Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
5-11 MARSA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | MATEUS 20-21
“Ou a hala a ninge munene mokati keni, ye na kale omuyakuli weni”
(Mateus 20:3) Ndele ye okwa pita mo pokafimbo okatitatu, nokwa hanga ko vamwe ve li ofika ashike pomalandelo;
Efano mo-nwtsty
Pomalandelo
Eenhele domalandelo ngaashi odo da tumbulwa opo, ohadi kala pomikunghulo deendjila. Ovalandifi ohava eta oilandifwomwa yavo ponhele opo, naasho ohashi finaneke ondjila. Ovanhu vomoshitukulwa opo hava lande oipumbiwa yavo yomeumbo ngaashi ouyasha, eembiya, ouhalasha vondilo, oiimati noikwambidi. Molwaashi oinima kaya li hai amenwa iha nyonauke, ovanhu ova li have uya okulanda oipumbiwa yavo pomalandelo efiku keshe. Ovalandi ova li hava udu ngeenge pe uya oinima ipe ile ovatalelipo, ounona ova li hava dulu okudanaukila po, naavo ihava longo ova li hava mono po oilonga. Jesus okwa li a velula ovanhu pomalandelo, na Paulus opo a li ha udifile. (Oil 17:17) Mepingafano naasho, ovanongo vomishangwa nOvafarisai, ovo ve na ounhwa, ova li ve hole okushiivika nokupopifwa pomalandelo.
(Mateus 20:20, 21) Opo nee ina yovana vaSebedeus okwe uya kuye novana, ndele te mu twile eengolo a hala oku mu indila sha. 21 Ndele ye okwa tya komwalikadi: “Owa hala shike?” Ou ta ti kuye: “Itavela ovana vange ava vavali va ka kale omutumba, umwe kolulyo loye nomukwao okolumosho loye, mOuhamba woye.”
omauyelele okukonakona wa pamba Mat 20:20, 21 mo-nwtsty
ina yovanamati vaSebedeus: Oo oye oina yomuyapostoli Jakob naJohannes. She likolelela kehokololo laMarkus, Jakob naJohannes ovo va li va ya kuJesus. Ovo ve na okukala ve mu shiva okupitila muina, Salome, oo tashi dulika mumwaina waMaria, ina yaJesus. — Mat 27:55, 56; Mark 15:40, 41; Joh 19:25.
Umwe okolulyo loye naumwe okolumosho loye: Eembinga adishe otadi ulike efimano neenghonopangelo, ashike kolulyo oko unene kwa fimana ku dule kukwao. — Eps 110:1; Oil 7:55, 56; Rom 8:34.
(Mateus 20:25-28) Ndelenee Jesus okwe va ifana kuye ndele ta ti: “Onye omu shi shii, ovapangeli voiwana ohave i pangele, novanaenghono ohava longifa eenghono davo kuyo. 26 Ndelenee hasho nashi kale mokati keni, ndelenee ou womunye a hala a ninge munene mokati keni, ye na kale omuyakuli weni, 27 naau womokati keni a hala a kale wokomesho, ye na kale omupiya waaveshe; 28 ongaashi nOmona wOmunhu ine uya okuyakulwa, ndele okuyakula nokuyandja omwenyo waye u ninge oikulila yavahapu.”
omauyelele okukonakona a pamba Mat 20:26, 28 mo-nwtsty
okuyakula: Ile “omupiya.” PaMbiibeli, outumbulilo wOshigreka di·ako·nos otau ulike komunhu oo e lininipika a longe oshilonga shonhumba ponhele yavakwao. Outumbulilo oo wa longifwa otau ulike kuKristus (Rom 15:8), kovayakuli ile kovapiya vaKristus (1Kor 3:5-7; Kol 1:23), kovayakuliongalo (Fil 1:1; 1Tim 3:8), kovayakuli vomeumbo (Joh 2:5, 9) nosho yo kovakwanepangelo (Rom 13:4).
ine uya okuyakulwa, ndele okuyakula: Ile ine uya “okukwafelwa, ndele okukwafela.”
Konakona moule omamona opamhepo
(Mateus 21:9) Ndele eengudu dovanhu, ovo va kwatela komesho naavo ve mu shikula, ova ingida mokule tava ti: “Hosianna Omona waDavid! Na nangekwe noupuna, ou te uya medina lOmwene. Hosianna omokombada!”
ouyelele wokukonakona wa pamba Mat 21:9 mo-nwtsty
Tu xupifa: Outumbulilo oo tau ti, “Hosianna.” Outumbulilo oo wOshigreka owa dja koshitya shOshiheberi tashi ti, “tu xupifa” ile “tu xupifa alikana.” Pomhito ei, outumbulilo oo otau ulike kokwiindila exupifo ile efindano kuKalunga; otau dulu okutolokwa, “tu kwafela u tu xupife.” Mokweendela ko kwefimbo, owa ka kala hau longifa mokwiilikana nosho yo mokuhambelela. Outumbulilo oo wOshiheberi otau hangwa mEpsalme 118:25, u li oshitukulwa shOmapsalme aHallel oo a li haa imbwa pOpaasa. Onghee hano, eendjovo odo oda li alushe hadi uya momadiladilo avo pefimbo loshivilo osho. Onghedi imwe omo Kalunga a nyamukula eilikano olo, osheshi a nyumuna Jesus, omona waDavid koufi. Eendjovo odo Jesus a popya muMat 21:42, okwe di tofa mEps 118:22, 23 kutya otadi ka wanifilwa Messias.
