Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
3-9 DESEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OILONGA 9-11
“Omuhepeki omukwanyanya a ninga Ondombwedi iladi”
(Oilonga 9:1, 2) Ndelenee Saulus ou okwa fula onya natango nedipao lovalongwa vOmwene. Ye okwa ya komupristeli omukulunhu, 2 ndele te mu indile eenhumwafo da shangelwa eeshinagoga domuDamaskus, opo ngeenge ta mono oonakweenda nondjila ei, ngeenge omulumenhu ile omukainhu, a shiive oku va manga noku va twala kuJerusalem.
Eongalo “ola li li nombili”
FANEKA nee ngeno osheendo shovalumenhu ve na oipala ya hanya va yuka kuDamaskus opo va ka wanife po omhangela yavo ii oyo va pangelela ovahongwa vaJesus. Omolwoutondwe, ova li va tokola oku ka kwata po ovahongwa ovo, oku va kokolola mo momaumbo avo, oku va hepeka noku va twala kuJerusalem opo va ka pewe ehandukilo kOmhangu yoPombada yOvajuda.
2 Osheendo osho osha li shi kwetelwe komesho kuSaulus, oo a li e na nale etimba lohonde. Okafimbo kanini fimbo Saulus inava ya molweendo olo, okwa li a panda eshi ovakwandudi vakwao va li tava dipaa Stefanus nomamanya, omuhongwa waJesus omuladi. (Oil. 7:57–8:1) Molwaashi Saulus ka li a wanenwa kokuhepeka Ovakriste ovo va li muJerusalem, okwa li a unganeka oshikonga shoku ka hepeka Ovakriste ovo va li koitukulwa imwe i lili. Okwa li a hala a dime po filufilu Ovakriste, ovo va li haku tiwa kutya “oonakweenda nondjila,” ovo va li va talika ko kutya ove li oshimhanga shikenyeneka. — Oil. 9:1, 2; tala oshimhungu “Nghee Saulus a li a pewa epitikilo a ye kuDamaskus,” pepandja 61.
(Oilonga 9:15, 16) Ndele Omwene okwe mu lombwela: “Inda ko, osheshi oye oshilongifo shange sha hoololwa shokuhumbatela edina lange koiwana yovapaani nokeehamba nokovana vaIsrael, 16 osheshi nda hala ndi mu monifile oudjuu opo u fike, e noku u humbatela edina lange.”
Pitika Jehova e ku me
4 Jehova iha tale ko ovanhu ngaashi fye hatu va tale ko. Ponhele yaasho, oha konakona omitima davo opo a mone kutya keshe umwe okwa tya lela ngahelipi. (Lesha 1 Samuel 16:7b.) Osho Jehova okwa li e shi ulika eshi a tota po eongalo lopaKriste. Okwa li a nanena kuye nosho yo kOmona waye ovanhu vahapu ovo vamwe tashi dulika va talwa ko vongaho. (Johannes 6:44) Pashihopaenenwa, umwe womovanhu va tya ngaho Omufarisai wedina Saulus, oo a li “omusheki nomutaatai nomuhepeki.” (1 Timoteus 1:13) Ndele Jehova okwa li a konakona omutima waSaulus ashike ka li e mu tala ko a fa onhata ihe na oshilonga. (Omayeletumbulo 17:3) Ponhele yaasho, okwa li e wete kutya Saulus ota dulu okumewa oshiyuma “sha hoololwa” osho tashi ka udifila ‘oiwana yovapaani neehamba nokovana vaIsrael.’ (Oilonga 9:15) Jehova okwa hoolola yo vamwe ovo tava dulu okumewa kuye ‘oitoo yefimano,’ mwa kwatelwa ovo va li eengholwe, ovahaeli novalunga. (Ovaroma 9:21; 1 Ovakorinto 6:9-11) Eshi va konakona Omishangwa, ova pameka eitavelo lavo muJehova nove mu pitika e va me.
(Oilonga 9:20-22) Ndele ye okwa udifa diva meeshinagoga Kristus nokutya, Jesus Oye Omona waKalunga, 21 ndele aveshe ava ve mu uda ova kumwa, ndele tava ti: “Hamba, haye tuu ou kwa li a hanauna po aveshe ava va ilikana edina eli laJesus muJerusalem? Osho hasho she mu eta yo omu, ye e va twale va mangwa kovapristeli ovakulunhu?” 22 Ndele Saulus okwa pama nokupamenena nokwa kumwifa Ovajuda ava va li muDamaskus, eshi e va tomha nokutya, Jesus Oye Kristus.
Eongalo “ola li li nombili”
15 Ovanhu kava li tuu va haluka, va kumwa, nova handuka eshi va mona Saulus ta udifa kombinga yaJesus moshinagoga! Ova li va pula va ti: “Hamba, haye tuu ou kwa li a hanauna po aveshe ava va ilikana [medina eli laJesus muJerusalem, OB-1986]?” (Oil. 9:21) Eshi Saulus a li ta yelifile Ovajuda kutya omolwashike a tumbula ko Jesus, okwa li e “va tomha nokutya, Jesus Oye Kristus.” (Oil. 9:22) Ndele haalushe ovanhu hava tambula ko etumwalaka letu nonande otu kale tu shii okutomhafana. Ovanhu ovo va kanyatela keenghulunghedi ile ve na ounhwa ihava petwa momutwe noupu. Ndele nande ongaho, oikala oyo kaya li ya shololifa Saulus.
Konakona moule omamona opamhepo
(Oilonga 9:4) ndele okwe lishata poshi nokwa uda ondaka tai ti kuye: “Saul, Saul, oshike to taataa nge?”
Eongalo “ola li li nombili”
5 Eshi Jesus a li a kangheka Saulus mondjila yokuya kuDamaskus, ka li e mu pula kutya: “Oshike to taata ovahongwa vange?” Ndele ngaashi sha popiwa metetekelo, okwa ti: ‘Oshike to taataa nge?’ (Oil. 9:4) Osho otashi ulike kutya Jesus oha kala e uditile ovashikuli vaye oukwao wananghali ngeenge tava yelekwa. — Mat. 25:34-40, 45.
6 Ngeenge oto hepekwa molwaashi wa itavela Kristus, kala wa shilipalekwa kutya Jehova naKristus ove wete eenghalo omo u li. (Mat. 10:22, 28-31) Otashi dulika Jehova aha kufe po eyeleko olo paife. Dimbulukwa kutya Jesus okwa li e wete eshi Saulus a li a panda okudipawa kwaStefanus, nokwa li a mona natango eshi Saulus a li ta kokolola mo ovahongwa vaJesus ovadiinini momaumbo avo muJerusalem. (Oil. 8:3) Ndele nande ongaho, Jesus ka li a ya mo olunyala pefimbo opo. Ashike Jehova, okupitila muKristus, okwa li a pameka Stefanus nosho yo ovahongwa vakwao opo va kale ovadiinini.
