ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • mwbr19 Marsa ep. 1-9
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2019
  • Oupalanyole
  • 4-10 MARSA
  • 11-17 MARSA
  • 18-24 MARSA
  • 25-31 MARSA
Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2019
mwbr19 Marsa ep. 1-9

Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

4-10 MARSA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OVAROMA 12-14

“Osha hala okutya ngahelipi okuulika ohole yopaKriste?”

(Ovaroma 12:10) Mokuhola ovamwaxo filafaneni olukeno, mokufimanekafana paafaneni oshihopaelelwa.

it-1 55

Ohole

Ohole youmwainafana (oshitya shOshigreka philadelphia otashi ti, “Ohole youmwainafana”) oi na okukala mokati koilyo aishe yeongalo lopaKriste. (Rom 12:10; Heb 13:1; tala yo 1Pet 3:8.) Ekwatafano loilyo yeongalo oli na okukala la pama, lopahole ngaashi ashike oukwaneumbo. Nonande eongalo ohali ulikilafana nale ohole youmwainafana, otali ladipikwa li kale hali ulikilafana ohole tai di komutima. — 1Tes 4:9, 10.

Oshitya shOshigreka philostorgos, osho tashi ti “Ohole youmwainafana,” otashi ulike kovanhu ovo ve holafane neenghono. Osha dja koutumbulilo oo tau ti stergo, tashi ulike kohole oyo hai kala pokati yoilyo youkwaneumbo. Omuyapostoli Paulus okwa ladipika ovakriste va kulike oukwatya oo. (Ro 12:10) Paulus okwa popya yo kutya momafiku axuuninwa ovanhu otava ka kala “vehe nohole” (mOshigreka, astorgoi) novanhu va tya ngaho ove lilongela efyo. — 2Tim 3:3; Rom 1:31, 32.

(Ovaroma 12:17-19) Inamu alulila nande omunhu owii waye. Lalakaneneni ei ya wapalela ovanhu aveshe. 18 Ngeenge tashi dulika, kombinga yeni kaleni nombili novanhu aveshe. 19 Ovaholike, nye vene inamu alulila omunhu owii, ndelenee peni ehandu laKalunga omhito. Shaashi opa shangwa: “Ehandu olange, Aame handi futu, Omwene osho ta ti.”

w09 10/1 16 okat. 3

“Kaleni nombili novanhu aveshe”

3 Lesha Ovaroma 12:17. Paulus okwa yelifa kutya ngeenge vamwe ove tu tonde, fye katu na okukala tu va tonde. Osha fimana okudulika komayele aye unene tuu kwaavo ve li momaukwaneumbo oo a topoka palongelokalunga. Ovakriste ovo ve na ookaume kopahombo vehe fi ovaitaveli ove na okukondjifa eamo loku va alulila omalaka mai ile lokuungaunga navo nai ngeenge va ungaungwa navo nai. ‘Okwaalulila omunhu owii waye’ ihaku etele omunhu ouwa washa. Mepingafano naasho, oikala ya tya ngaho ohai naipaleke ashike onghalo.

w07 7/1 26 okat. 12-13

“Inamu alulila nande omunhu owii”

12 Paulus okwe tu kumaida vali shi na sha nanghee tu na okuungaunga nOvakriste vakwetu nosho yo ovo vehe fi ovaitaveli a ti: “Inamu alulila nande omunhu owii waye.” Eendjovo odo oda pambafana naado a popya nale a ti: ‘Tondeni owii.’ Ongahelipi omunhu ta dulu okutya oku tonde shili owii ngeenge oha alulile vamwe owii? Ngeenge osho ha ningi ngaho oku na ohole i na ‘oihelele.’ Paulus okwa ti yo: “[Lalakaneneni] ei ya wapalela ovanhu aveshe.” (Ovaroma 12:9, 17) Ongahelipi hatu dulu okutula moilonga ekumaido olo?

