifo loimaliwa tau ti sha. Oshoshili kutya omafimbo amwe ohashi kala sha pumbiwa opo ovalihomboli aveshe va longe va dule okukalela po eefuto da wedwa po, unene tuu ngeenge ove na ounona ile ovapambele vonhumba ovo ve na okufilwa oshisho. Ngeenge opa holoka onghalo ya tya ngaho, omushamane oku na okufya oshisho a kale ha kala nomukainhu waye efimbo la wana. Omushamane nounona otava dulu okukwafela pahole omukulukadi shi na sha noilonga yomeumbo oyo tashi dulika luhapu a li ha longo oye aeke. — Ovafilippi 2:1-4.

      28. Omadimbulukifo elipi taa dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hangana?

      28 Otwa pumbwa yo okukaleka momadiladilo oushili oo kutya nonande otwa pumbwa oimaliwa monghalelo ei yoinima, oimaliwa ihai etele omunhu ehafo lashili. Navali, oimaliwa hayo odjo yomwenyo. (Omuudifi 7:12) Kakele kaasho, ohole yokuhola omaliko otai dulu okunyona po oupamhepo wetu nosho yo eenghedi detu diwa. (1 Timoteus 6:9-12) Kashi li tuu pandunge okukonga tete Ouhamba waKalunga nouyuki waye, tu na elineekelo kutya Kalunga ota ka nangeka noupuna eenghendabala detu dokukonga oipumbiwa yonghalamwenyo yakeshe efiku! (Mateus 6:25-33; Ovaheberi 13:5) Ngeenge omwa kala mwa pitifa komesho oinima yopamhepo nokukala nekwatafano liwa naKalunga nokulalakanena ombili, oukwaneumbo weni otau ka kala wa hangana ngeenge tashi uya poinima oyo ya fimanenena, nonande opa kale omashango onhumba ile ongadi.

      ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKUKWAFELA OUKWANEUMBO U KALE U NA OMBILI?

      Ovakriste ova pumbwa okukala ve na eendunge dokuyoolola. — Omayeletumbulo 16:21; 24:3.

      Nonande ovalihomboli kave fi veitavelo limwe, ova pumbwa okukala hava ulikilafana ohole nokukala va fimanekafana. — Ovaefeso 5:23, 25.

      Omukriste ke na okunyona owina oipango yaKalunga. — Oilonga 5:29.

      Ovakriste ohava lalakanene ombili. — Ovaroma 12:18.

      Ino kala ho handuka diva. — Omuudifi 7:9.

      [Oshimhungu pepandja 139]

      OHOMBO YOKOLELA OHAI FIMANEKIFA OUKWANEUMBO NOKU U KWAFELA U KALE U NA OMBILI

      Kunena, ovalumenhu vahapu novakainhu ohava kala pamwe nonande inava hombola paveta. Vahapu ovo hava tambula ko oshili yOmbibeli ohava hangwa monghalo ya tya ngaho. Omafimbo amwe, ovanhu ovo ve li pamwe ohava kala va talwa ko onga ovalihomboli pomudingonoko nonande inava hombola paveta. Ndelenee omifikamhango dOmbibeli otadi ulike kutya ovanhu ove na okuhombola paveta nohombo yavo oi na okukala ya shangwa papangelo. (Titus 3:1; Ovaheberi 13:4) Natango, Ombibeli oye shi popya sha yela kutya Omukriste oku na ashike okukala nomushamane umwe ile nomukulukadi umwe. (1 Ovakorinto 7:2; 1 Timoteus 3:2, 12) Okudulika komufikamhango oo ohaku dana onghandangala ya fimanenena opo oukwaneumbo u kale u na ombili. (Epsalme 119:165) Oiteelelwa yaJehova oi li alushe pandjele, ndele kai fi nande omutengi. Ohe tu hongo alushe osho tashi tu etele ouwa. — Jesaja 48:17, 18.

      [Efano pepandja 130]

      Kendabala okuuda ko etaleko lamukweni

      [Efano pepandja 138]

      Kutya nee ou li omudali oo a dala ounona ile ova dalwa ashike kukaume koye kopahombo, omu na okukonga ewiliko mEendjovo daKalunga

  • Nghee tamu dulu okuungaunga nomupondo nomaupyakadi oo haa nyono po ombili moukwaneumbo
    Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili
    • Etukulwa 12

      Nghee tamu dulu okuungaunga nomupondo nomaupyakadi oo haa nyono po ombili moukwaneumbo

      1. Oinima ilipi hai etifa oupyakadi momaukwaneumbo?

      ONDUDA yoifini otashi dulika i kale tai monika nawa kombada, ndele otashi dulika mboli medu mwinya oifini oya lika po keehedi. Sha faafana, oilyo yomaukwaneumbo amwe otashi dulika i kale tai monika ya hafa, ndele mboli oya taalela omashongo oo tae i yahameke neenghono. Tashi dulika kai na ombili nandenande moukwaneumbo. Oinima yopavali oyo hai dulu okweetifa omaupyakadi moukwaneumbo oyo okunwa sha pitilila nosho yo elongifo leenghono.

      OMAUPYAKADI OO HAA ETIFWA KOKUNWA SHA PITILILA

      2. (a) Ombibeli otai ti shike shi na sha nokunwa oikunwa yoalkoholi? (b) Oshike sha kwatelwa mokunwa sha pitilila?

      2 Ombibeli inai dilika okunwa pandjele oikunwa yoalkoholi, ndele oya tokola oukolwe. (Omayeletumbulo 23:20, 21; 1 Ovakorinto 6:9, 10; 1 Timoteus 5:23; Titus 2:2, 3) Outumbulilo okunwa sha pitilila itau ulike ashike koukolwe, ndele owa kwatela mo yo okukala ombuvi yoikunwa nokunwa nopehe na elipangelo. Shinyikifa oluhodi, ovakulunhu havo ashike hava ningi eembuvi doikunwa yoalkoholi, ndele novanyasha yo.

      3, 4. Hokolola nghee omukulukadi nosho yo ounona tava dulu okukumwa ngeenge omushamane oha nu sha pitilila.

      3 Ombibeli oya kala ye shi ulika nale kutya okulongifa nai oikunwa yoalkoholi otaku dulu okunyona po ombili moukwaneumbo. (Deuteronomion 21:18-21) Pashihopaenenwa, ngeenge omushamane okwa ninga ombuvi yoikunwa yoalkoholi, ohashi kumu oukwaneumbo aushe.a Omukulukadi otashi dulika a kale ta longifa efimbo lihapu ta kendabala okukwafela omushamane a efe po okunwa ile a kale te mu kwafele a kale a ngungila ngeenge a nwa opo aha ete omapiyaano meumbo. Omukulukadi otashi dulika a kale ta ningi eenghendabala okuholeka omakende oikunwa ile oku a ekelashi, okuholeka po oimaliwa nosho yo okutomhafana naye a kale te lipula noukwaneumbo nokukala e na etilofimaneko lokufimaneka Kalunga. Ndele otashi dulika omushamane a twikile ashike okukala ta nu sha pitilila. Onghalo ya tya ngaho otai dulu okuningifa omukulukadi a kale a nyemata noku udite ehe na eshi vali ta dulu okuninga po. Mokweendela ko kwefimbo, otashi dulika a kwatwe koumbada, kehandu, a kale te lipe oushima, a kale noshisho sha pitilila nokukala yo e litala ko e li ashike omunhu wongaho.

      4 Ngeenge umwe womovadali oha nu sha pitilila, ohashi kumu yo nounona. Pashihopaenenwa, ovadali vamwe ovo va pikwa koikunwa ohava denge nonyanya ounona ile ve va hepeke pamilele. Ounona otashi dulika yo va kale ve udite va fa ovo ve na ondjo omolwokunwa sha pitilila kwomudali wavo. Elihumbato lii lomudali oo otashi dulika li ningife ounona vaha kale ve lineekela ovanhu vamwe. Molwaashi ounona va tya ngaho ihava kala va manguluka okupopya kombinga yonghalo oyo i li moukwaneumbo wavo, otashi dulu yo oku va ningifa va kale ihava popi va manguluka shi na sha nomaupyakadi makwao oo tava shakeneke, naasho luhapu ohashi va yahameke. (Omayeletumbulo 17:22) Ounona va tya ngaho otashi dulika va kale ve udite va fa va ekelwashi ile ve li ashike ovanhu vongaho fiyo va ninga ovakulunhu.

      OSHIKE OUKWANEUMBO TAU DULU OKUNINGA PO MONGHALO YA TYA NGAHO?

      5. Ongahelipi omunhu oo a ninga ombuvi yoikunwa ta dulu okukwafelwa, nomolwashike taku tiwa kutya kashipu okukwafela omunhu a tya ngaho?

      5 Nonande eedjo domauyelele dihapu otadi ti kutya omunhu oo a ninga ombuvi yoikunwa ita dulu okuhakulwa a kale ita nu vali, ovanhu vahapu ova dimina kutya omunhu a tya ngaho ota dulu okuxwepopala ngeenge okwa kala te lidilike filufilu oikunwa. (Yelekanifa Mateus 5:29.) Molwaashi omunhu oo a ninga ombuvi iha dimine noupu kutya oku na oupyakadi, ohashi kala shidjuu oku mu kwafela. Ndele ngeenge oilyo youkwaneumbo oya tokola toko okuungaunga naye opo a mone kutya elihumbato laye lii ohali i kumu ngahelipi, otashi dulika a mone kutya oku na oupyakadi. Ndokotola umwe oo e na owino mokukwafela ovanhu ovo va ninga eembuvi doikunwa nosho yo omaukwaneumbo avo okwa ti: “Ondi wete kutya oshinima sha fimana koukwaneumbo osho okukala ashike tau lipyakidile nomalipyakidilo ao akeshe efiku nopehe na okulipulapula unene. Kungaho, otashi ka kwafela omunhu oo ha nu sha pitilila a mone kutya ope na eyooloko linene pokati kelihumbato laye noloilyo ikwao youkwaneumbo.”

      6. Omayele a denga mbada oo taa dulu okukwafela oukwaneumbo omo mu na ombuvi yoikunwa otaa hangwa peni?

      6 Ngeenge ope na oshilyo shimwe shoukwaneumbo weni sha ninga ombuvi yoikunwa, omayele Ombibeli a nwefwa mo otaa dulu oku mu kwafela mu kale mu na onghalamwenyo i li nghixwe. (Jesaja 48:17; 2 Timoteus 3:16, 17) Natu ka taleni komafinamhango amwe oo a kwafela omaukwaneumbo amwe a ungaunge nomupondo nonghalo ya tya ngaho.

      7. Olyelye e na okupewa oushima ngeenge oshilyo shimwe shoukwaneumbo osha ninga ombuvi yoikunwa?

      7 Inamu kala tamu lipe oushima omolwomaupyakadi aeshe oo taa etifwa kombuvi yoikunwa. Ombibeli oya ti: “Keshe tuu oku nokuhumbata omutengi waye mwene” nosho yo kutya “keshe umwe womufye e na okulihokolola ye mwene kuKalunga.” (Ovagalati 6:5; Ovaroma 14:12) Otashi dulika omunhu oo a ninga ombuvi a kale a hala okupa oilyo ikwao youkwaneumbo oushima. Pashihopaenenwa, otashi dulika a kale ta tomhafana ta ti: “Ngeno okwa li ihamu ningi nge nai, ame ngeno ihandi nu.” Ngeenge omwa kala tamu tu kumwe nomapopyo aye, otamu mu xwaxwameke ashike a kale ta twikile okunwa. Ndele kutya nee otwe lihanga meenghalo donhumba ile ohatu ningwa onyanya kuvamwe, atusheni mwa kwatelwa neembuvi doikunwa, otu na okuhumbata oilanduliko yeenghatu detu. — Yelekanifa Ovafilippi 2:12.

      8. Omeenghedi dimwe dilipi omo tamu dulu okweefa ombuvi yoikunwa i mone oilanduliko yeenghatu dayo?

      8 Inamu kala mu udite kutya omwa pumbwa okwaamena ombuvi koilanduliko yokunwa kwayo sha pitilila. Eyeletumbulo lOmbibeli olo tali popi shi na sha nomuhandunhu otali dulu yo okulonga ngeenge tashi uya pokuungaunga nombuvi yoikunwa, olo tali ti: “Ngenge wa hala oku mu yakula, oto mu xwameke ashike unene.” (Omayeletumbulo 19:19) Efeni ombuvi i mone oilanduliko yokunwa kwayo. Pashihopaenenwa, ngeenge okwa kungila nande opoima, mu efeni a wapaleke po ye mwene. Ngeenge okwa kala i na ya koilonga molwaashi e kwetiwe kopapalashe, dengeleni omuyandji woilonga ndele tamu mu lombwele kutya omolwashike omunhu oo ina dula okuya koilonga.

      9, 10. Omolwashike oukwaneumbo omo mu na ombuvi u na okutambula ko ekwafo lavamwe, nou na okukonga ekwafo unene tuu koolyelye?

      9 Tambuleni ko ekwafo lavamwe. Omayeletumbulo 17:17 otaa ti: ‘Kaume oku hole alushe nomumwaina ta dalwa a kwafe moluhepo,’ ile moudjuu. Ihashi kala shipu ngeenge moukwaneumbo omu na ombuvi. Onghee hano, omwa pumbwa ekwafo lavamwe. Inamu ongaonga okupula ekwafo ‘lookaume keni ovaholike.’ (Omayeletumbulo 18:24) Ngeenge omwa pula omayele kwaavo ve udite ko oupyakadi weni ile ovo va li monghalo ya faafana, otava dulu oku mu pa omaetepo taa longo e na sha naasho mu na okuninga nosho yo osho muhe na okuninga. Ashike kaleni mwa lungama. Popyeni naavo mwe lineekela, ovo itava ka holola ‘oiholekwa’ youkwaneumbo weni. — Omayeletumbulo 11:13.

      10 Kaleni mwe lineekela ovakulunhuongalo. Ovakulunhuongalo otava dulu yo oku mu kwafela neenghono. Ovalumenhu ovo va pyokoka ove shii nawa eendjovo daKalunga nove na owino shi na sha nanghee omafinamhango Ombibeli taa dulu okutulwa moilonga. Otava dulu okukala “ngaashi oshikelelifo shokukelela omhepo nongaashi ehondameno lokuyaama oshikungulu ngaashi omakungulukilo omeva medu loluteni nomudidimbe wemanya lile medu lenotelo.” (Jesaja 32:2) Ovakulunhuongalo Ovakriste ihava amene ashike eongalo alishe komanwefemo mai, ndele ohava kwafele yo nokuhekeleka oilyo yeongalo pauhandimwe ngeenge i li momaupyakadi. Onghee hano, tambuleni ko omakwafo aeshe oo tave mu pe.

      11, 12. Olyelye e li odjo yekwafo linenenene komaukwaneumbo omo mu na eembuvi doikunwa, nohe a kwafele ngahelipi?

      11 Komesho yaaishe, kaleni mwe lineekela Jehova. Ombibeli otai tu shilipaleke tai ti: “Omwene oku li popepi nomitima da teyauka, Ye oha xupifa ava ve nomhepo ya nyanyauka.” (Epsalme 34:19) Ngeenge ou udite omutima woye wa teyauka ile omhepo yoye ya nyanyauka molwaashi moukwaneumbo weni mu na ombuvi, shiiva kutya Jehova “oku li popepi.” Oku wete onghalo omo oukwaneumbo weni u li. — 1 Petrus 5:6, 7.