Omona waDavid: Outumbulilo oo otau ulike kutya Jesus okwa dja mepata olo, nonghandangala oyo ta dana e li Messias omuudanekwa.
(Mateus 21:18, 19) Ndele ongula inene eshi a meneka ta shuna koshilando, okwa fya ondjala. 19 Ndele a mona omukwiyu pondjila nokwa ya kuwo, ndele ina mona mo sha, omafo aeke; ndele ta ti kuwo: “Ku ima vali oiimati fiyo alushe.” Omukwiyu owa fya diva.
jy 244 okat. 4-6
Omukwiyu owa longifwa u tu honge oshilihongomwa shi na sha neitavelo
Mbela omolwashike Jesus a finga omuti ndele tau fi? Okwa yelifa kutya omolwashike e shi ningila eshi a ti: “Oshili handi mu lombwele: ngeno mu neitavelo, nye itamu limbililwa, ngeno otamu dulu hasheshi ashike, omukwiyu eshi wa ningwa, ndele ngeno otamu lombwele omhunda ei: ‘litumba po, ove u liundulile mefuta’, ngeno otashi ningwa. Nakeshe eshi tamu shi indile meilikano nokwiitavela, otamu shi pewa.” (Mateus 21:21, 22) Jesus okwa li ashike ta endulula oshitwa osho a popya pehovelo kutya eitavelo otali dulu okulinyengifa omhunda. — Mateus 17:20.
Eshi a finga omuti, okwa li a hala okuhonga ovanhu kutya osha fimana okukala neitavelo muKalunga. Okwa ti: “Ashishe eshi tamu shi indile mokwiilikana kweni, itaveleni kutya, omwe shi pewa, ndele otamu ke shi pewa.” (Markus 11:24) Osho kashi fi tuu oshilihongomwa sha fimana kovashikuli aveshe vaJesus! Osho osha li sha kwafela ovayapostoli ovo va li tava ka taalela omashongo madjuu. Ashike natango ope na ekwatafano pokati komukwiyu oo wa fingwa nokukala neitavelo.
Ngaashi omukwiyu oo, oshiwana shaIsrael osha li shi na oihelele. Oshiwana osho osha li sha ninga ehangano naKalunga, nosha li ngeno shi na okukala hashi dulika kOmhango yaye. Ashike nande ongaho, osha ka kala shihe na eitavelo noihashi imi oiimati iwa. Osha li nokuli she liteeka Omona waKalunga. Eshi Jesus a finga omukwiyu oo uhe na oiimati, okwa li ta ulike osho tashi ka ningilwa oshiwana osho omolwokuhe na oiimati iwa neitavelo.
Elesho lOmbiibeli
(Mateus 20:1-19) “Osheshi ouhamba wokeulu wa fa omushamane, a meneka a ka shivile epya laye lomiviinyu ovalongi. 2 Ndele eshi va udafana novalongi odenari imwe efiku limwe, okwe va tuma kepya laye lomiviinyu. 3 Ndele ye okwa pita mo pokafimbo okatitatu, nokwa hanga ko vamwe ve li ofika ashike pomalandelo; 4 nokwa tya kuvo: ‘Nanye yo indeni kepya lange lomiviinyu, ndele handi mu pe osho, she mu yeleka.’ 5 Ndele vo ova ya ko. Oye okwa pita mo vali potundi onhihamano nopotundi onhimugoi ndele ta ningi ngaashi a ningile. 6 Ndele eshi a pita mo potundi onhimulongo naimwe, okwa hanga po vali vamwe ve li ofika, ndele ta ti kuvo: ‘Oshike tamu kala ofika apa omutenya aushe?’ 7 Ovo tava ti kuye: ‘Osheshi kaku na ou e tu shiva.’ Oye ta ti kuvo: ‘Nanye yo indeni kepya lange lomiviinyu, ndele tamu mono eshi sha yuka.’ 8 “Ndele onguloshi eshi ye uya, mwene wepya lomiviinyu okwa lombwela elenga laye: ‘Ifana ovalongi ove u va fute ondjabi yavo, hovela kwaava vaxuuninwa fiyo okwaava votete.’ 9 Ndele ava kwa li ve uya potundi onhimulongo naimwe eshi ve uya, ova pewa keshe tuu umwe odenari imwe. 10 Hano venya votete eshi ve uya, ova li ve shii tava pewa shihapu ve dule venya; ndele keshe tuu womuvo a pewa odenari imwe. 11 Ndele eshi ve i pewa, ova ngongotela omushamane 12 ndele tava ti: ‘Ava vaxuuninwa ova longa otundi imwe aike, ndele ove we va yeleka nafye ava twa humbata oudjuu womutenya noupyu.’ 13 Ndelenee ye okwa nyamukula umwe waava ndele ta ti: ‘Kaume, inandi ku kotokela; fye naave, hamba, inatu udafana odenari imwe? 14 Kufa po ei yoye, ove u ye. Ndele ame onda hala okupa ou omuxuuninwa i fike pwaai yoye. 15 Hamba nda kelelwa okulongifa oinima yange ngaashi ame mwene nda hala. Ile ou na efupa shaashi ame ndi na onghenda?’ 16 Hano osho, ovaxuuninwa otava ningi votete, novotete ovaxuuninwa, osheshi ovaifanwa ovahapu, ndele ovahoololwa ovanini.” 17 Ndele Jesus eshi a ka londa a ya kuJerusalem, okwa kufa ovalongwa omulongo navavali va kale ve likalela, nomondjila okwa tya kuvo: 18 “Tala, fye ohatu yeni kuJerusalem, nOmona wOmunhu ota yandjwa momake ovapristeli ovakulunhu novanongo vomishangwa, ndele vo otave mu pe etimba lokufya 19 ndele tave mu yandje kovapaani okushekwa nokudengwa nokuvalelwa, ndelenee mefiku etitatu ota nyumuka.”