13 Monhumwafo yaPaulus oyo a li a shangela Ovakorinto, okwa li a shanga shi na sha nomahepeko oo ovayapostoli va li va pita muo a ti: ‘Ohatu talika kounyuni, kovaengeli nosho yo kovanhu. Ohatu popiwa nai, ndele ohatu nangeke noupuna; hatu tewaatewa, ndele fye ohatu lididimike; hatu lundilwa, fye ohatu popi nombili.’ (1 Ovakorinto 4:9-13, yelekanifa NW.) Sha faafana, Ovakriste vashili otava talika kounyuni. Ngeenge ovanhu ove wete oilonga iwa oyo hatu longo nonande ohatu hepekwa shihe li pauyuki, otashi dulika va ka tambule ko noupu onghundana iwa. — 1 Petrus 2:12.

(Ovaroma 12:20, 21) Ndelenee: “Omutondi woye ngeenge e nondjala, mu pakela po nongeenge e nenota, mu nwefa, osheshi ngeenge to ningi ngaha, oto mu ongelele omakala a xwama komutwe waye.” 21 Ino findwa kowii, dula owii onouwa.

w12 11/15 29 okat. 13

Diminafaneni po nehalo liwa

13 Omafimbo amwe otashi dulika u kale u wete kutya owa pumbwa okukwafela oo e ku ninga nai opo a kale a lenga omifikamhango dopaKriste. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Omutondi woye ngenge e nondjala, mu pakela po nongenge e nenota, mu nwefa, osheshi ngenge to ningi ngaha, oto mu ongelele omakala a xwama komutwe waye. Ino findwa kowii, dula owii onouwa.” (Rom. 12:20, 21) Okukatuka kwoye nombili nonande ovanhu ove ku handukila, otaku dulu oku ve linyengifa va lundulule oikala yavo. Ngeenge owa ulike kutya ou udite ko eenghalo dovanhu ovo ve ku udifa nai noku va udila oukwao wananghali, oshi na oupu u va kwafele ve lihonge kombinga yoshili yOmbibeli. Kashi na nee mbudi kutya ovanhu otave linyenge ngahelipi, ngeenge otu li ovanambili otashi ke va ningifa va mone kutya otwa yooloka ko kuvamwe. — 1 Pet. 2:12; 3:16.

Konakona moule omamona opamhepo

(Ovaroma 12:1) Osho nee ovamwatate, ame ohandi mu kumaidifa efilonghenda laKalunga, yandjeni omalutu eni eyambo liyapuki li nomwenyo, la wapalela Kalunga; olo elongelokalunga leni lopandunge.

lvs 76-77 okat. 5-6

Hoolola omalihafifo pandunge

5 Keshe osho hatu ningi monghalamwenyo ohashi kumu okulongela kwetu Jehova. Paulus okwe shi yelifa nawa eshi a ti: “Yandjeni omalutu eni eyambo liyapuki li nomwenyo, la wapalela Kalunga.” (Ovaroma 12:1) Jesus okwa ti: “Hola Omwene Kalunga koye nomutima woye aushe nomwenyo woye aushe neenghono doye adishe.” (Markus 12:30) Otwa hala alushe okupa Jehova osho sha denga mbada. MuIsrael shonale, ngeenge ovanhu va li tava yandje omayambo oinamwenyo kuJehova, ova li va teelelwa va yandje oinamwenyo oyo i na oukolele. Ngeenge eyambo olo tava yandje kala li monghalo iwa, Jehova kali he li tambula ko. (Leviticus 22:18-20) Sha faafana, Jehova ota dulu okukala ina hokwa onghedi yetu yoku mu longela. Ngahelipi mbela?

6 Jehova okwe tu lombwela a ti: “Kaleni ovayapuki, osheshi Aame omuyapuki.” (1 Petrus 1:14-16; 2 Petrus 3:11) Jehova ota ka kala a hokwa onghedi yetu yoku mu longela ngeenge otu li ovayapuki notwa koshoka. (Deuteronomion 15:21) Itatu dulu okulongela Jehova twa koshoka ngeenge ohatu ningi oinima oyo e tonde, ngaashi oinima oyo ya nyika oluhaelo, elongifo leenghono naayo i na ekwatafano noumhulile. (Ovaroma 6:12-14; 8:13) Natango, ngeenge ohatu lihafifa noinima oyo, itashi hafifa Jehova. Osho otashi dulu okuningifa okulongela kwetu Jehova ku kale inaku koshoka noinaku tambulwa ko kuye, notashi dulu okunyona po ekwatafano letu naye.

