-
Efiku lEtokolo oshike?Ombibeli otai hongo lela shike?
-
-
ka mona omhito yavo yotete yokulihonga shi na sha nehalo laKalunga nokutwa kumwe nalo. Osho osha hala okutya otapa ka kala oilonga yokuhonga ovanhu inenenene. Doshili, “ovakwaunyuni otave [ke lihonga] ouyuki.” (Jesaja 26:9) Ndelenee havanhu aveshe tava ka kala va hala okutwa kumwe nehalo laKalunga. Jesaja 26:10 ota ti: “Ou e he na Kalunga nande na filwe onghenda, ite lilongo okushiiva ouyuki, medu louyuki oha kolokosha, ndele iha mono oshinge shOmwene.” Ovakolokoshi ovo otava ka hanaunwa po fiyo alushe mEfiku lEtokolo. — Jesaja 65:20.
Pexulilo lEfiku lEtokolo, ovanhu ovo tava ka xupa po otava ka “ninga omwenyo,” meityo lolela, ve li ovanhu va wanenena. (Ehololo 20:5) Onghee hano, mEfiku lEtokolo, ovanhu otava ka alulilwa mewaneneno. (1 Ovakorinto 15:24-28) Opo nee otapa ka ningwa eyeleko laxuuninwa. Satana ota ka mangululwa mo mombwili nota ka efuwa a kendabale okupukifa ovanhu lwaxuuninwa. (Ehololo 20:3, 7-10) Ovo tave mu kondjifa otava ka wanifilwa pauyadi eudaneko lOmbibeli, olo tali ti: “Ovayuki, vo otava ka fyuulula [edu, OB-1986], ndee tava kala mo alushe.” (Epsalme 37:29) Heeno, Efiku lEtokolo otali ka etela ovanhu ovadiinini omanangeko noupuna!
-
-
Omudo 1914 omudo udidilikwedi shi na sha nomaxunganeko OmbibeliOmbibeli otai hongo lela shike?
-
-
OSHIWEDELWAKO
Omudo 1914 omudo udidilikwedi shi na sha nomaxunganeko Ombibeli
OFIMBO kwa li ku na omido omilongo, ovakonakoni vOmbibeli ova li va udifa kutya momudo 1914 otamu ka ningwa oiningwanima ididilikwedi. Oiningwanima oyo oilipi noumbangi ulipi tau ulike kutya omudo 1914 omudo wa fimana?
Ngaashi sha shangwa muLukas 21:24, Jesus okwa ti: “Jerusalem tashi ka lyataulwa kovapaani fiyo omafimbo ovapaani taa wana.” Jerusalem osha kala oshilandopangelo shoshiwana shOvajuda — ondingandinga yepangelo leehamba domepata lohamba David. (Epsalme 48:2, 3) Ndele eehamba odo oda li de likalekelwa movawiliki voshiwana osho. Oda li hadi kala omutumba “kolukalwapangelo lOmwene” di li ovakalelipo vaye. (1 Omafimbo 29:23) Kungaha, Jerusalem osha li shi lile po epangelo laJehova.
Ndele ongahelipi nonaini epangelo laKalunga la li la hovela ‘okulyataulwa kovapaani’? Osho osha ningwa mo 607 K.O.P., eshi Jerusalem sha li sha findwa kOvababilon. Kapa li vali oo a li omutumba “kolukalwapangelo lOmwene,” nepata leehamba odo da li oludalo laDavid ola li la halakanifwa. (2 Eehamba 25:1-26) Mbela ‘okulyataulwa’ oko okwa li taku ka twikila fiyo alushe? Hasho, omolwaashi exunganeko laHesekiel ola popya shi na sha nohamba yaxuuninwa yaJerusalem, Sedekia, la ti: “Embale loulenga nali dje ko! Oshikoroni nashi dje ko! . . . Itashi ka kala po fiyo OU te uya, a wana ndee Ame ohandi ke shi mu pa.” (Hesekiel 21:26, 27) Oo “a wana” okukala noshikoroni shaDavid oKristus Jesus. (Lukas 1:32, 33) Onghee hano, ‘okulyataulwa’ okwa li taku ka xula po ngeenge Jesus okwa ningi Ohamba.
Oshiningwanima osho sha fimana osha li tashi ka ningwa naini? Jesus okwa ulika kutya Ovapaani ova li tava ka pangela oule wefimbo la ngabekwa. Ehokololo olo li li muDaniel etukulwa eti-4 otali yandje ouyelele wa fimana kutya efimbo olo ola li tali ka kala li na oule u fike peni. Otali hokolola ondjodi yopaxunganeko oyo ya li ya tuwa kohamba Nebukadnesar yaBabilon. Oya li ya mona omuti munenenene oo wa li wa kewa po. Oshifidi shao kasha li tashi ka twiyuka molwaashi osha li sha mangwa noivela ilaula nosho yo oivela itwima. Omwengeli okwa ti: ‘Omafimbo a-7 nae mu xulile po ngaha.’ — Daniel 4:10-16.
