Omayele opandunge ameme omudali
“Omumwange, pwilikina outekuduliko waxo, ndele ino ekelashi elongo lanyoko.”—Omayeletumbulo 1:8.
OVADALI vetu—tate nameme—otava dulu okukala odjo yetwomukumo, yeyambidido, nosho yo yomayele. Embo lomOmbibeli lOmayeletumbulo otali popi kombinga yohamba yonhumba inyasha, yedina Lemuel, oyo kwa li ya mona “etumwalaka la kwata moiti” ‘lekumaido’ la dja kuina. Eendjovo edi oda shangwa mOmayeletumbulo etukulwa 31, ndele nafye yo ohatu dulu okumona ouwa okudja momayele aa opandunge ameme ou omudali.—Omayeletumbulo 31:1, yelekanifa NW.
Omayele taa wapalele ohamba
Ina yaLemuel okwa hovela nomapulo onhumba oo taa pendula ohokwe yetu ta ti: “Oshike, omumwange omumati, heeno, oshike omumwange womedimo lange, heeno, oshike omumwange womaudaneko ange, ndi nokutya?” Okulifola kwaye lutatu meendjovo otaku ulike oshisho shaye shehalo opo omona a pwilikine keendjovo daye. (Omayeletumbulo 31:2) Okukala kwaye noshisho omolwonghalonawa yopamhepo yoludalo laye oku li oshihopaenenwa shiwa kovadali Ovakriste kunena.
Oshike tashi dulu okulimbililika omudalakadi kombinga yonghalonawa yomonamati shi he fi oivilo yondala nosho yo oivilo youkolwe, ovakainhu, osho yo eendanisha? Ina yaLemuel okwa popya a yukilila oshinima ta ti: “Eenghono doye ino di yandja kovakainhu.” Okwa ulika kutya onyata yoipala oyo hai “nyono po eehamba.”—Omayeletumbulo 31:3.
Okunwa kwa pitilila kaku na okulipwililikilwa. Okwa londwela ta ti: “Akutu Lemuel, inashi wapalela eehamba, heeno, inashi wapalela eehamba okunwa omaviinyu.” Ongahelipi ohamba tai ka dula okuninga etokolo liwa nola yela nope he na ‘okudimbwa eenghedimhango ndee tai pengifa ouyuki wovakwanaluhepo aveshe’ ngeenge alushe oi li koshi yodungo?—Omayeletumbulo 31:4-7.
Mekondjifafano naasho, okukala kokule nomalipyakidilo a tya ngaha, ohamba otai ka dula ‘okutokola pauyuki, i yukife eendjovo deehepele nodovakwanaluhepo.’—Omayeletumbulo 31:8, 9.
Ndele nande ovanyasha Ovakriste vopaife kave fi “eehamba,” omayele opandunge aina yaLemuel oku li naanaa pefimbo. Okulongifa oalkoholi kwa pitilila, okunwa omakaya, nosho yo onyata yoipala, oinima aishe ei kunena oye lihanena mokati kovanyasha, ndele osha fimana opo ovanyasha Ovakriste va kale hava pwilikine ngeenge ovadali vavo tave va pe ‘omatumwalaka a kwata moiti.’
Omukainhuelela
Ovadalakadi ove li mondjila mokukala tave lipula shi na sha novahombolwa vomonakwiiwa vovanamati ovo tava endele ko tava kulu. Ina yaLemuel paife ota yandje elitulemo komaukwatya omukainhuelela. Kape na omalimbililo kutya omulumenhu omunyasha ota ka mona ouwa muhapu mokutala koiteelelwa yomukainhu moshinima eshi sha fimana.
Movelishe 10 (OB-1954), “omukainhuelela” ota faafanifwa nemanya la pumba noli na ondilo lokoralli, olo pomafimbo Ombibeli kwa li ashike hali monika okupitila meenghendabala dihapu. Monghedi ya faafana, okumona omukainhuelela otashi pula eenghendabala. Ponhele yokutondokela mohombo, omulumenhu omunyasha ota ningi nawa ngeenge ta kufa efimbo la wana opo a tale nawa. Opo nee ta ka dula okupandula unene ongushu yaasho a mona.