(Ovaroma 13:1) Omunhu keshe na dulike kovapangeli ava have mu pangele. Osheshi kape na nande epangelo inali dja kuKalunga; ovapangeli ava ve li po, ova tulwa po kuKalunga.

w08 6/1 13 okat. 4

Omanenedhiladhilo okuza montumwafo ya nyolelwa Aaroma

13:1 — Omomukalo guni aapangeli ya “tulwa po kuKalunga”? Aapangeli “oya tulwa po kuKalunga” molwaashoka oye e ya pitika ya pangele, nopoompito dhimwe Kalunga okwa hunganeka nale kutya otaya ka ninga aapangeli. Uushili waashika otawu adhika momahunganeko gOmbiimbeli kombinga yaapangeli yontumba.

Elesho lOmbiibeli

(Ovaroma 13:1-14) Omunhu keshe na dulike kovapangeli ava have mu pangele. Osheshi kape na nande epangelo inali dja kuKalunga; ovapangeli ava ve li po, ova tulwa po kuKalunga. 2 Onghee hano ou ta anye okudulika kepangelo, ota tu ondubo nomhangela yaKalunga; ndele ava tava tu ondubo, otava ka handukilwa. 3 Osheshi ovapangeli inava tulwa po va tilife ava hava longo ouwa, ndelenee ovava hava longo owii. Hano ngeenge wa hala u kale ito tila epangelo, longa ouwa, ndele to pandulwa kulo; 4 osheshi olo omuyakuli waKalunga oku ku popila. Ndele ngeenge to longo owii, kala wa tila; osheshi eongamukonda inave li djala epwanga, osheshi olo omuyakuli waKalunga okuhandukila ava tava longo owii. 5 Osho hano mu nokudulika, hamolwehandukilo alike, ndelenee omolweliudo. 6 Osho nee hamu fendele. Osheshi ovapangeli ovo ovayakuli vaKalunga nomolwaashi hava diinine meyakulo lavo. 7 Yandjeni kwaaveshe eshi mu nokuyandja: efendelo kwaau e nokupewa efendelo, omakungudo ou e noku a pewa, nokutila ou e nokutilika, efimano kwaau e nokufimanekwa. 8 Inamu kala noshikolo nomunhu, ndele noshikolo shokuholafana osho ashike, osheshi ou e hole mukwao oye a wanifa omhango. 9 Osheshi edi: “Ino nyona ohombo, ino dipaa, ino vaka, ino lundila, ino haluka,” noshipango keshe shikwao, oyo ya mangwa kumwe kondjovo ei: “Hola mukweni ngaashi ove u lihole mwene.” 10 Ohole itai ningile mukwao owii nande washa, osheshi ohole oyo ewanifo lomhango. 11 Ndele eshi shi ningeni, efimbo eli eshi mu li shii, nokutya, otundi oya fika mu penduke mo meemhofi; osheshi exupifo letu oli li popepi nafye paife, li dule lefiku olo twa hovela okwiitavela. 12 Oufiku owa fika keengula, omutenya ou li popepi. Tu liduleni hano oilonga yomulaulu, fye tu lidikeni oilwifo youyelele. 13 Tu endeni paenghedi ngaashi momutenya, hamoufukulume woivilo nomoukolwe, hamomahaelo nomoihole, hamokukondjifafana nomefupa. 14 Ndelenee djaleni Omwene Jesus Kristus, nombelela yeni inamu i yakulila okahalu.

11-17 MARSA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OVAROMA 15-16

“Pula Jehova e ku kwafele u lididimike noku ku hekeleka”

(Ovaroma 15:4) Osheshi keshe eshi sha shangwa nale, osha shangelwa elongo letu, opo tu kale tu neteelelo hali di melididimiko nomehekeleko lomomishangwa.

w17.07 14 okat. 11

“Lileni naava hava lili”

11 Ehokololo li na sha naJesus eshi a li a nyika oluhodi neenghono pefyo laLasarus olo limwe lomomahokololo mahapu taa hekeleke tali hangwa mEendjovo daKalunga dehekeleko. Nomolwaasho “keshe eshi sha shangwa nale, osha shangelwa elongo letu, opo tu kale tu neteelelo hali di melididimiko nomehekeleko lomomishangwa.” (Rom. 15:4) Ngeenge owa nyika oluhodi, naave oto dulu okumona ehekeleko momishangwa tadi shikula

▪ “Omwene oku li popepi nomitima da teyauka, Ye oha xupifa ava ve nomhepo ya nyanyauka.” — Eps. 34:18, 19.