      12 Kaleni mwe lineekela osho Jehova a popya mEendjovo daye, molwaashi otashi dulu oku mu kwafela mu ungaunge nonghalo oyo ye mu wilila po. (Epsalme 130:3, 4; Mateus 6:25-34; 1 Johannes 3:19, 20) Ngeenge omwa kala tamu konakona Eendjovo daye nokukala metwokumwe nomafinamhango ado, omhepo iyapuki otai ke mu kwafela mu kale mu na “eenghono di dule odo dopaushitwe,” odo tadi ke mu kwafela mu lididimikile eenghalo efiku nefiku. — 2 Ovakorinto 4:7, NW.b

      13. Oupyakadi umwe vali ulipi tau dulu okunyona po ombili moukwaneumbo?

      13 Okulongifa nai oikolwifa otashi dulu yo okweetifa oupyakadi vali umwe oo tau dulu okunyona po ombili youkwaneumbo. Oupyakadi oo oo elongifo leenghono.

      OMAUPYAKADI OO HAA ETIFWA KELONGIFO LEENGHONO

      14. Elongifo leenghono moukwaneumbo ola hovela naini, nonghalo oya tya ngahelipi kunena?

      14 Eshi Kain a li a longela omunyonena omumwaina, Abel, osho osha li oshiningwanima shotete mondjokonona yovanhu shi na sha nelongifo leenghono. (Genesis 4:8) Okudja opo ovanhu ova kala hava longo ominyonena di lili noku lili momaukwaneumbo. Ovashamane vamwe ohava denge ovakulukadi vavo. Ovakulukadi vamwe ohava ponokele ovashamane vavo. Ovadali vamwe ohava denge nonyanya ounona, nope na yo ounona vamwe ovo hava hepeke ovadali vavo ovanamido.

      15. Elongifo leenghono ohali kumu ngahelipi oilyo youkwaneumbo pamaliudo?

      15 Oilanduliko yelongifo leenghono oya kwatela mo shihapu shihe fi ashike okuyahameka omunhu palutu. Omukulukadi umwe oo ha dengwa komushamane waye okwa ti: “Omunhu oho kala to lipe oushima noho kala wa fya ohoni. Omafimbo amwe iho kala nokuli wa hala okupita mo monduda. Oho kala to lipula kutya aame ngoo shili nda dengwa ile pamwe ondjodi ashike nda twa.” Ounona ovo hava hepekwa ile ovo hava mono ovadali vavo tava hepekwa navo otashi dulika va ka kale hava longifa eenghono eshi tava ka kala ve na omaukwaneumbo avo.

      16, 17. Okuhepekwa pamaliudo okwa kwatela mo shike, nongahelipi hashi kumu oukwaneumbo?

      16 Elongifo leenghono inali kwatela mo ashike okudenga. Ola kwatela mo yo okulongifa elaka la honga. Omayeletumbulo 12:18 otaa ti: “Omunhu ta tu neendjovo ngaashi eongamukonda.” Outumbulilo ‘okutwa neendjovo’ otau ulike koikala yelongifo leenghono oyo ya kwatela mo okwiifana omunhu omadina mai, oku mu hanyaukila, okukembaula omunhu efimbo alishe, okutukana nosho yo okuninga omatilifo. Ouyahame wopamaliudo oo omunhu a kala e udite ihau kala u liwetikile, nomolwaasho ovanhu vahapu ihave shi didilike mo kutya omunhu oo a ulwa omalaka mai okwa ehamekwa neenghono shi fike peni.

      17 Ohashi kala yo shinyemateka neenghono ngeenge ounona tava yahamekwa pamaliudo, eshi tava kembaulwa nokuulwa kutya kave na eendunge noihava dulu sha. Omalaka a tya ngaho, ohaa teya ounona omukumo. Ounona ova pumbwa shili outekuduliko, ndele Ombibeli oya londwela ya ti: “Ooxe nye, inamu shinda ovana veni, ve he mu livangeke.” — Ovakolossi 3:21.

      OSHO TASHI DULU OKUKWAFELA OUKWANEUMBO U HENUKE ELONGIFO LEENGHONO

      18. Elongifo leenghono ohali etifwa koshike, nOmbibeli otai ti kutya omunhu oku na okuninga po shike opo a efe po elongifo leenghono?

      18 Elongifo leenghono ohali etifwa koikala ii yopamadiladilo nosho yo omauko mai omutima. (Jakob 1:14, 15) Onghee hano, opo omunhu a henuke okulongifa eenghono, okwa pumbwa okulundulula oikala yaye yopamadiladilo. (Ovaroma 12:2) Ndele mbela otashi shiiva ngoo? Heeno, otashi shiiva. Eendjovo daKalunga odi na eenghono dokulundulula oikala yovanhu. Otadi dulu okukwafela ovanhu va efe po oikala ya nyika oshiponga oyo tai dulu okufaafanifwa ‘neenguluhote.’ (2 Ovakorinto 10:4; Ovaheberi 4:12) Eshiivo lashili lOmbibeli otali dulu okukwafela omunhu a lunduluke filufilu ndele ta djala omunhu mupe. — Ovaefeso 4:22-24; Ovakolossi 3:8-10.

      19. Omukriste oku na okutala ko ngahelipi kaume kaye kopahombo noku na okuungaunga naye ngahelipi?

      19 Kaleni mu na etaleko la yuka li na sha nookaume keni kopahombo. Ombibeli otai ti: “[Ovalumenhu ove] nokuhola ovakainhu vavo ngaashi omalutu avo vene; oye ou e hole omukainhu waye, oye oku lihole ye mwene.” (Ovaefeso 5:28) Natango, Ombibeli oya ti kutya ovashamane ove na okutala ko ovakulukadi vavo ve li ‘ngaashi oiyuma inai pama, noku va fimaneka yo.’ (1 Petrus 3:7) Ovakulukadi navo ova ladipikwa va kale “ve hole ovalumenhu vavo” noku va ‘fimaneka.’ (Titus 2:4; Ovaefeso 5:33) Onghee hano, kape na omushamane omutilikalunga ta dulu okutya okwa fimaneka omukulukadi waye ngeenge ohe mu denge ile ohe mu ula omalaka mai. Sha faafana, kape na omukulukadi ta dulu okutya oku hole shili omushamane waye nokwe mu fimaneka ngeenge oha kala te mu ula nai ile he mu kembaula efimbo alishe.

      20. Ovadali otave ke lihokolola kulyelye shi na sha nanghee tava ungaunga novana vavo, nomolwashike vehe na okuteelela shihapu kounona?

      20 Kaleni mu na etaleko la yuka li na sha novana veni. Ovadali ova pumbwa okukala hava ulikile ounona vavo ohole noku va pa elitulemo. Ombibeli otai ti kutya ounona ‘ovo oshali yOmwene nondjabi iwa.’ (Epsalme 127:3) Onghee hano, ovadali ove na oshinakuwanifwa shokufila oshisho oshali oyo va pewa kuJehova. Ombibeli oya popya kombinga yoinima “yopakanona” nonokutya ounona ohava kala va kanyatelwa ‘koulai.’ (1 Ovakorinto 13:11; Omayeletumbulo 22:15) Nomolwaasho ovadali kave na okukala va kumwa ngeenge ounona efimbo limwe tava katuka monghedi ya nyika oulai. Ounona kave fi ovakulunhu. Ovadali kave na okuteelela shihapu kounona, molwaashi ounona otava dulu ashike okulonga oilonga oyo ya yeleka eedula davo, okudula kwavo nosho yo she likolelela kouteku wavo. — Tala yo Genesis 33:12-14.

      21. Kalunga okwa hala tu kale twa tala ko ngahelipi ovadali vetu ovanamido nokuungaunga navo ngahelipi?

      21 Kaleni mu na etaleko la yuka li na sha novadali veni ovanamido. Leviticus 19:32 ota ti: “Kala ofika moipafi yomukulunhu weenghwakutoka; fimaneka omukulunhu.” Osho otashi ulike kutya Omhango yaKalunga oya kala tai divilike efimano lokufimaneka ovakulunhu nokukala twe va lenga. Otashi dulu okukala shi li eshongo okuungaunga nefimaneko nomudali omunamido ngeenge oha kala ta komangele alushe a ningilwe oinima ile ta vele notashi dulika iha dulu okulinyenga ile okudiladila meendelelo. Ndele nande ongaho, Ombibeli otai ti kutya ounona ove “nokwaalulila ovakulunhu vavo eyakulo liwa.” (1 Timoteus 5:4) Osho osha hala okutya, otu na okuungaunga novadali vetu ovanamido nefimaneko noku va fila oshisho painiwe apa sha pumbiwa. Ombibeli itai popile nande okuhepeka ovadali ile oku va ninga onyanya.

      22. Oukwatya ulipi tau dulu oku tu kwafela tu henuke elongifo leenghono, nongahelipi hatu dulu oku u tula moilonga?

      22 Natu kulikeni oukwatya welipangelo. Omayeletumbulo 29:11 otaa ti: “Omushima ta pupula mo onya aishe ndelenee omunaendunge te i lotifa.” Oshike tashi ke tu kwafela tu kale tu na elipangelo? Ponhele yokukala twa fula onya, natu kale hatu endelele okupongolola po okuhaudafana. (Ovaefeso 4:26, 27) Ngeenge ou wete kutya ito dulu okulipangela, oshixwepo u dje po ndele to ka lotifa omutima woye. Ilikana yo kuKalunga opo omhepo yaye iyapuki i ku kwafele u kale u na elipangelo. (Ovagalati 5:22, 23, NW) Okukala ho ka enda ile ho ningi omalideulo onhumba nako otaku dulu oku ku kwafela u kale ho pangele omaliudo oye. (Omayeletumbulo 17:14, 27) Kendabala yo okukala ho ‘tale vamwe onheni.’ — Omayeletumbulo 14:29.

      OSHIKE TASHI DULU OKUUFA KUTYA TOPOKENI ILE KALENI PAMWE?

      23. Oshike tashi dulu okuningilwa omukwaneongalo oo ha longifa eenghono omolwehandu, tashi dulika ha denge oilyo youkwaneumbo wavo, ndele ina hala okulivela ombedi koilonga ya tya ngaho?

      23 ‘Etondafano, eemhata nehandu’ oya kwatelwa moinima oyo Kalunga a tokola, nOmbibeli oya ti kutya ovo “tava longo oilonga ya tya ngaha, itava ka fyuulula ouhamba waKalunga.” (Ovagalati 5:19-21) Nomolwaasho, omunhu oo te liti kutya Omukriste ndele oha longifa eenghono luhapu omolwehandu, tashi dulika ha denge kaume kaye kopahombo ile ounona nopehe na okulivela ombedi, ota dulu okukondwa mo meongalo lopaKriste. (Yelekanifa 2 Johannes 9, 10.) Osho ohashi kwafele opo meongalo muha kale ovanhu ovo hava hepeke vakwao. — 1 Ovakorinto 5:6, 7; Ovagalati 5:9.

      24. (a) Ovo hava hepekwa kookaume kavo kopahombo otava dulu okuninga po shike? (b) Ookaume ovo ve na ko nasha nosho yo ovakulunhuongalo otava dulu okuyambidida ngahelipi ovanhu va tya ngaho, ndele oshike osho ve na okuhenuka?

      24 Oshike osho Ovakriste ovo hava dengwa kookaume kavo kopahombo ovo inava hala okulivela ombedi tava dulu okuninga po? Vamwe ohava hoolola okukala nookaume kavo kopahombo omolwomatomheno onhumba. Ndele vamwe ohava hoolola okutopoka, molwaashi ve wete kutya oukolele wavo wopalutu, wopamadiladilo nosho yo wopamhepo ou li moshiponga ile ve wete nokuli nomwenyo wavo u li moshiponga. Omunhu oo e li oshihakanwa shelongifo leenghono oye mwene e na okutokola kutya ota ka ninga po shike, molwaashi oye mwene te ke lihokolola kuJehova. (1 Ovakorinto 7:10, 11) Otashi dulika ookaume novapambele ovo ve na ko nasha ile ovakulunhuongalo Ovakriste va pe omunhu a tya ngaho omayele, ndele kave na oku mu fininika opo a katuke onghatu yonhumba. Oku na okuninga etokolo kuye mwene. — Ovaroma 14:4; Ovagalati 6:5.

      OMAUPYAKADI OO HAA NYONO PO OMBILI MOMAUKWANEUMBO OTAA KA XULA PO FILUFILU

      25. Jehova okwa li a tota po oukwaneumbo nelalakano lashike?

      25 Eshi Jehova a hombolifa Adam naEva, ka li a lalakanena ombili youkwaneumbo i nyonwe po kokunwa sha pitilila ile kelongifo leenghono. (Ovaefeso 3:14, 15) Oukwaneumbo okwa li u na okukala u li elongekido omo oilyo hai ulikilafana ohole nokukala i udite ombili, nokufilafana oshisho pamaliudo, pamadiladilo nosho yo pamhepo. Mupya munene, omolwokuhawanenena, eenghalo momaukwaneumbo mahapu otadi ende tadi naipala. — Yelekanifa Omuudifi 8:9.

      26. Ovo tava kendabala okukala metwokumwe noiteelelwa yaKalunga ove na etimaumbwile lilipi?

      26 Lao linene, Jehova okwa hala okuyukifa oinima opo elalakano laye li na sha nomaukwaneumbo li wanifwe po. Okwa udaneka kutya mounyuni waye mupe wombili ovanhu “otava ka kala ve he nambudi, nokape na ou te [ke] va halwifa.” (Hesekiel 34:28) Pefimbo olo itapa ka kala nande omaupyakadi oo haa etifwa kokunwa sha pitilila, okulongifa eenghono nosho yo omaupyakadi makwao e lili oo haa nyono po ombili momaukwaneumbo kunena. Ovanhu itava ka yolela kenyeme, ndele otava ka kala va tunhukwa molwaashi otava “ka hafela ombili inene.” — Epsalme 37:11.

      [Omashangelo opedu]

      a Nonande pomhito ei otwa yandja oshihopaenenwa shomulumenhu, omafinamhango oo otaa longo yo nokovakainhu ovo va ninga eembuvi doikunwa yoalkoholi.

      b Moilongo imwe, omu na oiputudilo, oipangelo nosho yo eeprograma odo da nuninwa okukwafela eembuvi doikunwa nosho yo omaukwaneumbo omo mu na eembuvi. Ndelenee oshi li ehoololo lomunhu mwene oku ka konga ekwafo keenhele da tya ngaho. Eendombwedi daJehova ihadi tokolele ovanhu kutya ove na okushikula onghedi yopauhaku yokondadalunde yonhumba ile yongadi. Ashike tu li Ovakriste otu na okulungamena eenghedi dopauhaku odo tadi tu ningifa tu nyone omafinamhango opamishangwa.

      ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKUKWAFELA OMAUKWANEUMBO A HENUKE OMAUPYAKADI A KWATA MOITI?

      Jehova okwa tokola elongifo nai loikunwa yoalkoholi. — Omayeletumbulo 23:20, 21.

      Keshe umwe ote ke lihokolola koshipala shaKalunga omolweenghatu daye. — Ovaroma 14:12.

      Kalunga ita ka kala e tu hokwa ngeenge katu na elipangelo. — Omayeletumbulo 29:11.

      Ovakriste vashili ohava fimaneke ovadali vavo ovanamido. — Leviticus 19:32.

      [Efano pepandja 146]

      Ovakulunhuongalo otava dulu okukwafela neenghono omaukwaneumbo opo a pongolole po omaupyakadi ao

      [Efano pepandja 151]

      Ovalihomboli Ovakriste ovo ve holafane nova fimanekafana ohava pongolola po okuhaudafana pokati kavo nopehe na okwoongaonga

  • Osho tamu dulu okuninga po ngeenge omu wete ohombo yeni i li pokuteka po
    Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili
    • Etukulwa 13

      Osho tamu dulu okuninga po ngeenge omu wete ohombo yeni i li pokuteka po

      1, 2. Ngeenge ovalihomboli ove na omaupyakadi mohombo yavo, epulo lilipi tava dulu okulipula?