(Oilonga 10:6) Ndele ye oku li meumbo laSimon, omushiki woipa, ou e nongulu yaye komunghulo wefuta.”
ouyelele wokukonakona mo-nwtsty wa pamba Oil 10:6
Simon, omushiki woipa: Omushiki woipa okwa li ha longifa omeva eengongo opo a kufe ko omalududi, oinghene noumbelela ovo hava fyaala koshipa. Konima yaasho, ohe i yave momalodu malula opo i pupikwe i dule okulongifwa. Poima opo hapa shikwa oipa ohapa kala tapa nyika nai, onghee ovashiki voipa okwa li hava kala va pumbwa omeva mahapu, naasho osho tashi dulika sha ningifa Simon a kale ha di popepi nefuta, tashi dulika lwopeengaba daJoppe. Omunhu oo ha shiki oipa yoinamwenyo okwa li a talika ko ina koshoka paMhango yaMoses. (Lev 5:2; 11:39) Onghee hano, Ovajuda vahapu ova li va dina ovashiki voipa nokava li hava endafana navo. Lwanima, eshangelo limwe lOshijuda ola li la popya kutya okwoongela omapumba oku li xwepo ku dule okushika oipa. Ndele nande ongaho, Petrus ka li a kwatwa konhondo opo ngeno shi mu imbe aha ye keumbo laSimon. Eshi Petrus a ninga ngaho, osha li she mu kwafela a dule okuwanifa po oshinakuwanifwa shoku ka udifila meumbo laKornelius, omulumenhu oo a dja moiwana imwe. Ovahongwanhu vamwe ohava ti oshitya shOshigreka (byrseus) osho tashi ti “omushiki woipa” ofani yaSimon.
Elesho lOmbiibeli
(Oilonga 9:10-22) Ndelenee muDamaskus omwa li mu nomulongwa edina laye Ananias. Oye ou Omwene e mu lombwela memoniko ta ti: “Ananias!” Oye okwa nyamukula: “Tala, aame ou, Omwene!” 11 Opo nee Omwene okwa tya kuye: “Fikama, inda kondjila inya ya lukwa ya yuka, ove u ka pule meumbo laJudas omulumenhu Omutarso, edina laye Saulus, osheshi tala, ye ota ilikana, 12 ndele ye okwa mona memoniko omulumenhu te uya kuye, edina laye Ananias, e mu tenheke omake aye a dule okumona ko vali.” 13 Ndelenee Ananias okwa nyamukula: “Omwene, omulumenhu winya onde mu uda kuvahapu, oye a ningila ovayapuki voye vomuJerusalem owii muhapu. 14 Ndele ye okwa pewa eenghono kovapristeli ovakulunhu okumanga, naaku yo, ovo aveshe ovo hava ifana edina loye.” 15 Ndele Omwene okwe mu lombwela: “Inda ko, osheshi oye oshilongifo shange sha hoololwa shokuhumbatela edina lange koiwana yovapaani nokeehamba nokovana vaIsrael, 16 osheshi nda hala ndi mu monifile oudjuu opo u fike, e noku u humbatela edina lange.” 17 Ndele Ananias okwa fikama, ndele ta i keumbo olo, ndele te mu tenheke omake aye, ta ti: “Omumwatate Saul, Omwene Jesus, ou e ku lihololela mondjila ei we uya nayo, Oye okwa tuma nge, opo u pashuke, ndele u yadifwe Omhepo Iyapuki.” 18 Ndele opo tuu opo momesho aye omwa wa oinima ya fa oipwakotolwa, opo nee ye a pashuka diva, nokwa fikama ndele e lishashifa 19 ndele ta li eendja, opo nee a pama vali. Ndele Saulus okwa kala povalongwa vomuDamaskus omafiku amwe. 20 Ndele ye okwa udifa diva meeshinagoga Kristus nokutya, Jesus Oye Omona waKalunga, 21 ndele aveshe ava ve mu uda ova kumwa, ndele tava ti: “Hamba, haye tuu ou kwa li a hanauna po aveshe ava va ilikana edina eli laJesus muJerusalem? Osho hasho she mu eta yo omu, ye e va twale va mangwa kovapristeli ovakulunhu?” 22 Ndele Saulus okwa pama nokupamenena nokwa kumwifa Ovajuda ava va li muDamaskus, eshi e va tomha nokutya, Jesus Oye Kristus.
10-16 DESEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OILONGA 12-14
“Barnabas naPaulus ova li va ninga ovanhu ovahongwa ovo va li koitukulwa yokokule”
(Oilonga 13:2, 3) Ndele fimbo tava ningi elongelokalunga lokulongela Omwene nove lidilika eendja, Omhepo Iyapuki oya tya kuvo: “Yoololelei nge Barnabas naSaulus va ka longe oshilonga osho nde shi va ifanena.” 3 Ndele eshi ve lidilika eendja ndele tava ilikana, ve va tenheka omake nove va lekela.
“Ova yadifwa ehafo nomhepo iyapuki”
4 Mbela omolwashike omhepo iyapuki ya li ya hoolola kondadalunde Barnabas naSaulus opo va ye va ka longe “oshilonga” shoku ka udifila kokule? (Oil. 13:2) Ombibeli inai popya kutya omolwashike, ndele otu shii kutya omhepo iyapuki oyo ya li ya wilika okuhoololwa kwovalumenhu ovo. Kape na osho tashi ulike kutya ovaprofeti novahongi muAntiokia ova li omhinge netokolo olo. Ndele ova li va yambidida okunangekwa po kwovalumenhu ovo. Diladila ashike kutya Barnabas naSaulus ova li ve udite ngahelipi eshi Ovakriste vakwao va li “ve lidilika eendya ndee tava ilikana, ve va tenheka omake nove va lekela” nopehe na oku va twila ondubo! (Oil. 13:3) Nafye otu na okuyambidida ovo tava pewa oinakuwanifwa yopauteokratika meongalo, mwa kwatelwa ovalumenhu ovo hava nangekwa po va kale ovapashukili. Ponhele yokutwila ondubo ovo tava pewa oinakuwanifwa, otu na oku ‘va fimaneka noku va hola shili omolwoshilonga shavo.’ — 1 Tes. 5:13.
(Oilonga 13:12) Opo nee omupangeli eshi a mona osho sha ningwa po, okwa itavela ndele a kuminwa omalongo Omwene.
(Oilonga 13:48) Ndele ovapaani eshi ve shi uda, ova hafa nova fimaneka eendjovo daKalunga, nova ninga ovaitaveli, aveshe ava va nuninwa okuya momwenyo waalushe.
(Oilonga 14:1) Ndele osho sha ningwa yo muIkonium; vo ova ya moshinagoga yOvajuda nova udifa neenghono, nongudu inene yOvajuda noyOvagreka oya ninga ovaitaveli.
‘Tava udifa nouladi ve lineekela Omwene’
5 Tete, Paulus naBarnabas ova li va tula muIkonio, omo mwa li eputuko lOshigreka tali dana onghandangala nosha li shimwe shomoitukulwalongo ya fimanenena yaRoma, Galatia. Moshilando osho omwa li Ovajuda oipuna nosho yo ovauyemo mOujuda vahapu. Paulus naBarnabas ova li va ya koshinagoga ndele tava udifa, ngaashi hava ningi shito. (Oil. 13:5, 14) Ova li va “udifa neenghono, nongudu inene yOvajuda noyOvagreka oya ninga ovaitaveli.” — Oil. 14:1.