▪ “Ngeenge ndi noshisho shoudjuu meni lange, omahekeleko oye oo a hekeleka omwenyo wange.” — Eps. 94:19.

▪ “NOmwene wetu Jesus Kristus Oye mwene naKalunga Tate yetu ou a kala e tu hole nokwe tu pa monghenda ehekeleko laalushe neteelelo liwa, Oye na hekeleke omitima deni, Ye ne mu pamekele meendjovo adishe diwa nomoilonga aishe iwa.” — 2 Tes. 2:16, 17

(Ovaroma 15:5) Ndele Kalunga kelididimiko nokehekeleko ne mu kwafe mu kale hamu udafana pamadiladilo aKristus Jesus,

w16.04 10 okat. 5

“Elididimiko nali kale li noshilonga sha wana”

5 Indila Jehova e ku pe eenghono. Jehova ‘oKalunga kelididimiko nokehekeleko.’ (Ovaroma 15:5) Oye aeke e udite ko pauyadi onghalo yetu, omaliudo etu nosho yo onakudiwa yetu. Onghee hano, oku shii lelalela osho twa pumbwa opo tu lididimike. Ombiibeli oya ti: “Ava, have mu tila, ote va wanifile eshi va hala, nonghuwo yavo ohe i udu, ndee te va xupifa.” (Epsalme 145:19) Ndele mbela ongahelipi Kalunga ta dulu okunyamukula omailikano etu opo e tu pameke tu lididimike?

(Ovaroma 15:13) Ndele Kalunga keteelelo ne mu yadife nehafo alishe nombili meitavelo, opo mu kale mu neteelelo linene okeenghono dOmhepo Iyapuki.

w14 6/15 14 okat. 11

“Hola Omwene Kalunga koye”

11 Jehova okwe tu pa ‘eteelelo opo tu yadifwe nehafo alishe nombili.’ (Rom. 15:13) Eteelelo olo twa pewa kuKalunga ohali tu kwafele opo tu lididimikile omayeleko eitavelo. Ovavaekwa ovo va kanyatela ‘oudiinini wavo fiyo okefyo, otava ka pewa oshishani shomwenyo.’ (Eh. 2:10) Ovadiinini ovo ve na eteelelo loku ka kala kombada yedu otava ka hafela omanangeko noupuna aalushe meduparadisa olo la udanekwa. (Luk. 23:43) Osho otu shi uditile ngahelipi? Mbela inatu hafa neenghono, tu udite ombili notu hole Kalunga oo ha yandje “keshe oshipewa shiwa, nokeshe oshali sha wanenena”? — Jak. 1:17.

Konakona moule omamona opamhepo

(Ovaroma 15:27) Ovo ove shi tala sha yuka, heeno, ove shi va lile yo oikolo; osheshi ngeenge ovapaani ova tukulilwa oinima yavo yopamhepo, ovo ovanashikolo oku va kwafa oinima yokolutu.

w89 12/1 24 okat. 3

“Ohole yashili otai dulu okuyelekwa”

Ovakriste ovo va li vehe fi Ovajuda, ova li va kwafelwa pamhepo kOvajuda eshi va li moudjuu. Nokungaho ova li ve na “oikolo” yOvakriste ovo va li kuJerusalem. Mbela muJerusalem ha mo mwa li tamu ka dja onghundana iwa oyo ya li tai ka udifilwa oiwana imwe? Paulus okwa popya a ti: “Ngeenge Ovakriste Ovajuda ova tukulilafana oinima yavo yopamhepo naavo vehe fi Ovajuda, ovo vehe fi Ovajuda ove na oshikolo shokukwafela Ovajuda meemhumbwe davo dopalutu.” — Ovaroma 15:27, o-The New English Bible.