      MOMUDO 1988, omukulukadi umwe wokuItalia wedina Lucia okwa li a polimana neenghono.a Ohombo yavo oya li ya teka konima ashike yomido 10 eshi va hombola. Omafimbo mahapu okwa kala ta ningi eenghendabala opo a kale ta longele kumwe nomushamane waye, ndele eenghendabala daye kada li da pondola. Onghee hano, ova li va topoka molwaashi kava li va wapalelafana, na Lucia okwa li e na okufila oshisho ovanakadona vavali oye aeke. Okwa popya a ti: “Onda li nda itavela kutya kape na sha osho tashi dulu oku tu kwafela tu kaleke po ohombo yetu.”

      2 Ngeenge omu na omaupyakadi mohombo yeni, otashi dulika u kale u udite ngaashi Lucia a li e udite, tashi dulika u kale to lipula ngeenge ohombo yeni otai ka kalelela tuu. Ngeenge ou li monghalo ya tya ngaho, otashi ka kala shi li pandunge okulipula epulo eli kutya: Mbela ohandi tula ngoo moilonga omayele mawa aeshe oo e li mEendjovo daKalunga, Ombibeli, oo taa dulu okukwafela ovalihomboli va pondole meehombo davo? — Epsalme 119:105.

      3. Nonande eteyohombo otali ende tali hapupala, omakonakono okwa ulika shike shi na sha novanhu vahapu ovo ve na eehombo da teka nosho yo omaukwaneumbo avo?

      3 Ngeenge ohapa holoka okuhaudafana kwa kwata moiti pokati kovalihomboli, otashi dulika va diladile kutya okuhengafana oko ashike ekandulepo lomukundu. Nonande moilongo ihapu omuvalu womaukwaneumbo oo a tukauka owa hapupala neenghono, omakonakono oo opo a ningwa otaa ulike kutya ovashamane novakulukadi vahapu ovo va hengafana ohave lipe oushima eshi va ninga etokolo la tya ngaho. Mokuyelekanifa naavo vadiinini keehombo davo, vahapu ovo va hengafana ihava kala ve na oukolele wopalutu nosho yo wopamadiladilo. Luhapu ounona ovo ve na ovadali vavo va hengafana ohava kala va lyalyakana noihava kala va hafa. Onghalo ya tya ngaho otashi dulika i twikile oule womido dihapu. Ehengafano ohali kumu yo ovadali nosho yo ookaume komaukwaneumbo oo a topoka. Mbela Kalunga, oo e li Omutotipo wohombo, oha tale ko ngahelipi onghalo ya tya ngaho?

      4. Ovalihomboli ove na okuungaunga ngahelipi nomaupyakadi meehombo davo?

      4 Ngaashi sha tumbulwa momatukulwa a tetekela, Kalunga okwa li a lalakanena ohombo i kalelele. (Genesis 2:24) Ndele mbela omolwashike omuvalu weteyohombo tau ende tau hapupala? Ohombo ihai teka ashike ombadilila, ndele oshinima hashi endele ko. Luhapu ohapa holoka eenghalo odo tadi ulike kutya ohombo oya nyika okuteka. Omafimbo amwe omaupyakadi oo taa monika a fa inaa kwata moiti ohaa ka kala a fa itaa dulu okukandulwa po vali. Ndele ngeno ovalihomboli vahapu ova ungaungile nomaupyakadi oo metwokumwe nomayele Ombibeli nopehe na okwoongaonga, ngeno eehombo dihapu inadi teka.

      KALENI MU NA ETALEKO LI LI PANDJELE

      5. Onghalo ilipi tai dulu okuholoka po mohombo?

      5 Ngeenge ovalihomboli kave na ondjele, otashi dulu yo okweetifa oupyakadi mohombo. Omambo oihole nosho yo oifo, eeprograma doko-TV neefilima ohai kundaneke oinima oyo ihe fi yoshili, novanhu vahapu ohava kala va hala oku i lalakanena. Ngeenge ovanhu ovo ova kala inava hanga omalalakano a tya ngaho, ohava kala ve udite va kengelelwa, inava wanenwa nohava kala nokuli va handuka. Ndele mbela ongahelipi ovalihomboli tava dulu okuhafela ohombo yavo nonande inava wanenena? Opo ovalihomboli va pondole mohombo yavo, ove na okuninga eenghendabala da mana mo.

      6. (a) Ombibeli otai kwafele ovalihomboli va kale ve na etaleko li li pandjele lilipi li na sha nohombo? (b) Oinima imwe ilipi tai dulu okweetifa okuhaudafana meehombo?

      6 Ombibeli oi na omayele taa longo. Ombibeli otai ulike kutya ohombo oshinima shihafifa, ndele nande ongaho, otai londwele yo kutya ovo tava hombola “otave ke lietela oudjuu wopalutu.” (1 Ovakorinto 7:28) Ngaashi sha tumbulwa nale metetekelo, ookaume kopahombo aveshe inava wanenena, onghee ohava ningi omapuko. Kaume kopahombo keshe oha diladila monghedi ya yooloka ko noku na omaliudo a yooloka ko kwaao amukwao nokwa tekulwa yo monghedi ya yooloka ko kwaayo yamukwao. Omafimbo amwe, pokati kovalihomboli otashi dulika pa holoke okuhaudafana shi na sha noimaliwa, ounona nosho yo shi na sha novapambele. Ngeenge ovalihomboli ihava kala pamwe efimbo la wana ile ove na oupyakadi u na sha noinima yopamilele, naasho otashi dulu okweetifa okuhaudafana pokati kavo.b Ohashi kufa efimbo okukandula po omaupyakadi a tya ngaho, ndelenee inamu teka omukumo. Ovalihomboli vahapu ovo hava shakeneke omaupyakadi a tya ngaho ohava ningi eenghendabala opo ve a kandule po.

      KALENI HAMU KUNDAFANA NGEENGE PA HOLOKA OKUHAUDAFANA

      7, 8. Ngeenge kaume umwe kopahombo okwa yahamekwa kwaasho mukwao a popya ile a ninga, ile molwaashi a uda ko mukwao pambabo, omayele Ombibeli elipi taa dulu oku va kwafela va kandule po oupyakadi oo?

      7 Ovalihomboli vamwe ohava mono shidjuu okukundafana va ngungumana ngeenge umwe a nyematekwa koshinima shonhumba, a uda ko mukwao pambabo ile omolwomapuko opaumwene. Ponhele ashike yokupopya sha yukilila kutya: “Onda fa mbela inandi ku uda nawa; wa ti ngahelipi waa,” kaume kopahombo otashi dulika a handuke nokunenepeka oupyakadi. Vahapu ove hole okutya: “Ku na naame; ou lihole ashike ove mwene.” Osho otashi dulu okuningifa kaume kopahombo mukwao aha nyamukule molwaashi ina hala eenhamanana.

      8 Oshi li pandunge okushikula omayele Ombibeli oo ta ti: “Handukeni, ndelenee inamu nyona. Inamu efa etango li ningine mu nehandu.” (Ovaefeso 4:26) Ovalihomboli vamwe ovo va kala mohombo oule womido 60 notava hafele ohombo yavo ova li va pulwa kutya oshike she va kwafela va pondole mohombo yavo. Omushamane okwa popya a ti: “Otwe litulila po elalakano kutya ngeenge pokati ketu opa holoka okuhaudafana, itatu ka nangala inatu ku kandula po, nokuli nonande inaku kwata moiti.”

      9. (a) Omishangwa otadi ulike kutya ovanhu ova pumbwa okukala ve na oikala ya tya ngahelipi ngeenge tava kundafana? (b) Luhapu ovalihomboli ova pumbwa okuninga shike, nonande osho otashi pula ouladi nosho yo elininipiko?

      9 Ngeenge pokati kovalihomboli opa holoka okuhaudafana, keshe umwe womuvo okwa pumbwa okutula omayele aa moilonga, oo taa ti: “Omunhu keshe na kale ha endelele okupwilikina, ne liteelele mokupopya, ye ne liteelele mokuhanduka.” (Jakob 1:19) Ngeenge ovalihomboli ova kala hava pwilikinafana nelitulemo, otashi dulika aveshe va ka mone kutya ova pumbwa okupaafana ombili. (Jakob 5:16) Okupopya tashi di komutima kutya: “Ombili eshi nde ku nyemateka,” otashi pula omunhu a kale omulininipiki noku na ouladi. Ndele okukandula po okuhaudafana monghedi ya tya ngaho otashi ke mu kwafela mu kale hamu kandula po omaupyakadi nomu kulike oukwatya wohole oo tau ke mu kwafela mu hafele ohombo yeni.

      KALENI HAMU LIWANIFILE PO EEMHUMBWE DOPAMILELE

      10. Omuyapostoli Paulus okwa li a lombwela shike Ovakriste vokuKorinto osho sha li tashi dulu oku va amena vaha ye moluhaelo notashi dulu yo okwaamena Ovakriste kunena?

      10 Eshi omuyapostoli Paulus a li a shangela Ovakorinto, okwa li e va ladipika va hombole opo va yepe ‘oluhaelo olo la li apeshe’ muKorinto. (1 Ovakorinto 7:2, NW) Ovanhu mounyuni kunena ova xutuka paenghedi ve dulife Ovakorinto vopefimbo lonale. Ovanhu kunena ohava popi va manguluka kombinga yomilele da nyata, ohava djala monghedi ihe fi okufimanekwa, hava lesha omahokololo e na sha noihole oo haa holoka moifo nosho yo momambo nohava tale oinima ya tya ngaho ko-TV nomeevidio. Oinima aishe oyo ohai xwaxwameke omahalo a nyata opamilele. Omolwonghalo yomuKorinto shonale, oyo ya faafana nonghalo yopefimbo letu, omuyapostoli Paulus okwa li a shangela Ovakorinto a ti: “Okuhombola ku dule okuxwikwa kouhalu.” — 1 Ovakorinto 7:9.

      11, 12. (a) Ovalihomboli ove na okuliwanifila po shike, noshi na okuningwa monghedi ya tya ngahelipi? (b) Ovalihomboli ove na okuninga po shike ngeenge mohombo yavo omwa holoka onghalo yopakafimbo oyo tai va imbi ve liwanifile po eemhumbwe davo dopamilele?

      11 Omolwonghalo oyo ya kundafanwa mokatendo oko ka dja ko, Ombibeli oya kumaida Ovakriste ovo va hombola tai ti: “Omulumenhu na wanife eemhumbwe domukainhu waye, nomukainhu osho na kale nomulumenhu waye.” (1 Ovakorinto 7:3) Didilika kutya omushangwa oo owa ladipika ovalihomboli va kale have liwanifile po eemhumbwe davo dopamilele nehalo liwa, ndele hakefininiko. Ovalihomboli otava dulu ashike okukala hava hafele omilele ngeenge keshe umwe womuvo oku na ko nasha shili nouwa wamukwao. Pashihopaenenwa, Ombibeli oya lombwela ovashamane va kale hava ungaunga novakainhu vavo “neendunge.” (1 Petrus 3:7) Omushangwa oo otau longo unene tuu ngeenge tashi uya pokuliwanifila po eemhumbwe dopamilele. Ngeenge omushamane iha ungaunga pahole nomukainhu waye, otashi ka kala shidjuu komukainhu okuhafela omilele.

      12 Ope na omafimbo amwe opo ovalihomboli itava dulu okuliwanifila po eemhumbwe dopamilele, pashihopaenenwa ngeenge omukulukadi oku li komafimbo ile okwa loloka neenghono. (Yelekanifa Leviticus 18:19.) Osho otashi dulu yo okuholoka po ngeenge omushamane ota ungaunga noupyakadi wa kwata moiti koilonga yavo noku udite a wililwa po pamaliudo. Oshiwa kovalihomboli okukundafana shi na sha neenghalo dopakafimbo da tya ngaho nokulidilika omilele pakafimbo ‘ve shi pangela’ pamwe. (1 Ovakorinto 7:5) Okuninga ngaho otashi ka kwafela keshe umwe womuvo aha fike pexulifodiladilo la puka. Ngeenge omukulukadi ota lumbula owina omushamane omilele ile omushamane oha dopa okuwanifila po omukulukadi waye eemhumbwe dopamilele pahole, onghalo ya tya ngaho otai dulu okuningifa kaume umwe kopahombo a ye meyeleko. Onghalo ya tya ngaho otai dulu okweetifa shili omaupyakadi mohombo.

      13. Oshike tashi dulu okukwafela Ovakriste va kaleke omadiladilo avo a koshoka?

      13 Ngaashi ashike Ovakriste aveshe, ovalihomboli navo ove na okuhenuka okutala omafano oipala, oo taa dulu okupendula omahalo a nyata opambelela. (Ovakolossi 3:5) Ove na yo okulungamena omadiladilo avo nosho yo eenghatu davo ngeenge tava ungaunga novanhu voukashike kookanhu wa yooloka ko kuwavo. Jesus okwa londwela a ti: “Okeshe tuu ou ta tale omukainhu nokahalu, oye okwe mu haela momutima waye.” (Mateus 5:28) Ngeenge ovalihomboli ova tula moilonga omayele Ombibeli e na sha noinima yopamilele, otashi ke va kwafela vaha kale ve li momayeleko novaha ye moluhaelo. Osho otashi ke va kwafela va twikile okuhafela ekwatafano lavo lopahombo omo omilele di na okutalika ko di li oshali ya dja kOmutotipo wohombo, Jehova. — Omayeletumbulo 5:15-19.

      ETOMHENO LOKUTEYA OHOMBO OLO LI LI PAMISHANGWA

      14. Onghalo inyikifa oluhodi ilipi omafimbo amwe tai dulu okuholoka po, nomolwashike?

      14 Lao linene, Ovakriste vahapu ovo va hombola ohava kendabala okukandula po omaupyakadi meehombo davo. Ndele mupya munene, ohapa holoka omaupyakadi amwe oo haa nyono po ekwatafano lopahombo. Molwaashi inatu wanenena notu li mounyuni wa nyonauka oo tau pangelwa kuSatana, eehombo dimwe ohadi teka. (1 Johannes 5:19) Ongahelipi Ovakriste tava dulu okuungaunga neenghalo didjuu da tya ngaho?

      15. (a) Etomheno lopamishangwa lilipi olo tali ufa kutya ovalihomboli otava dulu okuhengana nokuhombolafana nomunhu umwe vali e lili? (b) Omolwashike ovalihomboli vamwe va tokola okuhahenga po ookaume kavo kopahombo ovo va ya moluhaelo?

      15 Ngaashi sha tumbulwa metukulwa eti-2 lembo eli, oluhaelo olo ashike etomheno lopamishangwa olo tali ufa kutya ovalihomboli otava dulu okuhengafana nova manguluka okuhombolafana nomunhu umwe e lili.c (Mateus 19:9) Ngeenge ou na lela oushili kutya kaume koye kopahombo okwa ya moluhaelo, owa taalela etokolo la kwata moiti. Mbela oto ka twikila okukala pamwe nakaume koye oo kopahombo ile oto ka teya ohombo? Osho oshi li etokolo lomunhu mwene. Ovakriste vamwe ova dimina po ookaume kavo kopahombo ovo ve livela shili ombedi nova twikila okuhafela eehombo davo. Vamwe natango ova hoolola okukala pamwe nookaume kavo kopahombo omolwonghalonawa younona.

      16. (a) Eenghalo dimwe dilipi odo hadi linyengifa ovalihomboli vamwe va henge po ookaume kavo kopahombo ovo va ya moluhaelo? (b) Ngeenge omunhu oo ehe na ondjo okwa tokola okuhenga po kaume kaye oo a ya moluhaelo ile okwa tokola okukala pamwe naye, omolwashike tuhe na okukembaula etokolo olo a ninga?