12-18 MARSA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | MATEUS 22-23
“Dulika koipango ivali inene”
(Mateus 22:36-38) “Omuhongi, oshipango shinene shomomhango oshilipipo?” 37 Ndele Ye okwa tya kuye: “ ‘Hola Omwene Kalunga koye nomutima woye aushe nomwenyo woye aushe neendunge doye adishe.’ 38 Oshipango shinene noshotete osho tuu eshi.
omauyelele okukonakona a pamba Mat 22:37 mo-nwtsty
omutima: Ngeenge tau popiwa meityo lopafaneko, luhapu ohau ulike kounhu womeni. Ngeenge tau popilwa pamwe “nomwenyo” nosho yo “neendunge,” peemhito dihapu ohau ulike komaliudo omunhu nosho yo omahalo aye. Omautumbulilo atatu oo a longifwa (omatima, omwenyo nosho yo eendunge) ohaa longele kumwe; notaa divilike nghee sha fimana okukala tu hole Kalunga.
omwenyo: Ile “okukalamwenyo akushe.”
eendunge: Osha kwatela mo omadiladilo. Omunhu okwa pumbwa okulongifa omadiladilo aye opo a shiive Kalunga nokukulika ohole yoku mu hola. (Joh 17:3, Rom 12:1) Metwofwemo olo la dja muDeut 6:5 outumbulilo oo wOshiheberi owa longifa omautumbulilo opatatu, ‘omutima, omwenyo nosho yo eenghono.’ Ndele she likolelela kehokololo laMateus, olo la shangwa mOshigreka, osha tolokwa, ‘eendunge’ ponhele ‘yeenghono.’ Otashi dulika pe na omatomheno onhumba eshi va longifa omautumbulilo a yoolokafana. Lotete, otashi dulika Oshiheberi shopehovelo sha li shihe na oshitya shokufatulula ‘eendunge,’ nomolwaasho ediladilo olo la li alushe hali kwatelwa moshitya shOshiheberi ‘omutima.’ Ngeenge outumbulilo oo tau longifwa meityo lopafaneko, ohau ulike kounhu womeni, mwa kwatelwa okudiladila, omaliudo, eenghedi nomalinyengotomheno. (Deut 29:4; Eps 26:2; 64:6; tala yo ouyelele wokukonakona u na sha nomutima meevelise edi.) Omolwetomheno olo, pomhito opo Oshiheberi sha longifa oshitya ‘omutima,’ o-Septuagint yOshigreka oya longifa oshitya shi na ediladilo ‘leendunge.’ (Gen 8:21; 17:17; Omayel 2:10; Jes 14:13) Etomheno limwe kutya omolwashike Mateus tashi dulika a longifa oshitya shOshigreka ‘eendunge’ ponhele ‘yeenghono’ eshi a tofa muDeut 6:5 omolwaashi oshitya shOshiheberi ‘eenghono’ [“ile elongifo leenghono,” eshangelo lopedu.] ohashi ulike keenghono dopalutu, kokudiladila nosho yo kowino. Kashi na nee mbudi kutya oshike, ediladilo olo li li pokati koitya oyo ya longifwa mOshiheberi nomOshigreka otali tu kwafele tu dule okuyelifa kutya omolwashike ovashangi vOmavangeli va longifa oitya ya yoolokafana eshi va tofa muDeuteronomion.
(Mateus 22:39) Noshitivali shi fike pusho, osheshi, ‘Hola mukweni ngaashi ove u lihole mwene.’
ouyelele wokukonakona wa pamba Mat 22:39 mo-nwtsty
Noshitivali: Jesus okwa lombwela Ovafarisai eendjovo odo tadi hangwa muMat 22:37, ashike eshi a pulwa epulo, Jesus okwa yelifa ouyelele muhapu u dulife pwaasho a pulwa, eshi a kwatela mo oshipango oshitivali (Lev 19:18), a honge kutya oipango oyo ivali oya pambafana nosho yo kutya omo mwa kwatelwa Omhango nOuprofeti. — Mat 22:40.
mukweni: Oshitya shOshigreka “mukweni” (ile “omunhu wopopepi”) osha kwatela mo shihapu shihe fi ashike omunhu oo wopopepi. Ndele otashi ulike yo komunhu keshe oo ho kala naye. — Luk 10:29-37; Rom 13:8-10.