(Oilonga 14:21, 22) Ndele vo eshi va udifila moshilando shinya evaengeli, naashi va likola ko ovalongwa vahapu, ova shuna kuListra nokuIkonium nokuAntiokia. 22 Ndele ova pameka eemwenyo dovalongwa, ndele ve va kumaida okudiinina eitavelo, tava ti: “Mokuya mouhamba waKalunga otu nokupitila moudjuu uhapu.”
Longela Kalunga noudiinini nonande ope na ‘omaudjuu mahapu’
4 Konima eshi Paulus naBarnabas va talela po Derbe “ova shuna kuListra nokuIkonio nokuAntiokia. Ndele va pameka eemwenyo dovalongwa, ndele ve va kumaida okudiinina eitavelo, tava ti: Mokuya mouhamba waKalunga otu nokupitila moudjuu uhapu.” (Oil. 14:21, 22) Potete otashi dulika elombwelo olo li kale la fa tali limbililike. Shikwao vali, okukala twa teelela oku ka pita ‘momaudjuu mahapu’ otaku monika kwa fa kutilifa ndele itaku tu omukumo. Ndele ongahelipi mbela Paulus naBarnabas va li ‘va pameka eemwenyo dovalongwa’ netumwalaka tali popi kombinga yomaudjuu mahapu?
5 Ohatu dulu okumona enyamukulo kepulo olo ngeenge otwa konakona nawa eendjovo daPaulus. Paulus ina tya ashike: “Ohatu ke lididimikila omaudjuu mahapu.” Ponhele yaasho, okwa ti: ‘Mokuya mouhamba waKalunga otu nokupitila moudjuu uhapu.’ Onghee hano, Paulus okwa li a pameka ovahongwa mokudivilika oidjemo iwa oyo hai etifwa koudiinini. Ondjabi oyo kaya li ashike eheka longaho. Jesus okwa ti: ‘Ou te lididimike fiyo kexulilo, oye ta xupifwa.’ — Mat. 10:22.
Konakona moule omamona opamhepo
(Oilonga 12:21-23) Ndele mefiku la ufwa Herodes okwa djala oshikutu shouhamba ndele ta kala omutumba kolukalwapangelo ndele te va popifa. 22 Opo nee ovanhu ova ingida pombada tava ti: “Ondaka ei oyaKalunga, kai fi yomunhu.” 23 Ndele opo tuu opo omweengeli wOmwene e mu denga, osheshi ye ina fimaneka Kalunga, omainyo e mu tuka ndele ye ta fi.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyIilonga
12:21-23; 14:14-18. Herodes okwa li a zimine a pewe esimano ndyoka li na owala okupewa Kalunga. Paulus naBarnabas oya li yi inyenge shi ili molwaashoka oya li ya tindi neendelelo okupewa esimano ndyoka lya pitilila. Inatu kala twa hala tu pewe esimano molwaashoka tu na shoka twa pondola miilonga yaJehova.
(Oilonga 13:9) Ndele Saulus, ou a lukwa Paulus, mokuyadifwa Omhepo Iyapuki okwe mu tala nokutongolola
ouyelele wokukonakona mo-nwtsty wa pamba Oil 13:9
Saulus, ou a lukwa Paulus: Saulus oye ngoo Paulus. Omuyapostoli oo Omuheberi, ashike okwa li e na oukwashiwana waRoma. (Oil 22:27, 28; Fil 3:5) Osha fa shi li ngaha kutya okwa li a lukwa omadina avali, lOshiheberi oSaulus nosho yo lOshiroma oPaulus. Okulukwa omadina avali okwa li sha tambulwa ko kOvajuda vopefimbo opo, ashike ka sha li sha sha, unene tuu kwaavo va li ihava di muIsrael. (Oil 12:12; 13:1) Ovapambele vamwe vaPaulus navo ova li ve na omadina avali, lOshiroma nosho yo lOshigreka. (Rom 16:7, 21) Paulus okwa li a lombwelwa a udifile onghundana iwa ovo va li vehe fi Ovajuda molwaashi okwa li “omuyapostoli kovapaani.” (Rom 11:13) Osha fa shi li ngaha kutya okwa li a tokola okulongifa edina laye e li lOshiroma; otashi dulika a ninga ngaho opo ovanhu va dule okupwilikina ketumwalaka olo a li ta udifa. (Oil 9:15; Gal 2:7, 8) Vamwe ova ti kutya okwa li a tambula ko edina olo lOshiroma omolwokufimaneka Sirgius Paulus, ashike osho kashi fi shoshili molwaashi Paulus okwa li a tokola okukala ta ifanwa nedina olo nokuli naashi a dja mo muKipro. Vamwe ohava ti kutya Paulus ka li ha longifa edina laye lOshiheberi molwaashi onghedi omo la li hali tumbulwa mOshigreka oya li ya faafana filufilu noshitya shOshigreka osho shi na eityo lii, osho hashi longifa ngeenge taku popiwa omunhu (ile oshinamwenyo) oo ha ende te lishiti. — Tala ouyelele wokukonakona wa pamba Oil 7:58.
Paulus: MOmishangwa dopaKriste dOshigreka, edina Paulos, ola dja koshitya shOshilatina Paulus, osho tashi ti “Shinini; Shiningholi,” nola longifwa oikando 157 tali ulike komuyapostoli Paulus nosho yo lumwe tali ulike kuSirgius Paulus. — Oil 13:7.