      16 Ovo hava i moluhaelo otava dulu okukwatwa komikifi odo hadi tandavele pamilele ile va ninge omadimo ile va yandje omadimo. Meenghalo dimwe, ounona otashi dulika va kale va pumbwa okwaamenwa opo vaha hepekwe kovadali ovo hava hepeke ounona pamilele. Onghee hano, osha yela kutya, ou na okudiladila moule fimbo ino ninga etokolo laxuuninwa. Ndelenee ngeenge owa kala u shii kutya kaume koye kopahombo okwa ya moluhaelo, ndele omwa twikila natango okukala hamu i momilele, osho otashi ulike kutya owe mu dimina po nou na ehalo okutwikila nohombo yeni. Kungaho, kape na vali etomheno lopamishangwa lokuhenga po kaume koye kopahombo nokuhombolafana nomunhu umwe e lili. Ngeenge ou na etomheno lopamishangwa lokuhenga po kaume koye kopahombo nokuhombolafana nomunhu umwe e lili, kape na oo e na oufemba woku ku fininika kutya tokola po shike, ile wokukembaula etokolo olo wa ninga. Oove mwene to ka mona oilanduliko yetokolo olo wa ninga. Ombibeli oya ti: “Keshe tuu oku nokuhumbata omutengi waye mwene.” — Ovagalati 6:5.

      OMATOMHENO OO TAA UFA KUTYA OVALIHOMBOLI OTAVA DULU OKUTOPOKA

      17. Ngeenge ovalihomboli ova topoka, sha hala okutya va hengafana nopehe na umwe a ya moluhaelo, Omishangwa otadi ulike kutya inava manguluka okuninga shike?

      17 Mbela ope na eenghalo dimwe odo tadi ufa kutya ovalihomboli otava dulu okutopoka ile okuhengafana nokuli nonande kape na oo a ya moluhaelo? Heeno, ope na. Ndele meenghalo da tya ngaho, Omukriste ina manguluka oku ka konga kaume umwe e lili kopahombo. (Mateus 5:32) Nonande Ombibeli otai popile etopoko ile ehengafano la tya ngaho omolweenghalo donhumba, oya popya kutya ovo va topoka ile va hengafana nookaume kavo kopahombo nava kale inava “hombolwa, ile nava pafane ombili” nookaume kavo kopahombo. (1 Ovakorinto 7:11) Eenghalo da kwata moiti dilipi tadi dulu okuningifa ovalihomboli va topoke?

      18, 19. Eenghalo da kwata moiti dilipi odo tadi dulu okuningifa ovalihomboli va topoke, ile tu tye va hengane paveta, nokuli nonande inava manguluka okuhombolafana navamwe ve lili?

      18 Oukwaneumbo otau dulu okukala wa hepa ngeenge omushamane oku na onyalo ile eenghedindjikilile dii.d Pashihopaenenwa, otashi dulika a kale ha longifa po oyuuyemo youkwaneumbo mokundobola ile okulanda oingangamifi ile oikolwifa. Ombibeli oya ti: “Ou iha file ovakwao oshisho . . . ava vambulaye, ye okwe lidimbika eitavelo noku dulike kuou e he fi omwiitaveli.” (1 Timoteus 5:8) Ngeenge omushamane a tya ngaho ita lundulula oikala yaye, tashi dulika nokuli ha kufa po noyuuyemo yomukulukadi waye opo e i longife po meenghedindjikilile daye odo dii, omukulukadi ota dulu okuhengana paveta opo a amene onghalonawa yaye noyovana vaye.

      19 Ovalihomboli otava dulu yo okutopoka paveta ngeenge kaume umwe kopahombo oha hepeke mukwao, tashi dulika he mu denge, na kaume kaye oo ha hepekwa oku wete kutya oukolele waye nomwenyo waye ou li moshiponga. Shimwe vali, ngeenge kaume umwe kopahombo oha kondjifa mukwao a nyone oipango yaKalunga monghedi yonhumba ile yongadi, kaume kopahombo oo ha kondjifwa a nyone ota dulu okuhoolola okutopoka, naunene tuu ngeenge oku wete kutya oupamhepo waye ou li moshiponga. Kaume kopahombo oo e li moshiponga ota dulu okutokola kutya oshixwepo okutopoka opo a dule ‘okudulika kuKalunga ponhele yokudulika kovanhu.’ — Oilonga 5:29.

      20. (a) Ngeenge ovalihomboli ova topoka, oshike osho ookaume Ovakriste va pyokoka nosho yo ovakulunhuongalo tava dulu okuninga po, noshike osho ve na okulungamena? (b) Ongahelipi Ovakriste ovo va hombola tava dulu okuhenuka okutula moilonga papuko omafinamhango opamishangwa oo taa ufa kutya omunhu ota dulu okutopoka ile okuhengafana nakaume kaye meenghalo donhumba?

      20 Ngeenge omunhu oha hepekwa nai kukaume kaye kopahombo, kape na oo e na oku mu fininika kutya nava topoke ile kutya nava kale ashike pamwe. Ookaume kaye ovo ve li Ovakriste va pyokoka nosho yo ovakulunhuongalo otava dulu oku mu yambidida noku mu pa omayele opaMbibeli, ndele ihava kala ve shii omauyelele aeshe e na sha noupyakadi oo u li pokati komushamane nomukulukadi. Jehova oye aeke ha kala e wete oinima aishe. Ngeenge omukulukadi Omukriste ota kongo omatomheno ongaho opo a hengane, kungaho ita fimaneke elongekido laKalunga lohombo. Ndele ngeenge onghalo omo e li oya nyika oshiponga shili, kape na ou e na oufemba okukembaula etokolo laye lokutopoka. Osho tuu ngeenge omushamane Omukriste oku li monghalo ya nyika oshiponga, okwa manguluka okutopoka nomukulukadi waye, ngeenge osho a hala. Ombibeli otai ti: “Atusheni otu nokuholoka kolukalwatokolo laKalunga.” — Ovaroma 14:10.

      NGHEE OVALIHOMBOLI VAMWE VA LI VA KWAFELWA VA ALUKILE PAMWE

      21. Oshimoniwa shilipi tashi ulike kutya omayele Ombibeli otaa dulu okuxwepopaleka eehombo?

      21 Eemwedi nhatu konima eshi Lucia, oo a popiwa metetekelo, va topoka nomushamane waye, okwa li a shakena nEendombwedi daJehova nokwa hovela okukonakona Ombibeli. Okwa hokolola a ti: “Onda li nde shi kuminwa eshi Ombibeli ya kwafela nge ndi mone nhumbi omukundu wete tau dulu okukandulwa po. Konima ashike yoshivike eshi nda kala handi konakona Ombibeli, onda li nde linyengifwa ndi diladila okwaalukila pamwe nomushamane wange. Paife, ohandi dulu okupopya ndi na oushili kutya Jehova ota dulu okukwafela ovalihomboli opo vaha teye eehombo davo, molwaashi omahongo aye otaa kwafele ovalihomboli va kale va fimanekafana. Kashi fi shoshili kutya Eendombwedi daJehova ohadi eta etukauko momaukwaneumbo, ngaashi vamwe hava ti. Onde shi limonena ame mwene kutya ohadi kwafele omaukwaneumbo a kale a hangana.” Lucia okwa li e lihonga okutula moilonga omafinamhango Ombibeli mokukalamwenyo kwaye.

      22. Ovalihomboli ove na okukala ve lineekela shike?

      22 Lucia haye aeke a mona ouwa momayele Ombibeli; ope na vahapu ovo va mona ouwa wa tya ngaho. Ohombo oi na okukala enangeko noupuna, ndele kai na ngeno okukala omutengi. Nomolwaasho, Jehova okwe tu pa odjo ya denga mbada yomayele e na sha nohombo, Eendjovo daye Ombibeli, odo di li oshali i na ondilo. Ombibeli otai dulu ‘okunongopaleka omalai.’ (Epsalme 19:8-12) Oya xupifa eehombo dihapu odo da li di li pokuteka po noya kwafela ovalihomboli vahapu opo va pongolole po omaupyakadi a kwata moiti. Ovalihomboli kaleni mwe lineekela filufilu omayele e na sha nohombo oo Jehova Kalunga te mu pe, molwaashi ohaa longo shili.

      [Omashangelo opedu]

      a Edina olo halo lomunhu oo lelalela.

      b Omatukulwa a tetekela okwa yelifa nale shi na sha nanghee tamu dulu okuungaunga naamwe omomaupyakadi oo haa holoka po mohombo.

      c Outumbulilo wopaMbibeli oo wa tolokwa “oluhaelo” owa kwatela mo enyonohombo, oushenge, okunangala noshinamwenyo, nosho yo onghedi keshe ya nyata oyo ya kwatela mo okulongifa oilyo yoludalo.

      d Osho inashi kwatela mo eenghalo omo omushamane tashi dulika a halelela shili okukwafela oukwaneumbo waye, ndele ita dulu oku u kwafela omolweenghalo odo ita dulu okupangela, ngaashi ouvela ile molwaashi ehe na oilonga.

      ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKU MU KWAFELA OPO OHOMBO YENI IHA TEKE?

      Ohombo oshinima shihafifa, ndele nande ongaho, ovo va hombola ohava shakeneke omaudjuu. — Omayeletumbulo 5:18, 19; 1 Ovakorinto 7:28.

      Kaleni hamu pongolola po okuhaudafana nopehe na okwoongaonga. — Ovaefeso 4:26.

      Osha fimana okukala hamu pwilikinafana ngeenge tamu kundafana. — Jakob 1:19.

      Ovalihomboli ove na okukala have liwanifile po eemhumbwe davo dopamilele, tave shi ningi pahole nonehalo liwa. — 1 Ovakorinto 7:3-5.

      [Efano pepandja 154]

      Kaleni hamu pongolola po omaupyakadi nopehe na okwoongaonga. Inamu efa etango li ningine mu nehandu

  • Kalekeni po ekwatafano leni lopahombo fiyo omoukulupe
    Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili
    • Etukulwa 14

      Kalekeni po ekwatafano leni lopahombo fiyo omoukulupe

      1, 2. (a) Omalunduluko elipi haa holoka po eshi hatu ende hatu kulupa? (b) Oshike sha li sha kwafela ovatilikalunga vopefimbo lOmbibeli va kale va mbilipalelwa monghalamwenyo eshi va li ovakulupe?

      ESHI hatu ende hatu kulu, ohapa holoka omalunduluko mahapu. Omalutu ohaa ende taa nghundipala. Oipala ohai ende tai ningi eengadji neexwiki ohadi ende tadi ningi eenghwakutoka, nomutwe otashi dulika nokuli u ninge ongwala. Otashi dulika tu kale hatu dimbwa oinima noupu. Ngeenge ovana veni ova hombola, omu na okukulika ekwatafano lipe noitenya yeni nosho yo ovatekulu veni ovo va dalwa kovana veni. Ngeenge mwa fiki mopendjela, omalipyakidilo eni akeshe efiku ohaa lunduluka.

      2 Ohapa kala omashongo mahapu pefimbo loukulupe. (Omuudifi 12:1-8) Ndele nande ongaho, ohatu dulu okulihonga shihapu kovapiya vaKalunga ovanamido ovo va li ko pefimbo lOmbibeli. Nonande hauxuuninwa ovapiya vaKalunga va tya ngaho ova ka fya, ova li va likola ounongo nowino muhapu, oo wa li we va kwafela va kale va mbilipalelwa monghalamwenyo pefimbo va li ovanamido. (Genesis 25:8; 35:29; Job 12:12; 42:17) Oshike sha li she va kwafela opo va kale va hafa naashi va li moukulupe? Nopehe na omalimbililo, ova li va hafa molwaashi ova li hava tula moilonga omafinamhango oo hatu hange mOmbibeli kunena. — Epsalme 119:105; 2 Timoteus 3:16, 17.

      3. Omayele elipi Paulus a yandja kovalumenhu novakainhu ovanamido?

      3 Omuyapostoli Paulus okwa li a yandja omayele mawa kovanamido monhumwafo oyo a li a shangela Titus. Okwa ti: “Ovashamane [ovanamido] nava kale ovalidiliki, ve neenghedi da fimana, ovakoshoki, ve li nawa meitavelo nomohole nomelidiliko. Osho tuu novakainhu [ovanamido] nava kale ve neenghedi da wapalela ovayapuki, ve he fi ovalundili, havapika voikunwa ihapu, ndelenee ovalongi vomuashi shiwa.” (Titus 2:2, 3, yelekanifa OB-1986.) Okutula moilonga eendjovo odo otaku ke mu kwafela mu ungaunge nomupondo nomashongo omoukulupe.

      KALEKENI MOMADILADILO KUTYA OVANA VENI OVO VA KULA KAVE LI VALI KOSHI YEPANGELO LENI

      4, 5. Ovadali vahapu ohava kala ve udite ngahelipi ngeenge ovana vavo va dja mo meumbo, nongahelipi vamwe va ungaunga nonghalo ya tya ngaho?

      4 Eshi eenghalo tadi ende tadi lunduluka, omwa pumbwa okukala tamu tifuka. Pashihopaenenwa, ngeenge ovana veni ova kulu ndele tava ka kala kuvo vene, va hombola ile va hombolwa, omu na oku va talela mefano limwe li lili. Onghalo ya tya ngaho oyo luhapu hai dimbulukifa ovadali kutya ova yuka lela mefimbo loukulupe. Nonande ovadali ohava kala va hafa eshi ovana vavo va ninga ovakulunhu, luhapu ohava kala tave lipula shi na sha nangeenge ova ninga ngoo ngaashi va li tava dulu opo va longekide ovana vavo va dule okukala kuvo vene. Kakele kaasho, otashi dulika va kale ve va djuulukwa.

      5 Oshi li paushitwe kovadali okukala tave lipula nonghalonawa yovana vavo nokuli nokonima eshi ovana vavo va ka ninga omaumbo avo vene. Omudalakadi umwe okwa ti: “Ohandi kala nda hala okuuda kutya ovana vange ove li po ngahelipi, opo ndi kale nda mbilipalelwa kutya ove li nawa.” Xe umwe omudali okwa ti: “Eshi omonakadona wetu a dja mo meumbo, onghalo oya li idjuu lela kufye. Okwa li tu udite owike, molwaashi nale okwa li hatu ningi keshe shimwe naye.” Ovadali ovo ova li va dula ngahelipi okulididimikila onghalo ya tya ngaho? Oshinima osho she va kwafela unene osho okukala ve lipyakidila nokukwafela ovanhu vamwe.

      6. Oshike tashi dulu okukwafela ovadali ovanamido va kale ve na etaleko li li pandjele li na sha novana vavo ovo va ninga ovakulunhu?

      6 Ngeenge ounona va kulu ndele tava hombola ile tava hombolwa, onghandangala oyo ovadali vavo va kala tava dana ohai lunduluka. Genesis 2:24 okwa ti: ‘Omulumenhu e nokweefa xe naina nokukanyatela komukainhu waye. Ndele vo otava ka kala onhumba imwe aike.’ Ngeenge ovadali vounona ovo va hombola ile va hombolwa ova kaleke momadiladilo efinamhango lopamishangwa loukwamutwe nosho yo li na sha nokukaleka po elandulafano liwa, otashi ke va kwafela va kale ve na etaleko li li pandjele li na sha novana vavo. — 1 Ovakorinto 11:3; 14:33, 40.

      7. Oikala ya yuka ilipi xe umwe omudali a li a kulika eshi ovanakadona vaye va hombolwa ndele tava ka kala pamwe pe lili?

      7 Ovalihomboli vonhumba ova li ve udite owike eshi ovanakadona vavo vavali va hombolwa ndele tava ka kala pamwe pe lili. Potete, omushamane okwa li a handukila oitenya yaye. Ndele eshi a dilonga kombinga yefinamhango loukwamutwe, okwa ka dimina kutya oitenya yaye oyo i na okukala omitwe domaukwaneumbo ayo. Onghee hano, ngeenge ovanakadona vaye va li tave mu pula omayele, okwa li he va pula ngeenge ove shi kundafana nale novashamane vavo, nokwa li ha yambidida omatokolo oitenya yaye apa tashi shiiva. Lwanima, oitenya yaye oya li ye mu tala ko e li kaume kayo nokwa li hai tambula ko omayele aye.

      8, 9. Ovadali vamwe ova ninga po omalunduluko elipi eshi ovana vavo va ka ninga omaumbo avo?