Shi na sha nomukainhuelela, Lemuel okwa lombwelwa eendjovo edi: “Omutima womulumenhu waye tau mu lineekele.” (Ovelishe 11) Noitya imwe, ke na okukala ta komangele kutya omukainhu waye oku na okumona epitikilo laye mokanima keshe. Ndele doshili, ovalihomboli ove na okukundafana omanga inava ninga omatokolo a kwata moiti, ngaashi oo e na sha nokulanda ile nokutekula ounona vavo. Okupopya moinima ei otaku ka twala mekwatafano lopofingo pokati kavo.
Oshoshili kutya omukainhuelela oku na oilonga ihapu. Movelishe 13 fiyo 27 omu na omusholondodo womayele nosho yo womafinamhango oo taa dulu okulongifwa kovalikadi omolwouwa womaukwaneumbo avo, kutya nee ove li pefimbo lilipi. Pashihopaenenwa, omolwondado yoidjalomwa tai londo nosho yo yoinima ikwao yomeumbo, omukainhuelela ohe lihongo ounghulungu wokomake osho yo oundalapata opo ovaneumbo laye va kale va djala nawa notava monika nawa. (Ovelishe 13, 19, 21, 22) Opo a hole kondado yoikulya, oha kunu oinima oyo ta dulu okukuna nosho yo okulanda nelungamo.—Ovelishe 14, 16.
Osha yela kutya omukainhu a tya ngaha iha li “omungome wondede.” Oha longo nouladi noha pashukile nawa oilonga yaye yomeumbo. (Ovelishe 27) Ohe lidike “moshiya shaye neenghono,” sha hala kutya ohe lilongekidile okukufa ombinga moilonga yokomake tai pula shihapu. (Ovelishe 17) Oha penduka ongula inene manga etango inali pita a hovele oilonga yaye, noha longo nouladi fiyo omokati koufiku. Ongaau olamba oyo hai mu minikile ngeenge ta longo alushe ya tema.—Ovelishe 15, 18.
Kombada yaaishe, omukainhuelela oye oo e na oupamhepo. Oha tila Kalunga nohe mu longele nefimaneko linene. (Ovelishe 30) Natango tuu, oha kwafele omulumenhu waye mokudeula ounona vavo opo va ninge sha faafana. Ovelishe 26 otai ti kutya oha hongo ounona vaye ‘neendjovo dounongo’ sha hala kutya ‘nomalongo matalala e li kelaka laye.’
Omulumenhuelela
Opo a dule okunana omukainhuelela, Lemuel okwa pumbwa okuwanifa oinakuwanifwa yomulumenhuelela. Lemuel okwa li a dimbulukifwa imwe yomwaai kuina.
Omulumenhuelela oku na okukala e na epopilo liwa okudja ‘kovakulunhu voshilongo.’ (Omayeletumbulo 31:23) Eshi otashi ti oku na okukala omunaendunge, omuyuki, e shii okulineekelwa, noha tila Kalunga. (Exodus 18:21; Deuteronomion 16:18-20) Hano oku na okukala a “shiivika poshivelo,” opo hapa ongala ovalumenhu va tongomana va kundafane oinima yoshilando. Opo a kale e ‘shiivike’ e li omulumenhu ha tila Kalunga, oku na okukala e na ondjele noha longele kumwe novakulunhu “voshilongo”—otashi dulika oshilongo apa otashi ulike koshikandjo ile komukunda.
Kape na omalimbililo kutya ina yaLemuel okwa li ta popi paimoniwa yopaumwene, eshi ta londwele omonamati shi na sha nokupandula omwalikadi waye womonakwiiwa. Kape na umwe kombada yedu e holike komulumenhu waye e mu dule. Hano diladila ashike nghee ohole tai udika okudja mondaka yaye eshi te lihokolola komesho yaaveshe ta ti: “Ovakainhu vahapu ve noudiinini moilonga, ndelenee ove u va dule aveshe unene.”—Omayeletumbulo 31:29.
Osha yela kutya Lemuel okwa pandula omayele aina opandunge. Pashihopaenenwa, movelishe 1 otu wete kutya ota ulike keendjovo daina ongodaye mwene. Onghee hano okwa tambula ko “ekumaido” laina nokwa mona ouwa momayele aye. Nafye yo natu mone ouwa ‘metumwalaka eli la kwata moiti’ mokupitila mokulongifa omafinamhango alo mokukalamwenyo kwetu.
[Picture]
Omukainhuelela iha li “omungome wondede”