Elesho lOmbiibeli
(Oil 12:1-17) Ndele momafiku enya ohamba Herodes okwa kwatifa ovakwaneongalo vamwe, e va hepeke. 2 Ndele okwa dipaifa Jakob, omumwaina waJohannes, neongamukonda. 3 Naashi a mona nokutya, Ovajuda ove shi panda, okwa kwatifa vali Petrus momafiku omingome dinyenye. 4 Ye eshi e mu kwata, okwe mu tula modolongo, nokwe mu yandja a diininwe keengudu nhee dovakwaita, mongudu keshe ovakwaita vane oku mu kelela, ndele okwa li a hala oku mu eta koshipala shoshiwana, Opaasa ngeenge ya piti. 5 Osho ngaha Petrus fimbo a nangelwa modolongo, eongalo le mu ilikanena kuKalunga, inali dimbuka. 6 Ndele moufiku winya, wa tetekela efiku olo Herodes a hala oku mu eta moipafi, Petrus okwa li a kofa pokati kovakwaita vavali, a mangwa nomalyenge avali, novakeleli va li va kelela poshivelo shodolongo. 7 Ndele tala, omweengeli wOmwene okwa kala ofika puye, nouyelele wa minikila modolongo, omweengeli okwa twa Petrus molupati, e mu pendula, ta ti: “Fikama diva!” Omalyenge a wa ko komaoko aye. 8 Ndele omweengeli okwe mu lombwela: “Lidika, ove u lidjaleke eenghaku; ye okwe shi ninga.” Omweengeli okwa tya kuye: “Djala elwakani ove u shikule nge!” 9 Ndele ye okwa dja mo ndele te mu shikula, ndele okwa li ehe shii ngeenge osho sha ningwa komweengeli oshoshili, ile pamwe okwa mona ashike emoniko. 10 Ndele eshi va koyelela etanganangelo lotete netivali, ove uya koshivelo shoshivela shokuya moshilando. Eshi oshe liyeulula shoovene, nova ya pondje tava ende nondjila imwe. Ohaluka, omweengeli okwa dja po puye. 11 Opo nee Petrus eshi a pukuluka okwa tya: “Paife onde shi shiiva shili, Omwene okwa tumina nge omweengeli waye, nokwa xupifa nge meke laHerodes nokwaaishe ei oshiwana shOvajuda she i teelela.” 12 Ndele ye eshi a pukuluka okwa ya keumbo laMaria, ina yaJohannes, ou ta ifanwa yo Markus, omo mwa ongala vahapu tava ilikana. 13 Ndele Petrus eshi a konghola koshivelo shokomukala, omupiya okakadona, edina laye Rode, okwe uya po a ka pule kutya olyelye e li ko. 14 Ndele eshi a koneka ondaka yaPetrus, omolwehafo ina patulula oshivelo, okwa tondokela mo, a ka tye: oPetrus e li poshivelo. 15 Ndelenee vo ova tya kuye: “Ove oto yadauka.” Ye okwa diinina odo tuu odo. Vo ova tya: “Shapu omweengeli waye.” 16 Ndele Petrus okwa twikila okukonghola, hano eshi va yeulula, ove mu mona, nova kumwa. 17 Ndelenee ye okwe va anda ko neke laye, va mwene, nokwe va hepaululila nhumbi Omwene e mu pitifa mo modolongo ndele ta ti: “Eshi shi lombweleni Jakob novamwatate.” Ndele okwa pita mo ndele ta i kumwe ku lili.
17-23 DESEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OILONGA 15-16
“Etokolo olo la li la kanghamena kEendjovo daKalunga”
(Oilonga 15:1, 2) Ndele muJudea omwa dja vamwe ve uya oku, vo ova longa ovamwatate tava ti: “Ngeenge itamu piti etanda panghedi yaMoses, itamu dulu okuxupifwa.” 2 Hano eshi pwa holoka eenhamanana, Paulus naBarnabas va patafana navo, opa pangelwa omhangela nokutya, Paulus naBarnabas noovakwao vamwe vomokati kavo nava ye kovayapostoli nokovakulunhu kuJerusalem omolwepulo olo la twilwa eemhata.
‘Opa li pa holoka eenhamanana’
8 Lukas okwa ti: “Eshi pwa holoka eenhamanana, Paulus naBarnabas va patafana navo, [ovakulunhuongalo ova pangela] omhangela nokutya, Paulus naBarnabas noovakwao vamwe vomokati kavo nava ye kovayapostoli nokovakulunhu kuJerusalem omolwepulo olo la twilwa eemhata.” (Oil. 15:2) “Eenhamanana” odo oda li da kwata moiti neenghono molwaashi eembinga adishe dopavali oda li da tomhwa kutya osho da li tadi popile osho shi li mondjila, neongalo laAntiokia kala li la dula oku di pongolola po. Ndele opo meongalo mu kale ombili noukumwe, eongalo ola li la ninga omalongekido li twale epulo olo “kovayapostoli nokovakulunhu kuJerusalem,” ovo va li tava longo ve li olutuwiliki. Oshike hatu lihongo kovakulunhuongalo vokuAntiokia?
(Oilonga 15:13-20) Ndele eshi va dimbuka okupopya, Jakob ta ti: “Ovalumenhu nye ovamwatate, pwilikinei nge. 14 Simeon okwa hepaulula Kalunga nhumbi a ninga eshi a hovela okulilikolelela edina laye mwene oshiwana movapaani 15 Ndele eshi osha twa kumwe neendjovo dovaxunganeki, osheshi opa shangwa ngaha: 16 ‘Konima yaai Ame ohandi aluka vali, ndele handi ka tungulula onduda yaDavid, ya teka po, Ame ohandi i tungulula, noikulukuma yayo ohandi i dikulula, 17 opo oixupe yovanhu va konge Omwene novapaani aveshe venya va ifanenwa edina lange, Omwene tuu ou ta ningi aishe ei, osho ta ti. 18 Kalunga okwa shiiva oilonga yaye aishe okehovelo lomafimbo ounyuni.’ ” 19 Onghee hano omadiladilo ange oyaa: “Ava vomoupaani, ngeenge tava alukile kuKalunga, inava twikwa oudjuu, 20 ndele nava ka shangelwe okulidilika kutya, vo ove nokulidilika ei ya kwatafana nonyata yoikalunga nohole yoipala nombelela ya fya oshuunguungu nohonde.
Ovakriste vashili ova fimaneka eendjovo da Kalunga
6 Amos 9:11, 12 oye a li a kwafela ovayapostoli novakulunhu vomuJerusalem va kandule po oupyakadi u na sha nepitotanda. Embo lOilonga 15:16, 17 ola tofa eevelishe odo dembo laAmos, odo tadi ti: ‘Ame ohandi aluka vali, ndele handi ka tungulula onduda yaDavid, ya teka po, Ame ohandi i tungulula, noikulukuma yayo handi i dikulula, opo oixupe yovanhu va konge Omwene novapaani aveshe venya va ifanenwa edina lange, Omwene osho ta ti.’
7 Ndele umwe otashi dulika a tye: ‘Eevelishe odo inadi tya kutya ovapaani, ile tu tye, ovanhu vomoiwana imwe inava pumbwa okupita etanda.’ Osho oshoshili; ashike Ovakriste Ovajuda ove na okukala va li va uda ko eityo leevelishe odo. Omolwashike mbela? Omolwaashi Ovakriste Ovajuda kava li va tala ko ovanhu vomoiwana imwe ovo va pita nale etanda ve li ‘ovapaani’ ngaashi eevelishe odo tadi ti, ndele ponhele yaasho, ove va tala ko ve li ovamwaxe. (Ex. 12:48, 49) Pashihopaenenwa, enyanyangido laBagster lo-Septuagint ola popya kombinga yaEster 8:17, la ti: “Vahapu vomoiwana imwe ova li va pita etanda, nokungaho, ova ninga Ovajuda.” Onghee hano, oshitwa osha li sha yela nawa eshi Omishangwa da xunganeka kutya oshixupe sheumbo laIsrael (Ovajuda novanhu vomoiwana imwe ovo va pita etanda) pamwe “novapaani aveshe” (ovanhu vomoiwana imwe ovo inava pita etanda) otava ka ninga oshiwana shimwe tashi ifanwa nedina laKalunga. Hano, ovanhu vomoiwana imwe kava li va teelelwa va pite etanda opo ngeno va ninge Ovakriste.
(Oilonga 15:28, 29) Osheshi omhangela yOmhepo Iyapuki noyetu yo oyo ei, muha twikwe nande omutengi umwe. Oyo tuu ei aike ihe shii okweefiwa: 29 Nye mu lidilike keshe eshi sha yambelwa oikalunga, nohonde nombelela ya fya oshuunguungu, nohole yoipala. Ngeenge tamu yepa ei, otamu ningi nawa. Kaleni nawa!”