      8 Ongahelipi ngeenge ovalihomboli ovanyasha ova tokola okuninga oshinima osho inashi puka pamishangwa ndele kashi li metwokumwe naasho ovadali va tala ko kutya osho sha denga mbada? Ovadali vamwe ovo ve na ounona va hombola ova ti: “Ohatu va kwafele alushe va tale ko oinima ngaashi Jehova he i tale ko, ndele nonande itatu tu kumwe netokolo lavo, ohatu li tambula ko noku va yambidida nosho yo oku va ladipika.”

      9 Moilongo imwe yomuAsia, ovadalakadi vamwe ohava mono shidjuu lela okudimina kutya ovanamati vavo ova wana okukala kuvo vene. Ndele ngeenge ova kala va fimaneka efinamhango li na sha nelandulafano liwa nosho yo li na sha noukwamutwe, ihapa kala lela omalipumomumwe noitenya yavo. Omudalakadi umwe Omukriste okwa li ha kala a “hafa neenghono” eshi ovanamati vaye va ka ninga omaumbo avo. Okwa li ha kala a tunhukwa okumona nghee tava ungaunga nomaukwaneumbo avo mape. Kakele kaasho, ye nomushamane waye ova li ve udite va pepelelwa palutu nosho yo pamadiladilo eshi komutengi wavo kwa enda taku holwa eshi va yuka moukulupe.

      PAMEKENI EKWATAFANO LENI LOPAHOMBO

      10, 11. Omayele opamishangwa elipi taa dulu okukwafela ovo ve li pomido dopokati vaha ye meemwiyo odo hadi kwata ovanhu pomido odo?

      10 Ovanhu ohave linyenge meenghedi di lili noku lili ngeenge va yuka pomido dopokati kounyasha noukulupe. Ovalumenhu vamwe ohava djala oikutu oyo tai va monikifa va fa ovanyasha. Ovakainhu vahapu ohava kala tave lipula nomalunduluko oo haa holoka pefimbo lokuka, eshi omukainhu iha i vali komafimbo. Shinyikifa oluhodi, ovanhu vamwe pefimbo olo lomido dopokati ohava kala ve na eteke, tave lihumbata monghedi oyo tai koko ovanyasha voukashike kookanhu wa yooloka ko kuwavo, naasho ohashi nyemateke ookaume kavo kopahombo. Ndelenee ovalumenhu ovatilikalunga ovanamido ohave ‘lididimike,’ sha hala okutya, ohava kondjifa omahalo mai. (1 Petrus 4:7) Ovakainhu ovanamido navo ohava ningi eenghendabala da mana mo opo va kaleke po eehombo davo omolwohole yavo yokuhola ovashamane vavo nomolwaashi va hala okuhafifa Jehova.

      11 Ohamba Lemuel oya li ya nwefwa mo i shange kombinga ‘yomwalikadi muwa’ oo a tangwa mOmayeletumbulo etukulwa 31. Omukulukadi oo okwa li ha ‘ningile omulumenhu waye osho shiwa, ndele hashoosho shii momafiku aeshe omokukalamwenyo kwaye.’ Omushamane Omukriste oku na okukala ha pandula omukainhu waye eshi te lididimikile eenghalo dopamaliudo odo hadi holoka po pefimbo lomido dopokati. Ohole yaye yokuhola omukulukadi waye otai ke mu linyengifa e ‘mu pandule.’ — Omayeletumbulo 31:10, 12, 28.

      12. Ongahelipi ovalihomboli tava dulu okupameka ekwatafano lavo lopahombo eshi va yuka moukulupe?

      12 Pefimbo eshi mwa li tamu tekula ovana veni, otashi dulika kamwa li hamu liwanifile po eemhumbwe deni sha wana omolwomaliyambo oo mwa li hamu ningi nehalo liwa opo mu file oshisho eemhumbwe dovana veni. Paife eshi ovana veni va ka ya va ka kale kuvo vene, otamu dulu okulipa elitulemo shi dulife nale. Omushamane umwe okwa ti: “Eshi ovanakadona vetu va ka kala kuvo vene, otwa hovela vali okukala hatu kundafana nomukulukadi wange oinima yetu yopaumwene ngaashi twa li hatu ningi eshi twa li hatu endelafana.” Omushamane umwe vali okwa ti: “Ohatu likwafele tu kaleke po oukolele wetu nokulidimbulukifa tu kale hatu ningi omalideulo.” Opo ovalihomboli ovo vaha kale ve udite owike, ohava yakula vamwe meongalo. Heeno, okuyakula vamwe otaku dulu oku mu etela omanangeko noupuna mahapu. Kakele kaasho, ohashi hafifa yo Jehova. — Ovafilippi 2:4; Ovaheberi 13:2, 16.

      13. Okupopya mwa manguluka nokulombwelafana oshili otaku dana onghandangala ilipi eshi tamu ende tamu kulupa?

      13 Kaleni hamu kundafana alushe mwa manguluka nookaume keni kopahombo. (Omayeletumbulo 17:27) Omushamane umwe okwa ti: “Ohatu pameke ekwatafano letu mokufilafana oshisho nokukala noukwao wananghali.” Omukulukadi waye okwa ti: “Eshi twa ninga ovanamido, otwa kala hatu hafele okunwa otee pamwe, okukundafana nokulongela kumwe.” Ngeenge omwa kala hamu kundafana mwa manguluka nokulombwelafana oshili, otashi ke mu kwafela mu pameke ekwatafano leni lopahombo, naasho otashi ke mu kwafela muha pe Satana omhito a teye po ohombo yeni.

      KALENI HAMU HAFELE EENDAFANO NOVATEKULU VENI

      14. Onghandangala ilipi inakulu yaTimoteus a li a dana mokukwafela Timoteus a ninge Omukriste?

      14 Ovatekulu ovo “oshidingo” (oshikoroni) shovanamido. (Omayeletumbulo 17:6) Ohashi kala shitunhula kovanamido okweendafana novatekulu. Ombibeli oya popila mouwa Loide, oo a li inakulu yaTimoteus. Loide nomonakadona waye, Eunike, ova li va honga Timoteus oshili yopamishangwa. Timoteus okwa li e shii kutya inakulu nosho yo ina ova li va lenga oshili yOmbibeli. — 2 Timoteus 1:5; 3:14, 15.

      15. Onghandangala ya fimana ilipi ovanamido tava dulu okudana monghalamwenyo yovatekulu vavo, ndele oshike osho ve na okuhenuka?

      15 Ngaashi inakulu yaTimoteus, ovalihomboli ovanamido nanye otamu dulu okudana onghandangala ya fimana ya tya ngaho mokukalamwenyo kwovatekulu veni. Omwa li mu na omhito yokuhonga ovana veni kombinga yomalalakano aJehova. Paife omu na vali omhito yokuhonga ovatekulu veni. Ounona vahapu ohava kala va hafa ngeenge tava hokololelwa omahokololo omOmbibeli kooxekulu nokooinakulu. Ashike osho itashi ti kutya omu na okukufa po oshinakuwanifwa shaxe omudali shi na sha nokufindila oshili yOmbibeli movana vaye. (Deuteronomion 6:7) Ponhele yaasho, nye otamu yandje ashike ekwafo la wedwa po. Kaleni mu na etaleko la fa lomupsalme oo a ilikana a ti: “Nomokufika moukulupe wange, ngenge nda ninga eenghwakutoka, Kalunga, Ove ino efa nge! Ame opo nee ndi udifile epupi lokomesho eenghono dokwooko kwoye.” — Epsalme 71:18; 78:5, 6.

      16. Ongahelipi ovanamido tava dulu okuhenuka okweetifa eenhamanana pokati kavo novana vavo?

      16 Mupya munene, ovanamido vamwe ohava lundukifa ovatekulu vavo, naasho ohashi etifa eenhamanana pokati kovanamido novana vavo. Ndele omolwonghenda yeni, otashi dulika outekulu veni va kale va manguluka oku mu lombwela oinima yonhumba oyo tashi dulika ve udite inava manguluka oku i lombwela ovadali vavo. Ndelenee omafimbo amwe ounona ohava kala va hala ooxekulu nooinakulu ve va popile ngeenge pokati kavo novadali pe na sha. Oshike mbela mu na okuninga po monghalo ya tya ngaho? Longifeni eendunge dokuyoolola nokuladipika ovatekulu veni va ka popye novadali vavo va manguluka. Otamu dulu oku va yelifila kutya ngeenge ova ningi ngaho otava ka hafifa Jehova. (Ovaefeso 6:1-3) Apa sha pumbiwa, oto dulu okuya nokatekulu koye ndele to ka pula ka hokololele ovadali vako osho ka ninga. Lombweleni ovatekulu veni mwa manguluka oimoniwa oyo mwe lihonga monghalamwenyo. Oku va lombwela omaushili a tya ngaho otaku dulu oku va etela ouwa.

      NINGENI OMALUNDULUKO SHE LIKOLELELA KOKUDULA KWENI ESHI TAMU ENDE TAMU KULUPA

      17. Ngaashi omupsalme, ovanamido Ovakriste ove na okukala va tokola okuninga shike?

      17 Eshi tamu ende tamu kulupa, otamu ka mona kutya itamu dulu vali okulonga shihapu ngaashi nale ile okuninga oinima aishe oyo mwa hala okuninga. Ongahelipi tamu dulu okuungaunga nomashongo oo tamu shakeneke moukulupe? Otashi dulika u kale u udite wa fa u na natango omido 30, ndele ngeenge owe litale moshitengelelo, oto ka mona kutya omido oda ya. Ashike osho inashi ku teya omukumo. Omupsalme umwe okwa ilikana kuJehova a ti: “Ino ekela nge [shi] mefimbo loukulupe wange, Ove ino efa nge, [ngeenge] eenghono tadi fii nge po.” Kala wa tokola okuninga osho omupsalme oo a li a tokola okuninga eshi a ti: “Onda hala okuteelela efimbo alishe, nokutandavelifa efimano loye.” — Epsalme 71:9, 14.

      18. Ongahelipi Ovakriste ovanamido tava dulu okulongifa nawa efimbo lavo ngeenge va pendjelwa?

      18 Ovanamido vahapu Ovakriste ohava ningi omalongekido e na sha nokutamununa mo oukalele wavo ngeenge va pendjelwa. Omunamido umwe womushamane oo paife a pendjelwa okwa ti: “Onda li nda pangela omhangela kutya oshike handi ka ninga po ngeenge okamonakadona ketu oka mane ofikola. Onda li nda tokola okuya moukalele wokuudifa efimbo li yadi, nonda li da landifa po ongeshefa yange opo ndi dule okulongela Jehova pauyadi. Onda kala hadi pula ewiliko kuJehova meilikano.” Ngeenge ou li pokupendjelwa, hekelekwa keendjovo dOmushiti wetu Munenenene, odo tadi ti: “Fiyo omoukulupe weni, Aame tuu ou, ndi li ngaashi nda kala, fiyo otamu kulu, tamu mene eenghwakutoka onda hala oku mu kuminina.” — Jesaja 46:4.

      19. Omayele elipi ovanamido va pewa?

      19 Ihashi kala shipu pehovelo okuungaunga nonghalo yokukala wa pendjelwa. Omuyapostoli Paulus okwa kumaida ovalumenhu ovanamido kutya “nava kale ovalidiliki.” Osho osha hala okutya ove na okukala ve na elipangelo opo vaha kale nonghalamwenyo yokuhalonga sha. Otashi dulika va kale va pumbwa okulitulila po efimbolandulafano lokuninga oinima nokulipangela shi dulife nale. Onghee hano, “kaleni ovaladi moilonga yOmwene, mu kale mu shi shii nokutya, oshilonga sheni kashi fi oshimha omOmwene.” (1 Ovakorinto 15:58) Mbwalangadjekeni ohole yeni mokukwafela vamwe. (2 Ovakorinto 6:13) Ovakriste vahapu ohava tula moilonga omayele oo mokukala hava kufa ombinga nouladi moilonga yokuudifa onghundana iwa, tava longo she likolelela keenghono nokeenghalo davo. Nonande omwa ninga ovanamido, kaleni mu li “nawa meitavelo nomohole nomelidiliko.” — Titus 2:2.

      OSHO TO DULU OKUNINGA PO NGEENGE OWA FILWA KAUME KOYE KOPAHOMBO

      20, 21. (a) Oshike hauxuuninwa hashi tukula ovalihomboli monghalelo ei yoinima? (b) Oshihopaenenwa shiwa shilipi Hanna a tulila po Ovakriste ovo va filwa ookaume kavo kopahombo?

      20 Shinyikifa oluhodi, monghalelo ei yoinima hauxuuninwa efyo ohali tukula ookaume kopahombo. Ovakriste ovo va filwa ookaume kavo kopahombo ove shii kutya ovaholike vavo ova kofa po ashike, nove na elineekelo kutya otava ka mona vali ovaholike vavo menyumuko. (Johannes 11:11, 25) Ndele nande ongaho, ohava kala ve udite oluhodi. Ongahelipi tava dulu okuungaunga nonghalo ya tya ngaho?a

      21 Oshiwa okukaleka momadiladilo oshihopaenenwa shomufiyekadi umwe oo a hokololwa mOmbibeli wedina Hanna. Hanna okwa li a ninga omufiyekadi konima eshi va li va hombola omido heyali. Ombibeli oya hokolola kombinga yaye eshi a li e na omido 84. Nopehe na omalimbililo, okwa li a nyika oluhodi eshi omushamane waye a fya. Ndele oshike sha li she mu kwafela e lididimikile oluhodi la tya ngaho? Okwa kala ta longele Jehova kotembeli omutenya noufiku. (Lukas 2:36-38) Osha yela kutya omailikano nosho yo oilonga oyo a li ta longele Jehova oye mu kwafela e lididimikile oluhodi nosho yo owike.

      22. Ongahelipi Ovakriste vamwe ovo va filwa ookaume kavo kopahombo va dula okulididimikila owike?

      22 Omufiyekadi umwe womido 72 oo a kala omufiyekadi omido omulongo okwa ti: “Okukala ndihe na kaume oo handi popi naye osha kala eshongo linenenene kwaame. Omushamane wange okwa li omupwilikini muwa. Okwa li hatu popi kombinga yeongalo nokuhepaululilafana oimoniwa yomoukalele.” Omufiyekadi umwe vali okwa ti: “Nonande omunhu oha xupula mokweendela ko kwefimbo, onda mona kutya shihapu oshe likolelela kunghee to longifa efimbo olo. Oho kala u na efimbo la wana okukwafela vamwe.” Omushamane womido 67, oo a filwa omukulukadi waye, okwa ti: “Onghedi imwe iwa oyo tai dulu okukwafela omunhu e lididimikile oluhodi oyo okuhekeleka vamwe.”

      KALUNGA OKWA LENGA OVANAMIDO

      23, 24. Omishangwa dilipi tadi hangwa mOmbibeli tadi hekeleke ovanamido, unene tuu ovo va filwa ookaume kavo kopahombo?

      23 Nonande ovaholike veni ova fya, Jehova ite mu efa nandenande. Ohamba David yonale oya li ya imba ya ti: “Shimwe ashike onde shi ehela kOmwene, nde shi hala unene: ngeno ame ndi kale mongulu yOmwene omafiku ange aeshe, okutala ouwanyenye wOmwene, ndi lishipulule nawa motembeli yaye.” — Epsalme 27:4.

      24 Omuyapostoli Paulus okwa ladipika Ovakriste a ti: “Fimaneka ovafiyekadi ava ovafiyekadi shili.” (1 Timoteus 5:3) Omayele oo Paulus a yandja konima eshi a yandja elombwelo olo otaa ulike kutya ovafiyekadi ovadiinini ovo vehe na ovapambele vopopepi otava dulu okukwafelwa keongalo painiwe, ngeenge osha pumbiwa. Ndele nande ongaho, outumbulilo “fimaneka” owa kwatela mo ediladilo lokukala twa lenga ovanamido. Itashi hekeleke tuu kovatilikalunga ovo va filwa ookaume kavo kopahombo okukala ve shii kutya  Jehova okwe va lenga note va yambidida! — Jakob 1:27.