(Mateus 22:40) Moipango ei ivali omhango aishe novaxunganeki ova kwatelelwa mo.”
ouyelele wokukonakona wa pamba Mat 22:40 mo-nwtsty
Omhango . . . nouprofeti: “Omhango” otai ulike komambo opaMbiibeli okudja kuGenesis fiyo okuDeuteronomion. “Ouprofeti” otau ulike komambo omaxunganeko e na sha nOmishangwa dOshiheberi. Onghee hano, ngeenge omautumbulilo oo taa popilwa pomhito imwe, kungaho otashi ulike kOmishangwa adishe dOshiheberi. — Mat 7:12; 22:40; Luk 16:16.
kwatelelwa mo: Oshityalonga shOshigreka osho tashi ti “kwatelwa mo,” osha popilwa meityo lopafaneko notashi dulu okutiwa “okukala we likolelela; wa kanghamena.” Jesus ka li ashike ta ulike kOmhango oyo i na Oipango Omulongo, ndele okwa li ta ulike kutya Omishangwa adishe dOshiheberi oda kanghamena kohole. — Rom 13:9.
Konakona moule omamona opamhepo
(Mateus 22:21) Ovo va nyamukula: “Olomukesari.” Opo nee Ye ta ti kuvo: “Hano osho shomukesari, shi peni omukesari, naasho shaKalunga, shi peni Kalunga.”
ouyelele wokukonakona wa pamba Mat 22:21 mo-nwtsty
Osho shomukesari oshOmukesari: Eendjovo odo oda li da popiwa kuJesus, notadi hangwa yo momahokololo a pambafana ngaashi muMark 12:17 naLuk 20:25, ta ulike komupangeli waRoma. “Osho shomukesari” osha kwatela mo oifuta oyo hai pulwa kepangelo nosho yo efimaneko olo li na okuulikilwa ovakwanepangelo. — Rom 13:1-7.
naasho shaKalunga oshaKalunga: osha kwatela mo oku mu longela momutima aushe, okukala u mu hole nomwenyo woye aushe, nokukala ho dulika kuye filufilu. — Mat 4:10; 22:37, 38; Oil 5:29; Rom 14:8.
(Mateus 23:24) Onye ovakwatiketi vovapofi, omwe otamu i dindi mo, nongamelo otamu i pona!
ouyelele wokukonakona wa pamba Mat 23:24 mo-nwtsty
omwe otamu i dindi mo, nongamelo otamu i pona: Omwe nongamelo oimwe yomoinamwenyo inini noya kula oyo ya li inai koshoka kOvaisreal. (Lev 11:4, 21-24) Jesus okwa li a longifa enenepeko, eshi a ti ovawiliki velongelokalunga ohava dindi oikunwa yavo opo vaha nwe oimbodi omo tashi dulika mu kale eemwe, ofimbo ihava diinine oipango inene yomOmhango, osho tashi dulu okufanekwa nokupona ongamelo hamudilu.
Elesho lOmbiibeli
(Mateus 22:1-22) Ndele Jesus okwa hovela vali oku va lombwela omafaneko, ndele ta ti: 2 “Ouhamba wokeulu u nokufanekwa nohamba ya ningila omona ehombolo. 3 Ndele oya tuma ovamati vayo va ka tale ko ovashivwa ve uye koshivilo, ndele vo inava hala okuuya. 4 Ndele oya tumununa ko ovamati vamwe, tai ti: ‘Lombweleni ovashivwa: Tala, oshivilo shange osha pwa okutelekwa, eehove noimuna ya ondolwa oya tomwa, ashishe sha longekidwa. Ileni kehombolo.’ 5 Ndelenee vo va li inave shi yavala, ndele tava i, umwe okwa ya kepya laye, nomukwao a ka shingifa; 6 navakwao ova kwata ovamati vayo, ove va hepeka nove va dipaa. 7 Ndele ohamba oya handuka, ndele tai tumu ko ovakwaita vayo, ndele tava hanauna po ovadipai ovo, ndele tava xwike po oilando yavo. 8 Oya tya kovamati: ‘Oshivilo shehombolo osha pwa okulongekidwa, ndele ovashivwa ovo inave shi wapalela. 9 Indeni hano komashakeneno eendjila, aveshe ovo tamu mono, va shivileni kehombolo.’ 10 Ndele ovamati ova ya keendjila, ndele va eta mo aveshe ovo va mona ko, vai novawa; olupale loshivilo shehombolo ola yada ovaenda. 11 “Ndele opo nee ohamba eshi ye uya okutala ovaenda, oya mona mo omunhu umwe ehe na oshikutu shehombolo. 12 Ndele oya tya kuye: ‘Kaume, owe uya mo ngahelipi omu, uhe na oshikutu shehombolo?’ Oye okwa mwena. 13 Opo nee ohamba tai ti kovamati vaye: ‘Mu mangeni komaoko nokomaulu, nye mu mu ekele momilaulu dopondjelela. Omo hamu kala elilaano nelikweshelo lomayoo.’ 14 Osheshi vahapu ova ifanwa, ndele vanini ova hoololwa.” 15 Opo nee Ovafarisai va ya ndele va kundafana nhumbi tave mu yulu meendjovo. 16 Ndele ova tuma kuye ovalongwa vavo pamwe nOvakwaherodes oku mu lombwela: “Omuhongi, otu shi shii, Oove omunashili, nondjila yaKalunga oto i longo shili, ndele ku na nande nomunhu, osheshi Ove iho tale olupe lomunhu. 17 Hano tu lombwela: oto ti ngahelipi? Osha wapala tuu okupa omukesari efendelo ile inashi wapala?” 18 Ndelenee Jesus okwa koneka oihelele yavo ndele ta ti: “Ovanaihelele nye, oshike tamu shindi nge? 19 Ulikilei nge oshimaliwa shefendelo.” Ovo ove mu pa odenari. 20 Ndele Ye okwa tya kuvo: “Efano eli neshangelo eli olalyelye?” 21 Ovo va nyamukula: “Olomukesari.” Opo nee Ye ta ti kuvo: “Hano osho shomukesari, shi peni omukesari, naasho shaKalunga, shi peni Kalunga.” 22 Ndele vo eshi ve shi uda, ova kumwa, ove mu fiya po, ndele tava i..