(Oilonga 16:4, 5) Ndele mokweendaenda kwavo moilando noilando, ove va pa oipango ei ya ufwa kovayapostoli nokovakulunhu vomuJerusalem, ve i diinine yo. 5 Ndele omaongalo a pamekwa meitavelo, nefiku keshe omuvalu wovakwaneongalo owa hapupala.
“Omaongalo a pamekwa”
18 Paulus naTimoteus ova li va longa pamwe oule womido. Ova li va wanifa po oilonga i lili noku lili oyo va li va pewa kolutuwiliki. Ombibeli oya ti: “[Mokweendaenda] kwavo moilando noilando, ove va pa oipango ei ya ufwa kovayapostoli nokovakulunhu vomuJerusalem.” (Oil. 16:4) Osha yela kutya omaongalo okwa li a shikula ewiliko olo a pewa kovayapostoli nokovakulunhu vomuJerusalem. Molwaashi omaongalo okwa li a dulika kewiliko olo, ‘okwa li a pamekwa meitavelo, nefiku keshe omuvalu wovakwaneongalo owa hapupala.’ — Oil. 16:5.
Konakona moule omamona opamhepo
(Oilonga 16:6-9) Ndele ova pitila moikandjo yaFrigia naGalatia, osheshi Omhepo Iyapuki Ye va kelela okuudifila ondjovo muAsia. 7 Ndele eshi ve uya popepi naMisia, ova li va hala okuya kuBitinia, ndelenee Omhepo yaJesus inai va efela ko. 8 Opo nee va pitilila po Misia nove uya kuTroas. 9 Ndele moufiku ou Paulus okwa mona emoniko: omulumenhu Omumakedonia e li ofika te mu indile, ta ti: “Yaukila oku, u uye kuMakedonia, u tu kwafe!”
Natu lihongeni okukala oupafi twa fa ovayapostoli vaJesus
8 Oshike hatu lihongo mehokololo olo li li membo lOilonga? Didilika kutya omhepo yaKalunga oya li ashike ya hovela okuwilika ooPaulus konima eshi va ya molweendo lavo va finda kuAsia. Jesus okwa li yo a hovela ashike oku va wilika konima eshi va li pokufika muBitinia. Hauxuuninwa, Jesus okwa ka lombwela ashike ooPaulus kutya nava ka udifile kuMakedonia konima eshi va fika muTroas. Molwaashi Jesus oku li Omutwe weongalo, otashi dulika nafye e tu wilike monghedi ya faafana naayo kunena. (Kol. 1:18) Pashihopaenenwa, natu tye nee ngeno owa kala to diladila okuninga omukokolindjila ile okutembukila konhele yonhumba oko ku na omhumbwe inene yovaudifi. Otashi dulika Jesus te ke ku wilika ashike nomhepo yaKalunga konima eshi wa ninga eenghendabala u hange elalakano olo. Oku shi faneka, omushingi wohauto ota dulu ashike okukala ta tanaunine ohauto yaye kolulyo nokolumosho ngeenge oya hovele okweenda. Sha faafana, Jesus naye ote ke tu wilika ashike tu tamunune mo oukalele wetu ngeenge otwa ningi eenghendabala tu hange omalalakano etu.
(Oilonga 16:37) Ndele Paulus ta ti kuvo: “Vo ove tu denga moipafi yovanhu, fimbo inave tu pwilikina, nande ofye Ovaroma, ndele ve tu idilila modolongo, ndelenee paife va hala ve tu te mo meholeko. Ahowe, ovo vene nave uye ve tu pitife mo.”
ouyelele wokukonakona mo-nwtsty wa pamba Oil 16:37
ofye Ovaroma: Outumbulilo oo otau ulike kovakwashiwana vaRoma. Paulus okwa li omukwashiwana waRoma, nosha fa shi li ngaha kutya naSilas yo okwa li omukwashiwana waRoma. Omhango yaRoma oya li ya popya kutya omukwashiwana wavo ke na okutokolwa ofimbo ina holoka komhangu noke na okuhandukilwa ngeenge ina monika ondjo. Oukwashiwana waRoma okwa li hau pefa omunhu omaufemba e likalekelwa keshe apa tai mOuhamba waRoma. Ovakwashiwana vaRoma kava li koshi yeemhango doilando oyo ya li koshi yOuhamba waRoma ndele okoshi yomhango yaRoma. Ngeenge ova tamanekelwa oshibofa, okwa li tava dulu okudimina va pangulwe komhangu yoshilando osho, ashike okwa li yo ve na oufemba woku ka udika komhangu yaRoma. Ngeenge ova tokolelwa efyo ova li ve na oufemba wokuninga eindilo opo etokolo olo li ka talululwe komukesari. Omuyapostoli Paulus okwa li ha udifile moitukulwa ihapu yomOuhamba waRoma. Okwa li a longifa oufemba waye lwoikando itatu. Tete, okwa li a lombwela omhangu yOvafilippi kutya ova nyona oufemba waye eshi ve mu denga. — Opo u mone oikando ikwao ivali, tala omauyelele okukonakona a pamba Oil 22:25; 25:11.
Elesho lOmbiibeli
(Oilonga 16:25-40) Ndele pokati koufiku Paulus naSilas ova ilikana ndele tava fimaneke Kalunga nomaimbilohambelelo, ovakwatwa ove va pwilikina. 26 Ndele opo tuu opo pa tukuluka ekakamo linene ledu, odolongo oya kakama fiyo okomakanghameno; ohaluka, oivelo aishe oya yeuluka nomalyenge aaveshe a dituluka. 27 Omukeleli wodolongo eshi a penduka okwa mona oivelo aishe yodolongo ya yeuluka, okwa pweya mo eongamukonda nokwa hala okulidipaa, osheshi okwa li e shii ovakwatwa aveshe ove livaka mo. 28 Ndele Paulus okwa popya mokule ta ti: “Ino liningila owii nande owasha, fye atushe omo tu li.” 29 Opo nee a indila omundilo nokwa tondokela mo, ndele a wila poshi keemhadi daPaulus naSilas; 30 e va pitifa mo ndele ta ti: “Oovene vange, ondi nokuninga ngahelipi ndi xupifwe?” 31 Vo ova tya: “Itavela Omwene Jesus Kristus, opo to ka xupifwa neumbo loye alishe.” 32 Ndele vo ove mu udifila eendjovo dOmwene naaveshe ava va li meumbo laye. 33 Ndele ye okwe va tambula mokafimbo tuu aka oufiku, a kosha oipute yavo; oye mwene novambulaye va shashwa diva 34 Opo ye okwe va twala meumbo laye, okwe va pakela po ndele ta hafe, osheshi ye mwene neumbo laye alishe va ninga ovaitaveli vaKalunga. 35 Ndele ongula eshi kwa sha, ovatokoli ova tuma ko ovapiya vetokolo, ndele tava ti: “Efa ovanhu venya.” 36 Nomukeleli wodolongo okwa hepaululila Paulus eendjovo edi, ta ti: “Ovatokoli ova tuma ko ondaka mu efiwe. Djeni mo hano paife, nye mu ka ende nombili.” 37 Ndele Paulus ta ti kuvo: “Vo ove tu denga moipafi yovanhu, fimbo inave tu pwilikina, nande ofye Ovaroma, ndele ve tu idilila modolongo, ndelenee paife va hala ve tu te mo meholeko. Ahowe, ovo vene nave uye ve tu pitife mo.” 38 Ndele ovapiya vetokolo ova ka hepaululila ovapangeli eendjovo odo, ndele venya ova haluka eshi va uda ovo Ovaroma. 39 Vo ove uya ndele ve va popifa nombili, ove va pitifa mo ndele tave va indile va fiye po oshilando shavo. 40 Ndele eshi va dja modolongo ova ya keumbo laLidia, ndele va monafana novamwatate, nove va kumaida, ndele tava di po.