      25. Elalakano lilipi ovanamido tava dulu okulitulila po?

      25 Ombibeli otai ti: ‘Ewapeko lovaxungu olo eenghwakutoka,’ nodi li ‘oshikoroni shefimano ngeenge tashi monika mondjila youyuki.’ (Omayeletumbulo 16:31, yelekanifa NW; 20:29.) Twikileni hano okupitifa komesho oilonga yaJehova monghalamwenyo yeni kutya nee omu li ovalihomboli ile kamu na ookaume kopahombo. Kungaho, otamu ke liningila edina liwa puKalunga notamu kala mu na etimaumbwile loku ka mona omwenyo waalushe mounyuni mupe omo itamu ka kala ouyahame oo hau etifwa koukulupe. — Epsalme 37:3-5; Jesaja 65:20.

      [Eshangelo lopedu]

      a Opo u mone ouyelele muhapu u na sha noshikundafanwa osho, tala oshishangomwa Ngeenge umwe oo u hole a fya, sha nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

      ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKUKWAFELA OVALIHOMBOLI ESHI TAVA ENDE TAVA KULUPA?

      Ovatekulu ovo “oshidingo” (oshikoroni) shovanamido. — Omayeletumbulo 17:6.

      Ovanamido otava dulu okutamununa mo oilonga yavo yokulongela Jehova. — Epsalme 71:9, 14.

      Ovanamido otava ladipikwa va kale “ovalidiliki.” — Titus 2:2.

      Eendjovo dOmbibeli otadi dulu okuhekeleka ovo va filwa ookaume kavo kopahombo nonande ova nyika oluhodi. — Johannes 11:11, 25.

      Jehova okwa lenga ovanamido ovadiinini. — Omayeletumbulo 16:31.

      [Omafano pepandja 166]

      Pamekeni ekwatafano leni lopahombo eshi tamu ende tamu kulupa

  • Natu fimanekeni ovadali vetu ovanamido
    Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili
    • Etukulwa 15

      Natu fimanekeni ovadali vetu ovanamido

      1. Oshikolo shilipi tu na kovadali vetu, nomolwaasho otu na okukala tu va uditile ngahelipi nokuungaunga navo ngahelipi?

      OMULUMENHU umwe omunaendunge wopefimbo lonale okwa popya a ti: “Pwilikina xo, ou e ku dala, ndele ino dina nyoko, eshi a kulupa.” (Omayeletumbulo 23:22) Otashi dulika u tye: ‘Nghi na fiku ndi dine ovadali vange!’ Ponhele yokukala twa dina ovadali vetu, vahapu vomufye ohatu kala tu va hole nohole yomoule. Otu shii kutya otu na oshikolo sholupandu kuvo. Shotete, ovadali vetu ovo ve tu eta momwenyo. Nonande Jehova oye Odjo yomwenyo, ngeno ovadali vetu kava li po, ngeno inatu dalwa. Kape na osho hatu dulu okupa ovadali vetu shi na ondilo tashi dulu okuyelekwa nomwenyo. Natango, diladila shi na sha naashi: Opo omunhu a tekule okaana okudja kouhanana fiyo ka ninga omukulunhu oku na okuninga omaliyambo, oku ka fila oshisho, okulongifa oshimaliwa shihapu noku na yo oku ka pa elitulemo lopahole. Onghee hano, oshi shii okuudiwa ko eshi Eendjovo daKalunga tadi tu kumaida tadi ti: “Fimaneka xo nanyoko . . . opo u kale nelao nomwenyo mule kombada yedu.” — Ovaefeso 6:2, 3.

      NGHEE HATU DULU OKU VA WANIFILA EEMHUMBWE DAVO DOPAMALIUDO

      2. Ongahelipi ounona ovo va kula tava dulu ‘okwaalulila ovadali vavo eyakulo liwa’?

      2 Omuyapostoli Paulus okwa shangela Ovakriste a ti: “[Ounona] ile ovatekulu, vo nave lilonge tete okufila oshisho ovaneumbo lavo mouyuki nokwaalulila ovakulunhu vavo eyakulo liwa, osheshi osho sha wapala moipafi yaKalunga.” (1 Timoteus 5:4) Ounona ovo va ninga ovakulunhu, ovo hava ‘alulile ovadali nooxekulu nooinakulu eyakulo liwa,’ otava ulike olupandu lavo okupandula ohole, nefiloshisho neenghendabala odo ovadali vavo nooxekulu nooinakulu va li va ninga opo ve va tekule. Onghedi imwe omo ounona tava dulu okwaalulila ovadali vavo eyakulo liwa oyo oku va shilipaleka kutya ove va hole, molwaashi ovadali ova pumbwa eshilipaleko la tya ngaho ngaashi ashike ovanhu vakwao. Ova pumbwa okukala ve udite kutya ova fimana ngaashi ashike ovanhu aveshe hava kala ve udite. Ova pumbwa okukala ve udite kutya okukalamwenyo kwavo otaku ti sha.

      3. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwa fimaneka ovadali vetu nosho yo ootatekulu noomeekulu?

      3 Ohatu dulu okuulika kutya otwa fimaneka ovadali vetu nosho yo ootatekulu noomeekulu moku va lombwela kutya otu va hole. (1 Ovakorinto 16:14) Nonande otashi dulika ovadali vetu ove li kokule nafye, otava ka kala ve udite ouumbo ngeenge otwa kala hatu va shangele eenhumwafo tadi shambula, hatu va dengele ongodi, ile hatu va talele po efimbo nefimbo. Omukulunhuongalo Omukriste womoshilongo shimwe shomuAfrika, wedina Andrew, okwa li ha ka talela po luvali moshivike xe oo a li ta vele, oo kwa li ehe fi omwiitaveli. Xe okwa li ha kala konhele i li eekilometa 95 okudja ponhele opo Andrew kwa li ha kala. Andrew okwa hokolola a ti: “Eshi nda ninga Ondombwedi yaJehova, tate okwa li ha pataneke nge nonyanya. Ndele eshi a mona kutya okwa li ndi na oshisho naye eshi kwa li ta vele, okwa ladipika eendenge dange a ti, ‘Omu na okuya melongelokalunga lomukulu weni!’ Osho osha li she linyengifa eendenge dange, nopaife ovamwaina vange ve li omuwoi aveshe ova ninga Eendombwedi daJehova.”

      EKWAFO LOPAINIWE

      4. Oikala yokuhenakonasha novadali ovanamido ilipi ovawiliki velongelokalunga lOshijuda va li tava ladipikile ovanhu?

      4 Okufimaneka ovadali vetu mbela okwa kwatela mo oku va yambidida painiwe? Osho naanaa. Luhapu okufimaneka ovadali vetu otashi pula oku va yambidida painiwe. Pefimbo laJesus, ovawiliki velongelokalunga lOshijuda okwa li hava hongo ovanhu kutya ngeenge omunhu okwa sheya oku ka yandja oshimaliwa ile oshinima shonhumba shi li “oshali kotembeli,” sha hala okutya kuKalunga, ke na okulipula nokufila oshisho ovadali vaye. (Mateus 15:3-6) Kungaho, ova li tava xwaxwameke oikala yokuhenonghenda. Ovawiliki velongelokalunga va tya ngaho paulelalela ova li tava ladipike ovanhu va kale va yemba ovadali vavo mokuhawanifa po eemhumbwe davo omolwohole yokulihola mwene. Inatu hala nandenande okukala tu na oikala ya tya ngaho. — Deuteronomion 27:16.

      5. Nonande ovakulupe ohava mono opendjela okudja kepangelo moilongo imwe, omolwashike okufimaneka ovakulunhu tashi dulika ku tu pule tu va yambidide pashimaliwa?

      5 Moilongo imwe, ovakulupe ohava pewa opendjela kepangelo opo va dule okulikwafela painiwe. Kakele kaasho, ovakulupe vamwe otashi dulika tava dulu okulonga natango momapya opo va mone oipalwifa. Ndele ngeenge osho hava pewa kepangelo inashi henena noinava likola sha wana momapya avo, ounona otava dulu okuulika efimaneko lavo moku va yambidida painiwe. Ngeenge ohatu file oshisho ovadali vetu ovanamido, ohatu ulike kutya ohatu tila Omutotipo woukwaneumbo, Jehova Kalunga.

      OHOLE NOMHEPO YELIYAMBO

      6. Omalongekido elipi vamwe hava ningi opo va dule okufila oshisho ovadali vavo?

      6 Ounona vahapu ovo va ninga ovakulunhu ohava ulikile ovadali vavo ovo tava vele ohole nohava ningi omaliyambo. Vamwe ohava pula ovadali vavo va tembukile kuvo ile ovo va tembukile popepi novadali vavo. Vamwe ova tembukila komaumbo ovadali vavo. Luhapu okuninga ngaho ohashi etele ovadali nosho yo ovana vavo omanangeko noupuna.

      7. Omolwashike shihe li pandunge okweendelela okuninga omatokolo oo a kwatela mo ovadali ovanamido?

      7 Efimbo limwe omalongekido a tya ngaho ihaa pondola. Omolwashike mbela? Otashi dulika omatokolo okwa ningwa osheendelela nokwa kanghamena ashike komaliudo. Ombibeli otai yandje elondwelo lopandunge tai ti: “Omunaendunge oha konakona eenghatu daye.” (Omayeletumbulo 14:15, NW) Pashihopaenenwa, natu tye nee ngeno meme woye oo e li omunamido oku na oupyakadi wonhumba nowa diladila kutya otashi ka kala shiwa ngeenge okwa tembukile keumbo leni. Omunhu omunaendunge oku na okukonakona oinima ngaashi ei tai landula: Openi lela a pumbwa ekwafo? Mbela oha mono nale omakwafo onhumba okudja kepangelo ile komahangano opaumwene? Ota ka kala ngoo a hala okutembuka? Ngeenge okwa tembuka, otashi ka kuma ngahelipi omalipyakidilo aye? Mbela ota ka kala e udite ngahelipi eshi ta fiye po ookahewa kaye? Otashi ka kuma ngahelipi omaliudo aye? Mbela omwa kundafana oinima aishe oyo naye moule? Otashi ke mu kuma ngahelipi, ove nakaume koye kopahombo nosho yo ovana veni? Ngeenge meme woye okwa pumbwa efiloshisho le likalekelwa, olyelye ta ka kala te mu file oshisho? Mbela otamu ka dula okuyakulafana moku mu fila oshisho? Mbela omwe shi kundafana naaveshe ovo tava ka kala va kumwa koshinima osho?

      8. Oolyelye tashi dulika wa pumbwa okukundafana navo shi na sha nokukwafela ovadali veni ovanamido?

      8 Molwaashi oshi li oshinakuwanifwa shovadalwa aveshe okufila oshisho ovadali ovanamido, otashi dulika mu kale mwa pumbwa okwoongala novamwanyoko ile ovamwaxo opo mu likunde nawa nye mu tale kutya oshike tashi dulu okuningwa po. Oshiwa yo okupopya novakulunhuongalo meongalo lopaKriste nosho yo ookaume ovo va li meenghalo da faafana, molwaashi otava dulu oku ku pa omayele taa longo. Ombibeli oya londwela tai ti: “Omadiladilo inaa kundafanwa nawa otaa ponyo, ndele otaa pondola ngeenge ope na ovayandjimayele vahapu.” — Omayeletumbulo 15:22, OB-1986.

      OTU NA OKUKALA HATU UDILE OVADALI VETU OVANAMIDO OUKWAO WANANGHALI

      9, 10. (a) Nonande ovadali vetu ova kulupa, omolwashike tu na oku va yavelela? (b) Kashi na neembudi kutya oshike hatu ka ningila ovadali omolwouwa wavo, otu na oku va tala ko ngahelipi?

      9 Okufimaneka ovadali vetu ovanamido osha kwatela mo yo oku va udila oukwao wananghali nokukala tu udite ko omaliudo avo. Eshi tava kulupa, otashi dulika shi kale shidjuu neenghono kuvo okweenda, okulya, notashi dulika va kale hava dimbwa noupu. Onghee hano, otashi dulika va kale va pumbwa okukwafelwa. Luhapu ounona ohava kala ve na oshisho sha pitilila nohava kendabala okukala tava pe ovadali vavo omayele. Ndelenee, ovanamido ova likola ounongo muhapu nowino monghalamwenyo eshi va kala tave lifile oshisho nokuninga omatokolo kuvo vene. Onghee hano, otashi dulika va kale ve udite etumba eshi ve li ovakulunhu nove li ovadali. Nomolwaasho, ohava kala va nyemata ngeenge ovana vavo otava monika va fa tave va fininike ile va hala oku va ningila omatokolo. Vamwe ohava anye filufilu ekwafo lovana vavo ngeenge ove wete ovana vavo va fa va hala okukala tave va pangele.

      10 Odoshili kutya kashipu okuungaunga nomashongo a tya ngaho, nomolwaasho oshi li pandunge okweefa ovadali ovanamido ve lifile oshisho nova kale tava ningi omatokolo kuvo vene ngeenge otava dulu oku shi ninga. Natango, kashi li pandunge oku va tokolela kutya oshike osho ve na okuninga noinamu kundafana navo tete. Molwaashi otashi dulika pe na oinima ihapu oyo itava dulu vali okuninga, va efa va ninge oinima oyo tava dulu okuninga kuvo vene. Ngeenge ito va fininike shi na sha naasho ve na okuninga, ekwatafano leni navo otali ka kala li li nawa. Otava ka kala va hafa nosho yo tuu naave. Nonande peemhito dimwe otashi dulika wa pumbwa oku va kondjifila oinima yonhumba omolwouwa wavo, ou na okukala wa fimaneka ounhu wavo. Eendjovo daKalunga otadi tu kumaida tadi ti: “Kala ofika moipafi yomukulunhu weenghwakutoka; fimaneka omukulunhu.” — Leviticus 19:32.

      NATU KALE TU NA ETALEKO LA YUKA

      11-13. Nonande otashi dulika ka mwa li mu na ekwatafano liwa novadali voye, ongahelipi to dulu okuungaunga neshongo loku va fila oshisho eshi va kulupa?

      11 Omafimbo amwe onghedi omo ovadalwa hava tale ko ovadali vavo ovanamido ohai nwefwa mo konghedi omo ovadali va li hava ungaunga navo eshi va li ounona vanini. Otashi dulika tate woye ka li he ku ulikile ohole, ile meme woye a li ha pange noku na onyanya. Otashi dulika natango ho kala wa fula onya molwaashi kwa li wa teelela ovadali voye va kale ve na oikala ya tya ngaho. Mbela ito dulu oku va dimina po?a

      12 Omulumenhu umwe wedina Basse okwa ti: “Tate oo a li a hombola meme ndele haye a dala nge okwa li omukwaita metanga laNazi muNdowishi. Okwa li ha handuka diva nokwa li a nyika oshiponga. Okwa li ha denge meme oikando ihapu moipafi yange. Fiku limwe okwa li a handukila nge ndele ta pweya mo omwiya waye ndele ta denge nge moshipala naako ku na omhato. Okwa denga nge a shilila neenghono ndele handi wile kombete.”

      13 Ndele nande ongaho, Basse okwa li a tala komaukwatya mawa onhumba axe nokonakudiwa yaye. Basse okwa weda ko ta popi shi na sha naxe a ti: “Okwa li ha longo noudiinini opo a file oshisho oukwaneumbo painiwe. Ashike, ka li ha ulike kutya oku hole nge. Onda li ndi shi shii kutya omaliudo aye okwa li a yahamekwa. Okwa li a tewa mo kuina meumbo fimbo a li okamatyona. Okwa kula e hole omalwoodi nokwa ninga omukwaita ofimbo a li omunyasha. Nomolwaasho onda li ndi udite ko kutya omolwashike a li e na omaukwatya a tya ngaho. Eshi nda ninga omukulunhu, onda li ndi na ehalo oku mu kwafela eshi a li ta vele fiyo osheshi a fya. Kasha li shipu, ndele onda ninga ngaashi nda li handi dulu okuninga. Onda li nda kendabala okuungaunga naye nawa fiyo a fya, nonde lineekela kutya okwa li a tala nge ko kutya ondi li omunhu muwa.”