MOmbibeli, omiti omafimbo amwe ohadi longifwa okufaneka omapangelo. (Hesekiel 17:22-24; 31:2-5) Onghee hano, okukewa po kwomuti oo wopafaneko okwa li taku faneke nghee epangelo laKalunga olo la li li lilwe po keehamba odo da li muJerusalem, la li tali ka iwa moshipala. Ndele emoniko olo ola ti kutya ‘okulyataulwa kwaJerusalem’ okwa li taku ka kala kwopokafimbo — oule ‘womafimbo a-7.’ Efimbo olo ola li tali ka kala li na oule u fike peni?
Ehololo 12:6, 14 otali ulike kutya omafimbo atatu netata oku fike ‘pomafiku 1 260.’ Hano ‘omafimbo a-7’ oku fike pomafiku 1 260 a hapupalifwa luvali, sha hala kutya, oku fike pomafiku 2 520. Ndele oiwana yOvapaani inai ‘lyataula’ ashike epangelo laKalunga oule womafiku 2 520 konima yokuteka po kwaJerusalem. Hano osha yela kutya okwa li tashi pula efimbo lile neenghono opo exunganeko olo li wanifwe. Pakupopya kwaNumeri 14:34 nosho yo Hesekiel 4:6, odo tadi ti kutya ‘efiku limwe otali yeleke omudo umwe,’ ‘omafimbo a-7’ oku fike pomido 2 520.
Omido 2 520 oda hovela muOktoba 607 K.O.P., eshi Jerusalem sha li sha wila momake Ovababilon nohamba yomepata laDavid ya li ya kufwa ko koshipangelapundi. Efimbo olo ola xula po muOktoba 1914. “Omafimbo ovapaani” okwa xula po momudo oo, na Jesus Kristus okwa nangekwa po e li Ohamba yaKalunga yomeulu.a — Epsalme 2:1-6; Daniel 7:13, 14.
Ngaashi ashike Jesus a li a xunganeka, ‘okukala po’ kwaye e li Ohamba yomeulu okwa kala kwa didilikilwa oiningwanima tai halukifa oyo tai ningwa mounyuni aushe — oita, ondjala, ekakamo ledu nosho yo omikifi dolutapo. (Mateus 24:3-8, NW; Lukas 21:11) Oiningwanima oyo otai yandje oumbangi wa kola kutya momudo 1914 omo shili Ouhamba waKalunga womeulu wa dikwa po nomo mwa hovela ‘omafiku axuuninwa’ onghalelo ei yopaife yoinima youkolokoshi. — 2 Timoteus 3:1-5.
a Okudja muOktoba 607 K.O.P. fiyo Oktoba omudo 1 K.O.P. ope na omido 606. Okudja muOktoba omudo 1 K.O.P. fiyo omuOktoba 1914 O.P. ope na omido 1 914. Okuweda kumwe omivalu odo mbali (606 + 1 914) otaku tu pe omido 2 520. Omolwouyelele u na sha nokuteka po kwaJerusalem mo 607 K.O.P., tala oshitukulwa “Evalulo lefimbo” mo-Insight on the Scriptures, ya nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.
-
-
Mikael omwengeli omukulunhu olyelye?Ombibeli otai hongo lela shike?
-
-
Mikael omwengeli omukulunhu olyelye?
OSHISHITWA shopamhepo osho hashi ifanwa Mikael inashi tumbulwa mo luhapu mOmbibeli. Ndele peemhito opo sha popiwa, osha popiwa tashi longo sha. Membo laDaniel, Mikael okwa popiwa ta lu novaengeli ovakolokoshi; monhumwafo yaJudas, okwa popiwa ta tu eemhata naSatana; nosho yo mEhololo, okwa popiwa ta lwifa Ondiaboli neendemoni dayo. Molwaashi Mikael oha popile epangelo laJehova noha lwifa ovatondi vaJehova, oha kala metwokumwe nedina laye, olo tali ti “Olyelye a fa Kalunga?” Ndele mbela Mikael oye lyelye?
Ovanhu vamwe ove na omadina mahapu. Pashihopaenenwa, tatekulululwa Jakob okwa li yo hai ifanwa Israel; omuyapostoli Petrus okwa li yo ha ifanwa Simon. (Genesis 49:1, 2; Mateus 10:2) Sha faafana, Ombibeli otai ulike kutya Mikael olo edina limwe laJesus Kristus, fimbo a li ine uya kombada yedu nosho yo eshi a shuna meulu. Natu konakoneni omatomheno opamishangwa kutya omolwashike taku tilwa ngaho.
Omwengeli omukulunhu. Eendjovo daKalunga otadi popi Mikael “omwengeli omukulunhu.” (Judas 9) Outumbulilo “omwengeli omukulunhu” owa holoka ashike paushimwe mOmbibeli, ndele hapauhapu. Osho otashi ulike kutya oku na ashike omwengeli a tya ngaho umwe. Natango, Jesus okwa tumbulwa e li pondodo yomwengeli omukulunhu. Shi na sha nomunyumunwa Omwene Jesus Kristus, 1 Ovatessaloniki 4:16 otava ti: “Omwene Ye mwene ota ka londoloka keulu neingido lelombwelo nondaka [yomwengeli] omukulunhu.” Kungaha, ondaka yaJesus oya popiwa kutya oyomwengeli omukulunhu. Onghee hano,
-