24-30 DESEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OILONGA 17-18
“Shikula oshihopaenenwa shomuyapostoli Paulus shokuudifa nokuhonga”
(Oilonga 17:2, 3) Ndele Paulus ngaashi a ika, okwa ya muyo nokwa kundafana navo omishangwa momashabata atatu, 3 nokwe va fatululila ndele te va ulikile mudo Kristus nhumbi kwa li e nokuhepekwa nokunyumuka koufi, ndele ta ti: “Jesus tuu ou, handi mu udifile, Oye Kristus.”
omauyelele okukonakona mo-nwtsty a pamba Oil 17:2, 3
okukundafana: Paulus ka li ashike hau udifa kombinga yonghundana iwa. Okwa li ha yelifile ovanhu noku va ulikila mOmishangwa da nwefwa mo dOshiheberi. Ka li ashike ha lesha Omishangwa ndele ta mwena; ndele okwa li ha tomhafana novapwilikini vaye kombinga yaasho ve shii noku va yelifila omishangwa. Oshityalonga shOshigreka dialegomai oshi na eityo tali ti “okupopya tamu li pe omalufo; okukundafana; eenghundafana.” Osho tashi ti okulongela kumwe novanhu. Oshitya osho shOshigreka osha longifwa yo mOil 17:17; 18:4, 19; 19:8, 9; 20:7, 9.
te va ulikile mudo: Oshitya osho shOshigreka otashi ti “okuyelekanifa.” Otashi dulika Paulus a li ha yelekanifa omaxunganeko opaMessias oo ta hangwa mOmishangwa dOshiheberi noiningwanima oyo ya li ya ningilwa Jesus, nokuulika nghee omaxunganeko oo a wanifilwa Jesus.
(Oilonga 17:17) Ye okwa popya moshinagoga nOvajuda novatilikalunga nosho yo efiku keshe pomalandelo naavo va shakena naye.
ouyelele wokukonakona mo-nwtsty wa pamba Oil 17:17
pomalandelo: Opo pe na edidiliko NW opo pa li omalandelo aAkropolis, moAtena (mOshigreka, agora) oo a li e na eehekta 5. Momalandelo opa li hapa ningilwa oinima ihapu, haku landifa ashike ndele nokulanda. Pomalandelo opo pa li ondingandinga yeliko loshilando, hapa ningilwa eepolotika nosho yo omifyuululwakalo. Ovaatena ova li ve hole okushakena pomalandelo opo va kundafane.
(Oilonga 17:22, 23) Ndele Paulus okwa kala ofika pokati kaAreopagi, ta ti: “Ovalumenhu nye Ovaatena, ondi mu wete onye ovaneitavelo novadiinini moinima aishe, 23 osheshi ame eshi nda endaenda nonda shipununa eenhele deni diyapuki, onda mona ko yo oaltari imwe i neshangelo eli: ‘Oyakalunga ina shiivika!’ Hano ou tamu mu fimaneke muhe mu shii, Oye ou, handi mu mu udifile.
ouyelele wokukonakona mo-nwtsty wa pamba Oil 17:22, 23
Oyakalunga ina shiivika: Oshitya shOshigreka Agnostoitheoi oshi na eshangelo loaltari imwe oyo ya li muAten. Ovaatena ova li hava ulike kutya ohava tila oikalunga yavo moku i tungila eetembeli dihapu nosho yo eealtari, nokuli nokuninga eealtari tadi holola oikalunga yavo ngaashi efimano layo, ondjele, eenghono dayo, okuheka nosho yo onghenda yayo. Otashi dulika va li hava tila okukufa po oshikalunga tava diladila kutya oshikalunga itashi kala vali she va hokwa, nomolwaasho ova li hava yapula eealtari ‘kuKalunga e he shiivike.’ Eshi ovanhu va tunga oaltari, otashi ulike kutya ova li va itavela kutya Kalunga oko e li ashike ka va li ve mu shii. Paulus okwa li a longifa oaltari oyo eshi a li ta udifa opo a lombwele ovapwilikini vaye Kalunga kashili, oo natango vaha li vehe shii pefimbo opo.
Konakona moule omamona opamhepo
(Oilonga 18:18) Ndele Paulus eshi a kala ko omafiku, okwa lekela ovamwatate nokwa ya kuSiria pamwe naAkwila naPriskila, ndelenee ye okwe likululifa eexwiki daye dokomutwe muKenkrea, osheshi ye a hangika a ninga eudaneko.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyIilonga
18:18 — Paulus okwa li a ningi egano lyashike? Aalongwantu yamwe otaya dhiladhila kutya Paulus okwa li a ningi egano a ninge omunasiri. (Num. 6:1-21) Ihe Ombiimbeli itayi popi kutya egano lyaPaulus olya li lyashike. Natango Omanyolo inaga popya kutya Paulus okwa li e li ningi manga ini itedhulula nenge konima yaashoka go inaga yelitha ngele opo a adhika te li tula miilonga nenge okwa li te li hulitha. Kashi na mbudhi kutya olya li lyashike, okuninga egano ndyoka kasha li eyono.
(Oilonga 18:21) Ndele okwa lekela ndele ta ti: “Ame inandi hala nande ndi kale ndihe li moshivilo shomuJerusalem, ndelenee Kalunga ngeenge e shi hala, ohandi alukile kunye.” Nokwa dja mo muEfeso a ka yauke.
ouyelele wokukonakona mo-nwtsty wa pamba Oil 18:21
Jehova ngeenge e shi hala: Outumbulilo oo ohau longifwa komunhu oo a hala okuwanifa po ehalo laKalunga ngeenge ta ningi oshinima shonhumba ile ta ningi omalongekido onhumba. Omuyapostoli Paulus okwa li e shii efinamhango olo. (1Kor 4:19; 16:7; Heb 6:3) Omuhongwa Jakob naye okwa li a ladipika ovaleshi vaye a ti: “Omwene ngeenge e shi hala ndele tu nomwenyo, ohatu ka ninga eshi ile shinya.” (Jak 4:15) Outumbulilo oo kau na ashike okupopiwa ngahenya; keshe oo ta ti “Jehova ngeenge e shi hala” oku na okukala metwokumwe nehalo laJehova. Outumbulilo oo inau pumbwa ashike okukala tau popiwa ngahenya mokule, ndele owa pumbwa okukala hau popilwa luhapu momutima. — Tala ouyelele wokukonakona wa pamba Oil 21:14; 1Kor 4:19; Jak 4:15 nosho yo Oshiwedelwako C.