      14. Omayele Ombibeli elipi taa dulu oku tu kwafela kashi na nee mbudi kutya otwa palamenwa keenghalo dilipi, mwa kwatelwa eenghalo odo hadi holoka po ngeenge hatu file oshisho ovadali vetu ovanamido?

      14 Omayele Ombibeli taa landula otaa dulu oku tu kwafela kashi na nee mbudi kutya oukwaneumbo wetu owa palamenwa keenghalo dilipi, oo ta ti: “Djaleni efilonghenda lomomutima, ombili, elininipiko, engungumano noutalanheni, lididimikilafaneni, diminafaneni po omanyono, ngenge mwa ningafana nomukweni, ngaashi [Jehova, NW] e mu dimina po, osho nanye yo mu ninge.” — Ovakolossi 3:12, 13.

      OVAFILISHISHO NAVO OVA PUMBWA OKUFILWA OSHISHO

      15. Omolwashike omafimbo amwe hashi kala shi nyemateka okufila oshisho ovadali?

      15 Okufila oshisho omudali oo ta vele otashi pula eenghendabala nosho yo efimbo lihapu. Noshi li yo eshongo molwaashi luhapu ohashi kumu omaliudo omunhu. Ohashi kala shi udifa onya okutala ovadali voye tava nghundipala palutu, tava ende tava dimbwa, nokukala vali itava dulu okulonga oinima ngaashi va li va ika. Omukainhu umwe wedina Sandy okwa ti: “Meme okwa li ongudi youkwaneumbo wetu. Eshi nda li handi mu file oshisho okwa li ndi udite nai eshi a li ta mono oixuna. Potete okwa li ha ende ta shongola, opo nee okwa kala ta endele konhondje nopo nee okwa kala ta ende ta yambididwa nolwanima okwa ka kala mokatemba. Okudja opo onghalo oya enda ya yuka kowii fiyo a fya. Okwa li a kwatwa kokankela yomomakipa nokwa li a pumbwa okufilwa oshisho efimbo alishe. Okwa li hatu mu kosho, hatu mu pe oikulya kokanya nokwa li yo hatu mu leshele. Onghalo oya li idjuu unene kufye nosha li she tu kuma unene tuu pamaliudo. Eshi nda mona kutya meme oku li pokufya, onda li handi kwena molwaashi okwa li ndi mu hole unene.”

      16, 17. Omayele elipi taa dulu okukwafela ovo tava file oshisho ovadali vavo ovanamido va kale ve na etaleko li li pandjele?

      16 Ngeenge owe li hange monghalo ya faafana nayo yaSandy, oshike tashi ke ku kwafela u ungaunge nonghalo ya tya ngaho? Okukala ho pwilikine kuJehova to shi ningi okupitila mokulesha Ombibeli nomokwiilikana kuye otashi ke ku kwafela neenghono. (Ovafilippi 4:6, 7) Owa pumbwa yo okukala to li oikulya i na oitungifi nokukofa sha wana. Ngeenge owa kala to ningi ngaho, otashi ke ku kaleka monghalo i li nawa palutu nosho yo pamaliudo noto ka dula okufila oshisho omudali woye omuholike. Kala ho kongo eemhito dokufuda po. Nonande ito dulu okukufa efudo, oshiwa okukonga eemhito opo u tulumukwe po. Ngeenge ou na apa wa hala okuya, oto dulu okupula umwe a kale ta pashukile omudali woye oo ta vele.

      17 Luhapu ovanhu ava tava file oshisho ovanamido ohava kala va hala okuninga shihapu shi dulife peenghono davo. Ndele ku na okulipa oushima ngeenge ito dulu okuninga oinima yonhumba. Ponhele yaasho, ninga ashike ngaashi to dulu. Dimbuluka kutya ou na okukala u na ondjele ngeenge tashi uya pokufila oshisho eemhumbwe dovadali voye, dovana veni, dakaume koye kopahombo nosho yo doye mwene.

      EENGHONO DI DULE DOPAUSHITWE

      18, 19. Jehova okwa udaneka okuninga shike, noshimoniwa shilipi tashi ulike kutya oha katuka metwokumwe neudaneko laye?

      18 Jehova oha kwafele pahole ovo tava file oshisho ovadali vavo ovanamido moku va pa omayele okupitila mEendjovo daye, Ombibeli. Kakele kaasho, okwa udaneka kutya ote ke va yambidida. Okwa nwefa mo omupsalme umwe a shange ta ti: “Omwene oku li popepi naaveshe, have mu ifana, . . . nonghuwo yavo ohe i udu, ndee te va xupifa.” Jehova ota dulu okuxupifa ovapiya vaye ovadiinini nokuli nomeenghalo didjuu neenghono. — Epsalme 145:18, 19.

      19 Osho otashi kolekwa koshimoniwa shomukainhu umwe wedina Myrna oo a li ta file oshisho ina oo a li a fya ombada noka li vali ta dulu okulonga sha. Myrna okwa shanga a ti: “Ohashi kala shi nyemateka neenghono okumona omudali woye omuholike ta mono oixuna noita dulu okupopya kutya openi ta yahama. Onda li nda fa ashike ndi mu wete a fa omunhu ta ningine momeva kanini nakanini, ndele itandi dulu okuninga po sha. Onda kala handi ilikana kuJehova nda twa eengolo noku mu hepaululila kutya onda loloka. Onda kala handi mu ilikana ngaashi David kutya na pimhile omahodi ange moshimbudju noku dimbuluke nge. [Epsalme 56:9] Ngaashi Jehova e shi udaneka, okwa li a pameka nge. ‘Jehova okwa li a ninga onhaili yange yokulikolelela.’ ” — Epsalme 18:19.

      20. Omaudaneko Ombibeli elipi taa dulu okuladipika ovafilishisho nokuli nonande ovadali vavo ovanamido ovo va li tava file oshisho ova fya?

      20 Oxuuninwa yokufila oshisho ovadali ovanamido luhapu ohai kala inyikifa oluhodi. Nonande omunhu oku kale ta ningi eenghendabala da mana mo, hauxuuninwa ovadali vaye ovanamido otashi dulika va fye ngaashi ashike ina yaMyrna. Ndele ovo ve lineekela Jehova ove na eteelelo loku ka monafana vali novadali vavo ovaholike menyumuko. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “[Ondi] neteelelo olo lomuKalunga . . . nokutya, otaku ka kala enyumuko lovayuki nolovalunde.” (Oilonga 24:15) Ovo va filwa ovadali vavo ovanamido ovaholike ohava hekelekwa keteelelo lenyumuko noketimaumbwile loku ka kala mounyuni mupe waKalunga muhafifa omo ‘itamu ka kala efyo.’ — Ehololo 21:4.

      21. Okufimaneka ovadali ovanamido ohaku eta oidjemo iwa ilipi?

      21 Ovapiya vaKalunga ohava kala va lenga ovadali vavo nonande ova kulupa. (Omayeletumbulo 23:22-24) Ohava kala yo ve va fimaneka. Kungaho, otava wanifa po omayeletumbulo a nwefwa mo oo taa ti: “Hafifa xo nanyoko, naau e ku dala, mu nyakukifa pombada.” (Omayeletumbulo 23:25) Komesho yaaishe, otava hafifa nokufimanekifa Jehova Kalunga.

      [Eshangelo lopedu]

      a Itatu popi eenghalo omo ovadali hava hepeke nonyanya ounona monghedi oyo ya talwa ko papangelo i li ekaulonyanga.

      ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKU TU KWAFELA TU KALE HATU FIMANEKE OVADALI VETU OVANAMIDO?

      Otu na okwaalulila ovadali vetu nosho yo ootatekulu noomeekulu eyakulo liwa. — 1 Timoteus 5:4.

      Natu kale hatu ningi keshe shimwe hatu linyengifwa kohole. — 1 Ovakorinto 16:14.

      Inatu kala hatu endelele ngeenge hatu ningi omatokolo a kwata moiti. — Omayeletumbulo 14:15, NW.

      Otu na okufimaneka ovadali ovanamido, kutya nee otava vele ile ova nghundipala. — Leviticus 19:32.

      Efyo noukulupe otai ka xula po. — Ehololo 21:4.

      [Efano pepandja 179]

      Kashi li pandunge okutokolela omudali kutya oshike osho e na okuninga noinamu kundafana naye tete

  • Osho mu na okuninga opo mu ka kale nomwenyo fiyo alushe mu li oukwaneumbo
    Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili
    • Etukulwa 16

      Osho mu na okuninga opo mu ka kale nomwenyo fiyo alushe mu li oukwaneumbo

      1. Jehova okwa li a tota po oukwaneumbo nelalakano lashike?

      ESHI Jehova a hombolifa Adam naEva, Adam okwa li a tunhukwa neenghono, nomolwaasho okwa li a tota okatevo oko ka shangwa tete mondjokonona youtevo ovo ve li melaka lOshiheberi. (Genesis 2:22, 23) Ashike Omushiti Jehova ka li a hala ovanhu va kale ashike tava hafele onghalamwenyo ngahenya, ndele okwa li a hala ovalihomboli nosho yo omaukwaneumbo avo va kale tava longo ehalo laye. Okwa li a lombwela ovalihomboli votete a ti: “Dalafaneni nokuhapupala ndee yadifeni edu, lo nali kale mepangelo leni, ndee pangeleni oinamwenyo yomefuta needila dokeulu noinamwenyo aishe tai linyenge kombada yedu.” (Genesis 1:28) Kaya li tuu oilonga ishambula oyo va li va pewa! Ngeno Adam naEva ova li va wanifa po pauyadi ehalo laJehova, ngeno vo noludalo lavo lokonahiya ova ka kala va hafa.

      2, 3. Oshike tashi dulu okukwafela omaukwaneumbo a kale a hafa shili kunena?

      2 Kunena, omaukwaneumbo ohaa kala ashike a hafa shili ngeenge taa longo ehalo laKalunga e li moukumwe. Omuyapostoli Paulus okwa shanga a ti: “Etilokalunga otali kwafa moinima aishe, osheshi olo li neudaneko lomwenyo wopaife nowokomesho.” (1 Timoteus 4:8) Omaukwaneumbo oo e na etilokalunga nohaa tambula ko ewiliko laJehova olo li li mOmbibeli ohaa kala a hafa ‘mokukalamwenyo kwopaife.’ (Epsalme 1:1-3; 119:105; 2 Timoteus 3:16) Nokuli nonande ope na ashike umwe moukwaneumbo oo ha tula moilonga omafinamhango Ombibeli, onghalo moukwaneumbo ohai kala nghixwe shi dulife eshi muhe na nande oumwe.

      3 Embo eli ola kundafana omafinamhango mahapu Ombibeli oo taa dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa. Otashi dulika owa didilika kutya amwe omuo okwa endululwa lwoikando membo eli. Omolwashike mbela? Omolwaashi omafinamhango oo otaa divilike eeshili di na eenghono odo tadi dulu okweetela oukwaneumbo ouwa meembinga di lili noku lili dokukalamwenyo. Omaukwaneumbo oo haa kendabala okutula moilonga omafinamhango a tya ngaho ohae shi mono kutya etilokalunga ‘oli na eudaneko lokukalamwenyo kwopaife.’ Natu konakoneni vali ane omomafinamhango oo a fimana.

      ELIPANGELO OUKWATYA WA FIMANA

      4. Omolwashike elipangelo li li oukwatya wa fimanenena mohombo?

      4 Ohamba Salomo oya ti: “Omulumenhu e he shii kulipangela, e li ngaashi oshilando sha teywa po shi he nohotekuma.” (Omayeletumbulo 25:28; 29:11) Ovo va hala okukala tava hafele eehombo davo ova pumbwa filufilu oukwatya welipangelo. Ngeenge omunhu okwa efa a pangelwe kehandu ile kokahalu koipala, ota dulu okulonga oilonga ii oyo tai dulu okunyona po ekwatafano moukwaneumbo. Osho otashi dulu okunyona po oukwaneumbo filufilu ile shi pule omido dihapu opo oukwaneumbo u kale u na vali ombili nehafo.

      5. Ongahelipi ovanhu inava wanenena tava dulu okukulika oukwatya welipangelo, nouwa ulipi hau di mokukala noukwatya oo?

      5 Molwaashi atusheni otu li oludalo laAdam inali wanenena, kape na ou ta dulu okulipangela monghedi ya wanenena. (Ovaroma 7:21, 22) Ndele nande ongaho, omhepo yaKalunga otai dulu oku tu kwafela tu kulike oukwatya oo, molwaashi ou li oshitukulwa shoshiimati shayo. (Ovagalati 5:22, 23, NW) Opo omhepo yaKalunga i imike elipangelo mufye, otwa pumbwa okwiilikana shi na sha noukwatya oo, okutula moilonga omayele opamishangwa oo taa dulu oku tu kwafela meenghalo odo twa taalela, okweendafana naavo ve na elipangelo nokuhenuka ovo vehe na elipangelo. (Epsalme 119:100, 101, 130; Omayeletumbulo 13:20; 1 Petrus 4:7) Osho otashi ke tu kwafela tu ‘kukume oluhaelo’ nokuli nonande ohatu yelekwa tu nyone. (1 Ovakorinto 6:18) Ohatu ka henuka yo elongifo leenghono nohatu ka henuka ile okufinda oikala yokunwa sha pitilila. Ohatu ka dula okuungaunga nengungumano neenghalo dinyemateka ile didjuu. Onghee hano, atusheni, mwa kwatelwa nounona, natu imikeni oukwatya oo wa fimanenena welipangelo, oo u li oshitukulwa shoshiimati shomhepo. — Epsalme 119:1, 2.

      ETALEKO LA YUKA LI NA SHA NOUKWAMUTWE

      6. (a) Elongekido li na sha noukwamutwe lilipi Kalunga a tula po? (b) Omushamane oku na okudimbuluka shike shi na sha noukwamutwe, ngeenge okwa hala oukwaneumbo waye u kale wa hafa?

      6 Efinamhango etivali la fimana olo okudimina oukwamutwe. Paulus okwa yelifa efinamhango olo tali kaleke po elandulafano liwa a ti: “Onda hala nye mu shiive nokutya, Kristus Oye omutwe wakeshe omulumenhu, nomutwe womukainhu omulumenhu, nomutwe waKristus oKalunga.” (1 Ovakorinto 11:3) Metwokumwe nefinamhango olo, omushamane oye e na okukala ta kwatele komesho oukwaneumbo waye, omukulukadi oku na okukala ha yambidida noudiinini omushamane waye, nounona ove na okukala hava dulika kovadali vavo. (Ovaefeso 5:22-25, 28-33; 6:1-4) Dimbuluka kutya oukwaneumbo otau ka kala ashike wa hafa ngeenge efinamhango loukwamutwe otali tulwa moilonga monghedi ya yuka. Ovashamane ovatilikalunga ove shii kutya okukala omutwe woukwaneumbo itashi ti kutya ou na okukala omukanyamukulwa. Ponhele yaasho, ohava hopaenene Jesus, oo e li Omutwe wavo. Nonande Jesus okwa li “omutwe waaishe,” ka li e “uya okuyakulwa, ndele okuyakula.” (Ovaefeso 1:22; Mateus 20:28) Sha faafana, ovashamane Ovakriste ihava longifa oukwamutwe wavo omolwouwa wavo vene, ndele omolwouwa wovakulukadi vavo novana vavo. — 1 Ovakorinto 13:4, 5.

      7. Omafinamhango opamishangwa elipi taa dulu okukwafela omukulukadi a kale ta dana onghandangala oyo Kalunga a hala a dane moukwaneumbo?