19-25 MARSA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | MATEUS 24
“Kala oupafi pamhepo momafiku aa axuuninwa”
(Mateus 24:12) Oukolokoshi tau hapupala, nohole yavahapu otai talala.
it-2 279 okat. 6
Ohole
Ohole yavahapu otai talala. Jesus Kristus eshi a lombwela ovahongwa vaye oinima oyo tai ka ningwa monakwiiwa, okwa ulika kutya ohole (agape) yavahapu ovo va itavela muKalunga otai ka talala. (Mat. 24:3, 12) Omuyapostoli Paulus okwa popya kutya momafiku axuuninwa ovanhu otava ka kala “ovanalwisho voimaliwa.” (2 Tim. 3:1, 2) Eshi otashi yandje oumbangi kutya omunhu ota dulu oku efa okukala metwokumwe nomifikamhango douyuki nosho yo ohole oyo a li e na pehovelo. Eshi otashi ulike kutya osha fimana alushe okukala hatu dilonga kEendjovo daKalunga opo tu kulike ohole yoku mu hola nokukala metwokumwe nomifikamhango daye. — Ef. 4:15, 22-24.
(Mateus 24:39) ndele vo inave shi shiiva, fiyo eyelu le uya nole va hanauna po aveshe; hano osho taku ningi yo pokuuya kwOmona wOmunhu.
w99 12/1 15 okat. 5
Mbela Oto Wanifa Po Tuu Oshinakuwanifwa Shoye Ashishe Kukalunga?
5 Shi na sha nomafimbo etu madjuu, Jesus Kristus okwa ti: “Ngaashi sha li pomafiku aNoa, osho tuu taku ka kala [pokukala po, NW] kwOmona wOmunhu. Osheshi ngaashi ovanhu va li pomafiku enya a tetekela eyelu: kwa li hava li nohava nu, hava hombola nohava hombolifa, fiyo efiku olo Noa a ya mo monguluwato, ndele vo inave shi shiiva, fiyo eyelu le uya nole va hanauna po aveshe; hano [osho] taku ningi yo [pokukala po, NW] kwOmona wOmunhu.” (Mateus 24:37-39) Ngeenge okulya nokunwa taku ningwa pandjele, kaku na epuko lasha nosho yo okuhombola ile okuhombolwa olo elongekido la totwa po kuKalunga mwene. (Genesis 2:20-24) Ndelenee, ngeenge otwa mono kutya omalalakano opaushitwe onghalamwenyo okwa ningi unene oshilalakanenwa sha kula monghalamwenyo yetu, omolwashike itatu ilikana shi na sha naasho? Jehova ota dulu oku tu kwafa opo tu pitife tete oinima yOuhamba komesho, tu ninge eshi sha yuka nokuwanifa po oshinakuwanifwa shetu kuye. — Mateus 6:33; Ovaroma 12:12; 2 Ovakorinto 13:7.
(Mateus 24:44) Onghee hano nanye yo kaleni mwe lilongekida, osheshi Omona wOmunhu ote uya efimbo tuu olo inamu mu teelela.”
jy 259 okat. 5
Ovayapostoli ova li va pula edidiliko
Okwa li a popya kutya ovahongwa vaye ova pumbwa okukala oupafi nokukala ve li longekida. Opo Jesus a divilika elondwelo olo, okwa li e va lombwela efaneko eshi a ti: “Ndelenee kaleni hano mu shi shii, mwene weumbo ngeno e nowino, efimbo lilipi omulunga te uya, ngeno ta pashukile eumbo laye liha teywe. Onghee hano nanye yo kaleni mwe lilongekida, osheshi Omona wOmunhu ote uya efimbo tuu olo inamu mu teelela.” — Mateus 24:43, 44.