Elesho lOmbiibeli
(Oilonga 17:1-15) Eshi va pitila muAmfipolis nomuApollonia, vo ove uya muTessalonika, omo mwa li mu noshinagoga yOvajuda. 2 Ndele Paulus ngaashi a ika, okwa ya muyo nokwa kundafana navo omishangwa momashabata atatu, 3 nokwe va fatululila ndele te va ulikile mudo Kristus nhumbi kwa li e nokuhepekwa nokunyumuka koufi, ndele ta ti: “Jesus tuu ou, handi mu udifile, Oye Kristus.” 4 Ndele vamwe vomuvo ova itavela nova ama kuPaulus naSilas, nongudu inene oyomOvagreka ovatilikalunga novakainhu ovanamadina vahapu. 5 Ndele Ovajuda ova ninga efupandubo ndele tava shivi ovalumenhu vai poshilandelo ndele tava ngudumanifa ovanhu ndele tava dundakanifa oshilando; vo ova ongala peumbo laJason ve va konge mo nove va twale moipafi yovanhu. 6 Ndele vo eshi va nyengwa oku va mona, ova kokolola mo Jason novamwatate vamwe, nove va twala kovatokoli voshilando, ndele tava popi mokule, tava ti: “Ovapiyaaneki ava vounyuni aushe ve uya naamu yo; 7 ndele Jason ou okwe va idilila, naaveshe ava ohava nyono omhango yomukesari, eshi hava longo oku na ohamba imwe i lili nokutya, oJesus.” 8 Ndele ovanhu novatokoli vomoshilando eshi ve shi uda ova limbililwa. 9 Ndelenee omolwombabyona yaJason noyoovakwao eshi ve i pewa ove va efa. 10 Ndele diva moufiku tuu winya ovamwatate ova tuma Paulus naSilas kuBerea, naashi va fika mo, ova ya moshinagoga yOvajuda. 11 Ndele Ovajuda ava ova li ovanaendunge ve dule venya vokuTessalonika, ova tambula nohokwe eendjovo daKalunga, ndele tava konakona momishangwa omafiku aeshe, va tale, ei ve i lombwelwa, ngeenge oyoshili tuu. 12 Vahapu vomuvo ova ninga ovaitaveli nosho yo Ovagreka ovakainhu ovanamadina novalumenhu, ova li vahapu. 13 Ndelenee Ovajuda vomuTessalonika eshi va uda nokutya, eendjovo daKalunga da udifilwa muBerea kuPaulus, ve uya yo oko, va ka piyaanekifa ovanhu noku va twifa ondubo. 14 Opo nee ovamwatate ova tuma diva Paulus kefuta, ndelenee Silas naTimoteus ova kala po. 15 Ndele ovafindikili vaPaulus ove mu twala fiyo okuAtena, naashi va pewa ondaka, va lombwele Silas naTimoteus, ve uye divadiva kuye, ova ya.
31 DESEMBA–6 JANUALI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OILONGA 19-20
“Lipashukileni nye vene nokufila oshisho oshiunda ashishe”
(Oilonga 20:28) Litaleni hano nye vene, nye mu pashukile oshuunda ashishe, omo mwa nangekwa kOmhepo Iyapuki, eshi e mu ninga ovafita vokulifa eongalo laKalunga, e li lilikolela nohonde yaye mwene.
“Lifeni oufita waKalunga mwe u pewa”
5 Omuyapostoli Petrus okwa li a lombwela ovakulunhuongalo vomefelemudo lotete kutya nava ‘life oufita waKalunga oo va pewa.’ Osha li sha fimanenena kuvo okudimbuluka kutya oufita owaJehova naJesus Kristus. Onghee hano, ovakulunhuongalo ove na oku ke lihokolola kuKalunga shi na sha nonghedi omo hava pashukile oufita waye. Natu tye nee ngeno kaume koye kopofingo okwe ku fiila ounona vaye ofimbo a dja po. Mbela ito ka fila oshisho ounona vaye noku va palula? Ngeenge kamwe oka vele, mbela ito ka shilipaleka kutya oka mona ekwafo lopaunamiti? Sha faafana, ovakulunhuongalo navo ove na ‘okulifa eongalo laKalunga, e li lilikolela nohonde [yOmona waye, NW].’ (Oil. 20:28) Ohava kaleke alushe momadiladilo oushili oo kutya odi keshe oya landwa nohonde yaJesus Kristus i na ondilo. Kakele kaasho, molwaashi ovakulunhuongalo ove na oku ke lihokolola kuKalunga, ohava palula eedi, have di amene nohave di file oshisho.
(Oilonga 20:31) Onghee hano pashukeni nye mu dimbulukwe, nhumbi nda ninga eedula nhatu eshi nda kumaida nomahodi keshe umwe womunye oufiku nomutenya.
Ovakulunhuongalo ‘ovalongi pamwe nafye omolwehafo letu’
15 Ovakulunhuongalo ohava longo noudiinini. Omafimbo amwe ihava kofa nawa molwaashi ohava kala tave lipula shi na sha novamwaxe, nohava penduka oufiku opo ve va ilikanene ile ve ke va kwafele. (2 Kor. 11:27, 28) Ndele nande ongaho, ohava wanifa po oinakuwanifwa yavo nehafo, ngaashi Paulus. Paulus okwa li a shangela Ovakorinto a ti: “Ame ohandi ka yandja aishe nehafo, ndele handi liyandjele eemwenyo deni.” (2 Kor. 12:15) Molwaashi okwa li e hole ovamwaxe, okwa li e liyandja opo e va pameke. (Lesha 2 Ovakorinto 2:4; Fil. 2:17; 1 Tes 2:8) Nomolwaasho ovamwaxe ova li ve mu hole neenghono. — Oil. 20:31-38.
(Oilonga 20:35) Moinima aishe onde mu ulikila, osho ngaha tu nokulonga nokukwafa oingone nokudimbulukwa eendjovo dOmwene Jesus e di popya Ye mwene: ‘Okuyandja oku nelao komesho yokutambula.’ ”
“Ame ndi he netimba nande olohonde yomunhu”
20 Onghedi yaPaulus yokukalamwenyo oya li ya yooloka ko kwaayo yaavo lwanima va ka kala tava dengele oshiunda konanghondongolo. Okwa li ha longo oilonga yokomake a dule okulikwafa opo aha twike eongalo omutengi woku mu fila oshisho. Osho a li a longa omolwovaitaveli vakwao ka li e shi ninga opo e lipunapaleke. Paulus okwa li a ladipika ovakulunhuongalo vokuEfeso va kulike oikala yeliyambomwene. Okwe va lombwela a ti: “Osho ngaha tu nokulonga nokukwafa oingone nokudimbulukwa eendjovo dOmwene Jesus e di popya Ye mwene: Okuyandja oku nelao komesho yokutambula.” — Oil. 20:35.