      7 Omukulukadi omutilikalunga iha kala ta kondjele ondodo youkwamutwe noiha kala ta pangele omushamane waye. Ponhele yaasho, oha yambidida omushamane waye nehalo liwa nokulongela kumwe naye. Omafimbo amwe, Ombibeli oya popya kutya omushamane oku li “mwene” womukulukadi, nokungaho otai ulike lela kutya omushamane oye omutwe womukulukadi. (Genesis 20:3, OB-1986) Nomolwaasho, omukainhu a hombolwa oku na okudulika ‘komhango yomulumenhu’ waye. (Ovaroma 7:2) Ombibeli oya ti kutya omukulukadi oku li ‘ekwafo tali wapalele’ komulumenhu. (Genesis 2:20) Ovakulukadi otava dulu okupa ovashamane vavo ekwafo la pumbiwa, molwaashi ohava kala ve na okudula nosho yo omaukwatya onhumba oo fimbo limwe ovashamane vehe na. (Omayeletumbulo 31:10-31) Ombibeli otai ti yo kutya omukulukadi oku li “kaume” komushamane waye, nomolwaasho oku na okulongela kumwe naye. (Malakia 2:14, OB-1986) Omafinamhango oo opamishangwa otaa kwafele ovashamane novakulukadi opo va kale va fimaneka onghandangala oyo ookaume kavo kopahombo tava dana moukwaneumbo nokukala va fimaneka ounhu wavo.

      KALA HO “ENDELELE OKUPWILIKINA”

      8, 9. Yelifa nghee omafinamhango onhumba opamishangwa taa dulu okukwafela oilyo youkwaneumbo i kale hai kundafana nombili.

      8 Embo eli ola divilika kutya ovalihomboli ova pumbwa okukala hava kundafana. Omolwashike mbela? Omolwaashi ohashi kwafele ovalihomboli va pongolole po omaupyakadi noupu ngeenge ohava kundafana nokupwilikinafana nelitulemo. Osha divilikwa nale lwoikando kutya okukundafana okwa kwatela mo okupopya nokupwilikina. Omuhongwa Jakob okwa ti: “Omunhu keshe na kale ha endelele okupwilikina, ne liteelele mokupopya.” — Jakob 1:19.

      9 Otwa pumbwa yo okulungamena onghedi omo hatu popi. Okuhanyauka, eenyamukudi nokukembaula oimwe yomoinima oyo hai nyono po eenghundafana diwa. (Omayeletumbulo 15:1; 21:9; 29:11, 20) Nonande oshinima osho omunhu ta popi oshoshili, ngeenge ote shi popi noshikenyauko ile nounhwa ile nokuhayavelela, otashi ka yahameka, ponhele yokutunga vamwe. Onghee hano, eendjovo detu odi na okukala “da fingala omongwa.” (Ovakolossi 4:6) Odi na okukala ngaashi “oiyapula yoshingoli moshiyasha shoshisiliveli.” (Omayeletumbulo 25:11, OB-1986) Omaukwaneumbo oo haa kundafana nombili ohaa hafele onghalamwenyo youkwaneumbo.

      OHOLE OHAI DANA ONGHANDANGALA YA FIMANENENA MOUKWANEUMBO

      10. Ohole ilipi ya fimana unene mohombo?

      10 Oshitya “ohole” osha tumbulwa lwoikando membo eli. Mbela oto dimbuluka oludi lohole oyo ya divilikwa unene membo eli? Nonande oludi lohole oyo hai kala pokati kovanhu voukashike kookanhu wa yoolokafana, molwaashi va hokwafana (mOshigreka, eros) oya fimana mohombo, nonokutya oludi lohole oyo hai kala pokati kookaume kopofingo (mOshigreka, filia) ohai ende tai kulu pokati komushamane nomukulukadi mokweendela ko kwefimbo, ohole oyo hai ifanwa mOshigreka agape oyo ya fimana unene i dule omaludi aeshe ohole. Otu na okukulika ohole ya tya ngaho yokuhola Kalunga naJesus nosho yo ovanhu vakwetu. (Mateus 22:37-39) Jehova naye oku tu hole nohole ya tya ngaho. (Johannes 3:16) Kashi hafifa tuu okuulikila ookaume ketu kopahombo nosho yo ovana vetu ohole ya tya ngaho! — 1 Johannes 4:19.

      11. Ohole ohai dana onghandangala ya fimana ilipi mohombo?

      11 Ohole yo-agape oyo ya denga mbada oi li “oshimangifo sha wana [shokumanga] kumwe” ovalihomboli. (Ovakolossi 3:14) Ohai ve linyengifa va kale va hala okuningilafana ouwa nokufila oshisho nawa ovana vavo. Ohole ya tya ngaho ohai kwafele omaukwaneumbo a tule oukuni kumwe opo a ungaunge nomupondo neenghalo didjuu. Ohai linyengifa ovalihomboli va kale tava yambididafana eshi tava ende va yuka moukulupe nokukala va lenga ookaume kavo kopahombo. Ombibeli oya ti: “Ohole . . . ihai kongo shayo vene, . . . ohai tuvike aishe nohai itavele aishe, ohai teelele aishe, hai lididimikile aishe. Ohole ihai xulu po nande.” — 1 Ovakorinto 13:4-8.

      12. Omolwashike ohole yokuhola Jehova hai pameke ekwatafano lovalihomboli?

      12 Ohombo ohai kala ya pamenena, unene tuu ngeenge ovalihomboli ove hole Jehova. (Omuudifi 4:9-12) Omolwashike taku dulu okutiwa ngaho? Omuyapostoli Johannes okwa shanga a ti: “Ohole yokuhola Kalunga oyo tuu ei nokutya, tu diinine oipango yaye.” (1 Johannes 5:3) Onghee hano, ovalihomboli kave na okutekula ovana vavo va kale ve na etilokalunga molwaashi ashike ve hole ovana vavo neenghono, ndele ove na oku shi ninga molwaashi Jehova oye e va lombwela va ninge ngaho. (Deuteronomion 6:6, 7) Ovalihomboli kave na ashike okukukuma oluhaelo molwaashi ve holafane, ndele ove na oku shi ninga tave linyengifwa unene tuu kohole yavo yokuhola Jehova, oo ‘ta tokola ovaholi voipala novateyihombo.’ (Ovaheberi 13:4) Nonande kaume koye kopahombo ota etifa omaupyakadi a kwata moiti mohombo yeni, ohole yoye yokuhola Jehova otai ke ku linyengifa u twikile okutula moilonga omafinamhango Ombibeli. Omaukwaneumbo omo oilyo i holafane noi hole Jehova ohaa kala a hafa neenghono.

      OUKWANEUMBO OO HAU LONGO EHALO LAKALUNGA

      13. Etokolotoko okulonga ehalo laKalunga ohali kwafele ngahelipi Ovakriste va kale va pitifa komesho oinima oyo ya fimanenena monghalamwenyo?

      13 Oshinima sha fimanenena mokukalamwenyo kwOmukriste osho okulonga ehalo laKalunga. (Epsalme 143:10) Etilokalunga otali tu pula tu kale hatu longo ehalo laKalunga. Osho otashi ka kwafela omaukwaneumbo a kale haa pitifa komesho oinima oyo ya fimana shili monghalamwenyo. (Ovafilippi 1:9, 10) Pashihopaenenwa, Jesus okwa londwela a ti: “Ame nde uya okweeta ondubo pokati komumati naxe, nokakadona naina, noshitenya omukainhu nainamweno. Ndele novaneumbo vomunhu mwene otava ningi ovatondi vaye.” (Mateus 10:35, 36) Ngaashi Jesus a londwela, ovashikuli vaye vahapu ohava patanekwa nonyanya koilyo yomaukwaneumbo. Kashi nyikifa tuu oluhodi! Ndele nande ongaho, ovashikuli vaye va tya ngaho ihava efa ohole yokuhola omaukwaneumbo avo i ye moshipala ohole yavo yokuhola Jehova Kalunga naJesus Kristus. (Mateus 10:37-39) Ngeenge omunhu ote lididimikile omapataneko a tya ngaho, oilonga yaye iwa yometilokalunga otai dulu okulinyengifa ovapataneki va lundulule etaleko lavo. (1 Ovakorinto 7:12-16; 1 Petrus 3:1, 2) Nonande ovapataneki itava ka lundulula oikala yavo, itashi kwafa sha okweefa okulongela Kalunga omolwomapataneko.

      14. Ehalo lokulonga ehalo laKalunga otali ka kwafela ngahelipi ovadali va tekule ovana vavo monghedi oyo tai ke va etela ouwa?

      14 Okulonga ehalo laKalunga otaku ka kwafela ovadali va kale tava ningi omatokolo e li mondjila. Pashihopaenenwa, momaulikumwe amwe ovanhu, ovadali ohava tekula ovana vavo nelalakano opo ve ke va kwafele ngeenge va kulupa. Nonande inashi puka kovadalwa ovakulunhu okufila oshisho ovadali vavo ovanamido, ovadali ove na okulungama vaha xwaxwameke ovana vavo va kulike oikala yokuhola omaliko. Kashi li pandunge kovadali okuhonga ovana vavo va kale hava pitifa omaliko komesho yoinima yopamhepo. — 1 Timoteus 6:9.

      15. Oshihopaenenwa sha denga mbada shilipi Eunike, ina yaTimoteus, a tulila po ovadali kunena?

      15 Eunike, ina yakaume kaPaulus wedina Timoteus, okwa tulila po ovadali oshihopaenenwa shiwa. (2 Timoteus 1:5) Nonande Eunike okwa li a hombolwa komushamane ehe fi omwiitaveli, ye nosho yo inakulu yaTimoteus, Loide, ove shi pondola okutekula Timoteus a kale netilokalunga. (2 Timoteus 3:14, 15) Eshi Timoteus a kula, Eunike okwa li e mu efa a ninge omulongi pamwe naPaulus moilonga youtumwa yokuudifa etumwalaka lOuhamba. (Oilonga 16:1-5) Eunike ka li tuu a hafa eshi omonamati waye a li a ninga omutumwa a tongomana! Eliyandjo laTimoteus lometilokalunga otali ulike kutya okwa li a tekulwa nawa meduliko lometilokalunga fimbo a li okaana. Nopehe na omalimbililo, Eunike okwa li ha kala a hafa neenghono noku udite ouumbo ngeenge ta udu kombinga yoilonga youdiinini i na sha noukalele waTimoteus, nonande otashi dulika kwa li ha kala e mu djuulukwa. — Ovafilippi 2:19, 20.

      ONAKWIIWA YOUKWANEUMBO NOSHO YO YOYE PAUHANDIMWE

      16. Jesus okwa li a ulika ngahelipi okunakonasha kwaye e li omudalwa, ndele elalakano laye la fimanenena ola li shike?

      16 Jesus okwa li a tekulwa moukwaneumbo hau tila Kalunga, naashi Jesus a kula okwa li a ulika kutya oku na ko nasha naina. (Lukas 2:51, 52; Johannes 19:26) Ndele nande ongaho, elalakano laJesus la fimanenena ola li okulonga ehalo laKalunga, naasho osha li sha kwatela mo okuyeululila ovanhu omhito yoku ka mona omwenyo waalushe. Okwa li a yeululila ovanhu omhito ya tya ngaho eshi a yamba po omwenyo waye wopanhu wa wanenena u li ekulilo lovanhu inava wanenena. — Markus 10:45; Johannes 5:28, 29.

      17. Eshi Jesus a fya e li omudiinini, okwa yeululila ovanhu ovo tava longo ehalo laKalunga eemhito dopavali dikumwifi dilipi?

      17 Konima eshi Jesus a fya, Jehova okwa li e mu nyumunina omwenyo womeulu nokwe mu pa eenghono dinene nohauxuuninwa okwe mu nangeka po e li Ohamba yOuhamba waye womeulu. (Mateus 28:18; Ovaroma 14:9; Ehololo 11:15) Ekuliloyambo laJesus ole shi ninga tashi shiiva opo ovanhu vonhumba va hoololwe kombada yedu va ka pangele pamwe naye meulu. Ola pala yo ondjila opo ovanamitima diwa va kale ve na etimaumbwile loku ka hafela omwenyo wa wanenena meduparadisa. (Ehololo 5:9, 10; 14:1, 4; 21:3-5; 22:1-4) Oufembanghenda umwe munenenene oo tu na kunena oo okuhepaululila ovanhu vakwetu onghundana iwa noikumwifi ya tya ngaho. — Mateus 24:14.

      18. Edimbulukifo nosho yo etwomukumo lilipi omaukwaneumbo nosho yo oohandimwe va pewa?

      18 Ngaashi omuyapostoli Paulus e shi yelifa, etilokalunga oli na eudaneko longhalamwenyo ‘yokomesho’ omo ovanhu tava ka hafela omanangeko noupuna oo a tumbulwa metetekelo. Hano, osha yela kutya onghalamwenyo yometilokalunga oyo onghedi ya denga mbada oyo tai kwafele omunhu a kale a hafa shili. Dimbuluka kutya “ounyuni otau xulu po pamwe nokahalu kao; ndelenee ou ta longo ehalo laKalunga, oye ta kala alushe.” (1 Johannes 2:17) Onghee hano, kutya nee ou li okaana, omudali, omushamane, omukulukadi, omukulunhu ehe na kaume kopahombo ile ehe na ounona, kendabala okulonga ehalo laKalunga. Nonande opa kale omafininiko ile owa hangwa komaupyakadi manene a tya ngahelipi, ino dimbwa kutya ou li omupiya waKalunga omunamwenyo. Katuka alushe eenghatu odo tadi hafifa Jehova. (Omayeletumbulo 27:11) Otwe lineekela kutya eenghatu odo to katuka otadi ke ku etela ehafo paife nosho yo omwenyo waalushe mounyuni mupe tau uya.

      ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKUKWAFELA OUKWANEUMBO U KALE WA HAFA?

      Ohatu dulu okukulika oukwatya welipangelo. — Ovagalati 5:22, 23, NW.

      Ngeenge omushamane nomukulukadi ove na etaleko la yuka li na sha noukwamutwe, otava ka kendabala okuninga oinima omolwouwa woukwaneumbo. — Ovaefeso 5:22-25, 28-33; 6:4.

      Okukundafana okwa kwatela mo okupwilikina. — Jakob 1:19.

      Ohole yokuhola Jehova ohai pameke ohombo. — 1 Johannes 5:3.

      Elalakano la fimanenena monghalamweyo youkwaneumbo olo okulonga ehalo laKalunga. — Epsalme 143:10; 1 Timoteus 4:8.

      [Oshimhungu pepandja 188]

      OSHI LI OSHALI OKUKALA INO HOMBOLA ILE INO HOMBOLWA

      Havanhu aveshe monghalamwenyo hava hombola ile hava hombolwa. Natango, havalihomboli aveshe hava hoolola okudala ounona. Jesus ka li a hombola, nokwa li a popya kutya okukalamwenyo kwomunhu ina hombola ile ina hombolwa “omolwouhamba wokeulu” oku li oshali. (Mateus 19:11, 12) Omuyapostoli Paulus naye okwa li a hoolola onghalamwenyo yokukala ina hombola. Okwa li a popya kutya okukala ino hombola ile ino hombolwa nosho yo okukala wa hombola ile wa hombolwa aishe oi li “oshali.” (1 Ovakorinto 7:7, 8, 25-28) Onghee hano, nonande embo eli ola kundafana oinima ihapu ya pamba eehombo nosho yo okutekula ounona, natu kaleke momadiladilo kutya ohatu dulu yo okumona omanangeko noupuna nonande inatu hombola ile inatu hombolwa, ile otu li ovalihomboli ovo vehe na ounona.

Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
Dja mo
Loginga mo
  • Oshikwanyama
  • Tuma
  • Omahoololo
  • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
  • Omaufomhango e na sha nelongifo
  • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
  • Privacy Settings
  • JW.ORG
  • Loginga mo
Tuma