Konakona moule omamona opamhepo
(Mateus 24:8) Ndelenee aishe ei ehovelo lefeto lokudala.
ouyelele wokukonakona wa pamba Mat 24:8 mo-nwtsty
efeto lokudala: Oshitya osho shOshigreka otashi ulike kouyahame oo hau kala po ngeenge omunhu ta mono okaana. Ofimbo pomhito apa, otau okuulika kouyehame woshifeta shokumona okaana nosho yo kokumona oixuna kwoovene, ngaashi ashike ouyehame woshifeta, okumona oixuna otaku ka hapupala neenghono ofimbo oudjuu munene oo wa tumbulwa muMat 24:21 inau hovela.
(Mateus 24:20) Ndele indileni, okuya onhapo kweni kuhe mu hange okufu ile efiku lEshabata,
ouyelele wokukonakona wa pamba Mat 24:20 mo-nwtsty
okufu: Pefimbo olo odula ohai kala tai loko unene, ohaku kala ku na efundja noutalala, naasho ohashi shi ningifa shidjuu okuya molweendo nokumona onhele yokukala. — Esra 10:9, 13.
efiku lEshabata: Moitukulwa oyo hai diinine omhango i na sha nefiku lEshabata ngaashi muJuda, ohai shi ningifa shidjuu komunhu aye molweendo nosho yo okuhumbata eendongelwa molwaashi omivelo doshilando ohandi kala da pata mefiku lEshabata. — Tala Oil. 1:12 nosho yo oshiwedelwako B12.
Elesho lOmbiibeli
(Mateus 24:1-22) Ndele Jesus okwa dja mo motembeli nokwa ya, ovalongwa vaye ove uya kuye ve mu ulikile omatungilo otembeli. 2 Ndele Ye okwa nyamukula ta ti kuvo: “Kamu a wete aeshe oo! Oshili handi mu lombwele: itapa fiwa apa emanya la tenhekwa kulikwao inali ngumaunwa po.” 3 Ndele eshi e li omutumba kOmhunda yEemono, ovalongwa vaye ove uya kuye, eshi ve li po aveshe, tava ti: “Tu lombwela: onaini hano eshi tashi ka ningwa, nedidiliko lokuuya kwoye nolexulilo lefimbo lounyuni olilipi?” 4 Ndele Jesus okwe va nyamukula ndele ta ti: “Taleni, muha pukifwe nande okulyelye. 5 Osheshi otaku uya vahapu omedina lange ndele tava ti: aame Kristus, ndele tava pukifa vahapu. 6 Ndele tamu ka uda oita nomakundano oita; taleni, muha tulwe oumbada. Osheshi osho oshi nokuningwa, ndele exulilo inali fika manga. 7 Osheshi oiwana otai fikamene oiwana, noshilongo otashi fikamene oshilongo, otaku di omakakamo edu keembinga neembinga, ondjala tai uya nomapiyaano. 8 Ndelenee aishe ei ehovelo lefeto lokudala. 9 “Ndelenee tave mu yandje okuhepekwa, ndele tave mu dipaa, nde tamu tondelwa edina lange koiwana aishe. 10 Opo nee vahapu tava efa ndele tava kengelelafana ndele tava tondafana. 11 Ndele otaku uya ovaxunganeki ovanaipupulu vahapu, ndele tava pukifa vahapu. 12 Oukolokoshi tau hapupala, nohole yavahapu otai talala. 13 Ndelenee ou te lididimike fiyo exulilo, oye ta xupifwa. 14 Ndele evaengeli eli louhamba otali udifilwa ounyuni aushe li ningile oiwana aishe [ondombwedi], opo nee taku uya exulilo. 15 “Hano ngeenge tamu mono oixuna yehanauno, ya popiwa komuxunganeki Daniel, i li ofika ponhele iyapuki (omuleshi ne shi didilike) 16 opo nee aveshe ovo ve li muJudea, nava ye onhapo keemhunda; 17 naau ta hangika kombada yongulu, aha londoloke ko a ka pitule oinima yaye meumbo, 18 naau ta hangika mepya, aha shune a ka tale elwakani laye. 19 Woo ovafimba novamwali vopomafiku enya! 20 Ndele indileni, okuya onhapo kweni kuhe mu hange okufu ile efiku lEshabata, 21 osheshi omafiku oo otapa kala oudjuu unene, inau kala ko okehovelo lounyuni fiyo opaife, ndele ngaashi itau uya vali. 22 Ndele omafiku enya ngeno inaa xupipikwa, ngeno kaku na nande ombelela imwe tai xupifwa; ndele omafiku enya otaa xupipikwa omolwovahoololwa.
26 MARSA–1 APRILI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | MATEUS 25
“Kaleni oupafi”
(Mateus 25: 1-6) “Opo nee ouhamba weulu otau kala wa fa oukadona omulongo, va kufa eelamba davo va ye va ka shakeneke omuhomboli. 2 Ndele vatano vomuvo ova li omalai, navakwao vatano va li ovanaendunge. 3 Ndele omalai okwa kufa eelamba davo, Oo inaa kufa omahooli. 4 Ndele ovanaendunge ova dja ko ve nomahooli meeshanga nomeelamba davo. 5 Ndele omuhomboli eshi a kala ko, ova fya eemhofi aveshe, ndele tava kofa. 6 Ndele pokati koufiku okwa ingidwa: ‘Omuhomboli oye ou! Indeni mu ke mu shakeneke.’