Konakona moule omamona opamhepo
(Oilonga 19:9) Ndele vamwe eshi ve likukutika nova anya okwiitavela, tava sheke ondjila moipafi yovanhu, ye okwa dja po puvo, ndele ta tongola mo ovalongwa muvo, ndele okwa li ha popi keshe efiku mofikola yaTirannus.
Eendjovo ‘oda li da kula noda pama’ nonande opa li omapataneko
11 Paulus otashi dulika a li ha udifile mofikola oyo efiku keshe okudja po 11:00 wongula fiyo opo 4:00 lwaapo yokomatango. (Oil. 19:9) Efimbo olo otashi dulika kwa li haku kala kwa mwena nawa noku na oupyu eshi ovanhu vahapu hava kala tava fuda po nokulya. Ngeno Paulus okwa udifile pefimbo olo lokondadalunde oule womido mbali komutwe, ngeno okwa longa eevili di dule po 3 000. Osho osha li yo sha ningifa eendjovo daJehova di kule nodi tandavele. Paulus okwa li ha longo noudiinini nokwa li ha tifuka she likolelela keenghalo. Okwa li ha udifa pomafimbo a yoolokafana she likolelela keemhumbwe dovapwilikini vaye moshitukulwa osho. Mbela osho osha li sha eta oidjemo ilipi? Ombibeli oya ti: ‘Eshi pa pita omido mbali ovanhu aveshe vomuAsia, Ovajuda nOvagreka, ova li va uda eendjovo dOmwene.’ (Oil. 19:10) Paulus ka li tuu a yandja oundombwedi nawanawa!
(Oilonga 19:19) Ndele vahapu vomwaava va li va longifa oupule wavo, ova eta omishangwa davo doupule da ndubilwa onduba, ndele ve di xwika po moipafi yovanhu, nondado yado, eshi ya valulilwa kumwe, oya ninga oimaliwa oisiliveli yomayovi omilongo itano.
Eendjovo ‘oda li da kula noda pama’ nonande opa li omapataneko
15 Okufifwa ohoni kwovanamati vaSkeva okwa li kwa ningifa ovanhu vahapu va kale ve na etilokalunga nosha li she linyengifa vahapu va ninge ovaitaveli nova efe po oumhulile. Ovaefeso ova li va nwefwa mo neenghono koumhulile. Oiketi nokutikila oya li keshe pamwe, nova li hava shange omambo e na sha noumhulile. Ovaefeso vahapu ova li ve linyengifwa va ete omambo avo oumhulile noku a xwika po moipafi, nonande omambo a tya ngaho okwa li a kosha eedola daNamibia omayovi omafele pakuyelekanifa nondjele yoimaliwa yokunena. Lukas okwa ti: “Osho ngaha eendjovo dOmwene oda kula noda pama noda holola eenghono dado.” (Oil. 19:17-20) Kau fi tuu oumbangi wa kola oo tau ulike kutya oshili oya li ya finda oipupulu nosho yo enwefemo leendemoni! Ovanhu ovo ovadiinini ove tu tulila po oshihopaenenwa shiwa kunena. Nafye otu li mounyuni omo mu yadi oumhulile. Ngeenge otwa didilike kutya otu na oshinima shonhumba shi na ekwatafano noumhulile, natu shi ekeleshi meendelelo ngaashi Ovaefeso va li va ninga. Natu kale kokule neenghedi inadi koshoka da tya ngaho, kashi na nee mbudi kutya otashi pula shike.
Elesho lOmbiibeli
(Oilonga 19:1-20) Ndele Apollos fimbo a li muKorinto, Paulus okwa li ta ende nokupitapita moilongo yokombada, ndele ta fiki muEfeso, ndele okwa hanga mo ovalongwa vamwe 2 nokwa pula kuvo: “Nye omwa pewa tuu Omhepo Iyapuki eshi mwa itavela?” Vo ove mu nyamukula, tava ti: “Fye inatu uda nandenande, ngeenge oku na Omhepo Iyapuki.” 3 Ndele okwe va pula: “Nye omwa shashwa neshasho lilipi?” Vo ve mu nyamukula: “Eshasho laJohannes.” 4 Opo nee Paulus ta ti: “Johannes okwa li ta shashe neshasho lelidilululo, eshi a lombwela ovanhu ve nokwiitavela ou te mu shikula, nokutya oJesus.” 5 Ndele vo, eshi ve di uda, ova shashelwa medina lOmwene Jesus. 6 Ndele Paulus eshi e va tenheka omake aye, Omhepo Iyapuki ye uya muvo, vo ova popya omalaka ndele tava xunganeke. 7 Ndele venya va li ve fike pomulongo navavali. 8 Ndele ye okwa ya moshinagoga nokwa popya navo nouladi omafiku e fike peehani nhatu, ndele ta kendabala oku va hepaululila oinima ei yomouhamba waKalunga. 9 Ndele vamwe eshi ve likukutika nova anya okwiitavela, tava sheke ondjila moipafi yovanhu, ye okwa dja po puvo, ndele ta tongola mo ovalongwa muvo, ndele okwa li ha popi keshe efiku mofikola yaTirannus. 10 Ndele eshi pa pita omido mbali, novanhu aveshe vomuAsia, nOvajuda nOvagreka, ova uda eendjovo dOmwene. 11 Ndele Kalunga okwa longifa yo Paulus oilonga inene yeenghono, 12 ngaashi yo eenashituke noitetahema yaye oya ka tenhekwa kovanaudu, noudu we va efa, neemhepo dii oda dja mo muvo. 13 Ndele eemhule dimwe Ovajuda ovaendaendi, va hetekela yo okutumbula edina lOmwene Jesus kombada yaava va li ve neemhepo dii, ndele tava ti: “Ame ohandi mu anifa medina lOmwene Jesus, ou ta udifwa kuPaulus.” 14 Mokati kaava ve shi ninga, omwa li ovana ovamati vaheyali vaSkeva, omupristeli omukulunhu wOvajuda, 15 ndele omhepo ii oye va nyamukula tai ti: “Jesus ondi mu shii, naPaulus ondi mu wete, ndele onye oolyelye? 16 Nomunhu ou e nomhepo ii, okwe va nhukila ndele e va finda, ngaashi ou osho naawinya, vo ova puma mo meumbo olo ve li omalutu ongaho a tosholwa oipute. 17 Ndele eshi osha udika kwaaveshe muEfeso, kOvajuda nokOvagreka, ndele va kwatwa ketilo, nedina lOmwene Jesus ola fimanekwa pombada. 18 Ndele vahapu vomuvo va ninga ovaitaveli, nove uya okuhepaulula nokuholola oilonga yavo. 19 Ndele vahapu vomwaava va li va longifa oupule wavo, ova eta omishangwa davo doupule da ndubilwa onduba, ndele ve di xwika po moipafi yovanhu, nondado yado, eshi ya valulilwa kumwe, oya ninga oimaliwa oisiliveli yomayovi omilongo itano. 20 Hano osho ngaha eendjovo dOmwene oda kula noda pama noda holola eenghono dado.