(Ovaroma 16:25) Hano, ou e neenghono oku mu pameka opavaengeli lange nopaudifo laJesus Kristus, pashiholekwa eshi sha hololwa, osho sha li inashi hololwa momafimbo onale,

it-1 858 okat. 5

Okushiiva onakwiiwa komesho yefimbo, okununwa

Messias ile Kristus oye a li ta ka kala Oludalo la udanekwa, novanhu aveshe vokombada yedu ova li tava ka mona omanangeko noupuna okupitila muye. (Gal 3:8, 14) Exunganeko lotete li na sha ‘noludalo’ la udanekwa ola popiwa konima younashibofa womuEden, ashike ola li la yukifwa kokudalwa kwaAbel. (Gen 3:15) Opa li pa pita hanga oule womido 4 000 opo oshiholekwa shi ‘hololwe’ osho kutya Messias oye “oludalo” la udanekwa. Oshiholekwa osho osha kala ‘oule wefimbo inashi hololwa.’ — Rom 16:25-27; Ef 1:8-10; 3:4-11.

Elesho lOmbiibeli

(Ovaroma 15:1-16) Ndelenee fye ava twa pama, otwa pewa tu humbate oungone waava inava pama, fye tuha kale nokuliwapalela fye vene. 2 Keshe umwe womufye na wapalele mukwao oku mu yakula mouwa opo a tungwe. 3 Osheshi naKristus yo ine liwapalela Ye mwene, ndelenee ongaashi pa shangwa: “Omasheko aava have ku sheke a wila nge.” 4 Osheshi keshe eshi sha shangwa nale, osha shangelwa elongo letu, opo tu kale tu neteelelo hali di melididimiko nomehekeleko lomomishangwa. 5 Ndele Kalunga kelididimiko nokehekeleko ne mu kwafe mu kale hamu udafana pamadiladilo aKristus Jesus, 6 opo mu hambelele Kalunga, Xe yOmwene wetu Jesus Kristus, mwa twa omhango imwe nokanya kamwe akeke. 7 Tambulafaneni hano, ngaashi Kristus e mu tambula okufimanekifa Kalunga. 8 Ndele ohandi ti: Kristus okwa ninga omuyakuli waava va pita etanda omolwoshili yaKalunga, a pameke omaudaneko ootatekulu ve a pewa, 9 ndelenee oiwana yovapaani otai fimaneke Kalunga omolwefilonghenda laye, ngaashi pa shangwa: “Ohandi ku fimaneke mokati koiwana yovapaani nedina loye ohandi li imbile.” 10 Ndele vali omushangwa otau ti: “Hafeni, onye oiwana yovapaani pamwe novanhu vaye.” 11 Navali: “Hambeleleni Omwene, onye ovapaani amushe, noiwana aishe nai mu hambelele.” 12 Navali Jesaja ota ti: “Otaku di oshitutumine shaIsai, naau ta fikama a pangele oiwana yovapaani, ndele omuye oiwana yovapaani tai tula mo eteelelo lavo.” 13 Ndele Kalunga keteelelo ne mu yadife nehafo alishe nombili meitavelo, opo mu kale mu neteelelo linene okeenghono dOmhepo Iyapuki. 14 Ovamwatate, naame ondi shi wete shili kutya omu li po mu yadi ouwa neshiivo alishe, opo tamu dulu okupukululafana. 15 Nande ongaha onde mu shangela meenhele dimwe ndi nouladi ndi mu dimbulukife oinima ei, omolwonghenda nde i pewa kuKalunga, 16 opo ndi kale omupiya waKristus Jesus mokati kovapaani, omoilonga iyapuki yopaupristeli yokuudifa evaengeli laKalunga, opo ovapaani va ninge eyambo la wapala, la yapulwa kOmhepo Iyapuki.

18-24 MARSA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | 1 OVAKORINTO 1-3

“Ekwatafano loye naKalunga ola tya ngahelipi?”

(1 Ovakorinto 2:14) Ndelenee omunhu wopashitwe iha tambula osho shOmhepo yaKalunga, osheshi ohe shi tale oulai, oye ita dulu oku shi shiiva, osheshi shi nokukonekwa pamhepo.

w18.02 19 okat. 4-5

Okukala wa pyokoka pamhepo osha hala okutya ngahelipi?