(Mateus 25: 7-10) Opo nee oukadona aveshe ova penduka ndele tava longekida eelamba davo. 8 Omalai okwa lombwela ovanaendunge: ‘Tu peni yo momahooli eni, osheshi eelamba detu otadi dimi.’ 9 Ndele ovanaendunge ove va nyamukula: ‘Ahowe, itae tu wanene ofye nanye. Shi dule tamu i kovashingifi, nye mu ke lilandele.’ 10 Ndele eshi va ya va ka lande, omuhomboli okwe uya; naavo va hangika ve lilongekida, ova ya mo pamwe naye koshivilo shehombolo, noshivelo osha idilwa po.
(Mateus 25:11, 12) Ndele konima oukadona vakwao yo ve uya, ndele tava ti: ‘Omwene, Omwene, tu yeulula!’ 12 Ndelenee Oye okwa nyamukula ndele ta ti: ‘Oshili handi mu lombwele: Ame nghi mu shii.’
Konakona moule omamona opamhepo
(Mateus 25:31-33) “Ndele Omona wOmunhu eshi te uya moshinge shaye novaengeli vayapuki aveshe pamwe naye, opo nee ota kala omutumba kolukalwapangelo loshinge shaye. 32 Noiwana aishe otai ongelwa koshipala shaye, ndele ta yoolola ovanhu moovakwao, ngaashi omufita ta yoolola eedi moikombo. 33 Eedi ote di ameke kolulyo laye, noikombo okolumosho laye..
Yambidida noudiinini ovamwaxe vaKristus
7 Kunena, otu udite ko efaneko leedi noikombo filufilu. Otu shii kutya “Omona wOmunhu,” ile “ohamba,” oJesus. “Ovamwaxe” vOhamba ovovo va vaekwa nomhepo iyapuki notava ka pangela pamwe naJesus meulu. (Ovaroma 8:16, 17) “Eedi noikombo” ovanhu vomoiwana aishe, notava ka tokolwa lwopexulilo loudjuu munene oo tau ka hovela mafiku. Otu shii yo kutya Jesus ota ka tokola ovanhu she likolelela kunghee va ungaunga novavaekwa ovo ve li natango kombada yedu. Otwa hafa neenghono eshi Jehova e tu kwafela omido adishe odo, opo tu ude ko efaneko leedi noikombo nosho yo makwao oo e li muMateus etukulwa 24 neti-25!
(Mateus 25:40) Ndele ohamba tai ke va nyamukula ndele tai ti kuvo: ‘Oshili handi mu lombwele: aishe ei mwe i ningila umwe waava ovamwatate vanini, Aame mwe i ningila.’
w09 10/1 23 okat.16-18
“Onye ookaume kange”
16 Ngeenge ou na eteelelo loku ka kala kombada yedu koshi yOuhamba waKalunga, mbela ongahelipi to dulu okuulika kutya ou li kaume kovamwaxe vaKristus? Natu ka kundafaneni eenghedi nhatu omo hatu dulu oku shi ninga. Yotete, oyo okukala hatu kufa ombinga nomutima aushe moilonga yokuudifa. Kristus okwa lombwela ovamwaxe va udife onghundana iwa mounyuni aushe. (Mat. 24:14) Ndele oshixupe shovamwaxe vaKristus ovo ve li kombada yedu kunena itava dulu okuwanifa po noupu oshilonga osho nopehe na ekwafo loovakwao veedi dimwe. Efimbo keshe oilyo yongudu yeedi dimwe tai kufa ombinga moilonga yokuudifa, otai kwafele ovamwaxe vaKristus va wanife po oshilonga shavo shiyapuki. Kristus nosho yo ongudu yomupiya omudiinini nomunaendunge ova pandula neenghono omolwoilonga youkaume ya tya ngaho.
17 Onghedi onhivali omo ongudu yeedi dimwe tai dulu okukwafela ovamwaxe vaKristus oyo okuyambidida pashimaliwa oilonga yokuudifa. Jesus okwa ladipika ovashikuli vaye va pange oukaume okupitila ‘memona loipupulu.’ (Luk. 16:9) Osho inashi hala okutya ohatu dulu okulanda oukaume naJesus ile naJehova. Ponhele yaasho, ngeenge ohatu longifa oiniwe yetu mokuyambidida oinima yOuhamba, ohatu ulike kutya otu na oukaume notu na ohole, okupitila ‘moilonga nomoshili’ ndele hameendjovo ashike. (1 Johannes 3:16-18) Ohatu yandje omayambidido opashimaliwa a tya ngaho ngeenge hatu kufa ombinga moilonga yokuudifa, ngeenge hatu yandje omayambidido opashimaliwa koilonga yokutunga nokukaleka po eenhele dokwoongala nosho yo ngeenge hatu yandje omayambidido opashimaliwa koilonga yokuudifa yomounyuni aushe. Jehova naJesus ohava pandula filufilu omayambidido etu ehalo liwa, kashi na nee mbudi kutya ohatu yandje shinini ile oshihapu. — 2 Kor. 9:7.
18 Onghedi onhinhatu omo atusheni hatu dulu okuulika kutya otu li ookaume kaKristus oyo okutambula ko ewiliko olo hali yandjwa kovakulunhuongalo. Ovalumenhu ovo ova nangekwa po komhepo iyapuki mewiliko laKristus. (Ef. 5:23) Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Shikuleni ovakwatelikomesho veni, nye mu dulike kuvo.” (Heb. 13:17) Omafimbo amwe, otashi dulika tu mone shidjuu okudulika kewiliko le likolelela kOmbibeli olo hatu pewa kovakulunhuongalo momaongalo etu. Otashi dulika tu kale tu shii omaunghundi avo, naasho oshi na oupu shi tu ningife tu kale tu na etaleko lii li na sha nomayele oo tave tu pe. Ndele nande ongaho, Kristus, oo e li Omutwe weongalo, okwa hafa okulongifa ovanhu ovo inava wanenena. Onghee hano, onghedi omo hatu linyenge keenghonopangelo davo ohai kumu oukaume wetu naKristus. Ohatu ka ulika kutya otu hole Kristus ngeenge otwa kala hatu tambula ko nehafo ewiliko lovakulunhuongalo nokuhenuka okukala hatu konenene omaunghundi avo.
Elesho lOmbiibeli
(Mateus 25: 1-23) “Opo nee ouhamba weulu otau kala wa fa oukadona omulongo, va kufa eelamba davo va ye va ka shakeneke omuhomboli. 2 Ndele vatano vomuvo ova li omalai, navakwao vatano va li ovanaendunge. 3 Ndele omalai okwa kufa eelamba davo, Oo inaa kufa omahooli. 4 Ndele ovanaendunge ova dja ko ve nomahooli meeshanga nomeelamba davo. 5 Ndele omuhomboli eshi a kala ko, ova fya eemhofi aveshe, ndele tava kofa. 6 Ndele pokati koufiku okwa ingidwa: ‘Omuhomboli oye ou! Indeni mu ke mu shakeneke.’ 7 Opo nee oukadona aveshe ova penduka ndele tava longekida eelamba davo. 8 Omalai okwa lombwela ovanaendunge: ‘Tu peni yo momahooli eni, osheshi eelamba detu otadi dimi.’ 9 Ndele ovanaendunge ove va nyamukula: ‘Ahowe, itae tu wanene ofye nanye. Shi dule tamu i kovashingifi, nye mu ke lilandele.’ 10 Ndele eshi va ya va ka lande, omuhomboli okwe uya; naavo va hangika ve lilongekida, ova ya mo pamwe naye koshivilo shehombolo, noshivelo osha idilwa po. 11 Ndele konima oukadona vakwao yo ve uya, ndele tava ti: ‘Omwene, Omwene, tu yeulula!’ 12 Ndelenee Oye okwa nyamukula ndele ta ti: ‘Oshili handi mu lombwele: Ame nghi mu shii.’ 13 Kaleni hano oupafi, osheshi inamu shiiva efiku notundi. 14 “Osheshi otaku ningi ngaashi omunhu ta ka enda koilongo: okwa ifana ovapiya vaye ndele te va pe oinima yaye; 15 okwa pa umwe oitalenti itano, nomukwao ivali, nomutitatu shimwe, okeshe tuu ou osho sha yeleka eenghono daye, opo nee okwa ya koilongo. 16 Ndele oye ou a pewa oitalenti itano, okwa ya diva, ndele te i landakanifa, ndele okwa likolifa ikwao itano. 17 Nosho tuu ou a pewa oitalenti ivali okwa likolifa ikwao ivali. 18 Ndelenee ou a pewa shimwe okwa ya, okwa fa elambo medu, ndele okwa fudika mo oshitalenti shomwene waye. 19 “Ndele eshi pa pita efimbo lile, omwene wovapiya ava okwa aluka ko, ndele okwa valula navo omuvalu. 20 Opo nee ou a li a pewa oitalenti itano okwe uya, okwa eta ikwao itano, ndele ta ti: ‘Omwene, ove wa pele nge oitalenti itano, tala, ame onda likola oitalenti ikwao itano.’ 21 Ndele omwene waye okwa tya kuye: ‘Iyaloo, omupiya ove muwa nomudiinini; ove wa li omudiinini mwaai inini, ohandi ku pe okupangela ihapu. Inda mehafo lOmwene woye.’ 22 Naau kwa li a pewa oitalenti ivali okwe uya ndele okwa tya: ‘Omwene, ove owa pele nge oitalenti ivali, tala, ame onda likola oitalenti ikwao ivali.’ 23 Omwene waye okwa tya kuye: ‘Iyaloo, omupiya ove muwa nomudiinini. Ove wa li omudiinini mwaai inini, ohandi ku pe okupangela ihapu. Inda mehafo lOmwene woye.’