4 Diladila ashike manga koikala yomunhu wopashitwe. Ounyuni ou na oikala oyo hai nwefa mo ovanhu va kale tava yandje elitulemo koinima yopambelela. Paulus okwe i popya i li “pamhepo yomupangeli ou ta longo paife movana vokuhadulika.” (Ef. 2:2) Omhepo oyo ohai nwefa mo ovanhu vahapu va tambule ko oikala oyo i li apeshe, molwaashi ohava landula ashike eemhunga. Ohava yandje elitulemo koinima yopambelela. Oshidjemo, vahapu ove udite kutya osho hava ningi oshi li mondjila pataleko lavo, noihava ningi eenghendabala va kale metwokumwe nomifikamhango daKalunga. Omunhu wopashitwe ile oo ha diladila pambelela, luhapu oha kala unene te lipula shi na sha nefimano noha lalakanene oinima yopamaliko ile a ninge osho e udite kutya oshi li mondjila.

5 Oshike vali tashi dulu okudidilikifa mo omunhu wopashitwe? Ovanhu ovo hava longo oludi keshe ‘loilonga yombelela’ navo ove li mongudu oyo. (Gal. 5:19-21) Onhumwafo oyo Paulus a li a shangela eongalo lokuKorinto oya popya vali omaukwatya onhumba aavo ve na oikala yopambelela. Oikala oyo oya kwatela mo: etondafano, olwaamambinga, eemhata, okulitwala keemhangu, okuhe na olupandu laavo tava kwatele komesho nosho yo okukala nefukutu loikulya noloikunwa. Ngeenge omunhu oo ha diladila pambelela okwa hangwa keyeleko, oha nghundipala ndele te liyandje. (Omayel. 7:21, 22) Judas okwa popya kombinga yaavo hava nghundipala fiyo oposhitwa shokukala ‘vehe na oupamhepo.’ — Jud. 18, 19.

(1 Ovakorinto 2:15, 16) Ndele omunhu wopamhepo oye ta koneke aishe, ndele ye mwene ehe shii okukonekwa nande okomunhu. 16 “Osheshi olyelye a shiiva omadiladilo Omwene, e mu longe eendunge?” Ndelenee fye otu nomadiladilo aKristus.

w18.02 19 okat. 6

Okukala wa pyokoka pamhepo osha hala okutya ngahelipi?

6 Osha hala kutya ngahelipi okukala “omunhu wopamhepo,” kokutya e na oupamhepo muwa? Mepingafano nomunhu wopashitwe, ile wopambelela, omunhu oo oha kala te lipula shi na sha naKalunga. Oha kendabala ‘okuhopaenena Kalunga.’ (Ef. 5:1) Sha hala kutya oha ningi eenghendabala a kale ta diladila nokutala ko oinima ngaashi Jehova he i tale ko. Oha tale ko Kalunga e li omunhu wolela kuye. Mepingafano naao ha diladila pambelela, oha kendabala okuninga oinima aishe metwokumwe nomifikamhango daJehova. (Eps. 119:33; 143:10) Ponhele yokuyandja elitulemo koilonga yombelela, oha kendabala okwiimika “oiimati yOmhepo.” (Gal. 5:22) Ohatu dulu yo oku shi faneka ngaha: Opo omunhu a ifanwe omunangeshefa, oku na okukala ha diladila kombinga yeengeshefa noku na owino mudo. Sha faafana, omunhu oo a pyokoka pamhepo oku na okukala ha diladila kombinga yoinima yopakalunga ile tu tye yopamhepo.

w18.02 22 okat. 15

Okukala wa pyokoka pamhepo osha hala okutya ngahelipi?

15 Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena Kristus pauhandimwe? Ombiibeli oya popya 1 Ovakorinto 2:16 kutya natu kale tu na “omadiladilo aKristus.” Ovaroma 15:5 navo ova popya kombinga yokukala hatu “udafana pamadiladilo aKristus Jesus.” Onghee hano, opo tu kale twa fa Kristus, otwa pumbwa okushiiva nghee ha diladila nosho yo omaukwatya aye, ndele hatu shikula eenghatu daye. Jesus okwa li ha yandje alushe elitulemo kekwatafano laye naKalunga. Onghee okukala twa fa Jesus otaku tu ehenifa popepi naJehova. Omolwomatomheno oo, otwa mona nghee sha fimana okudiladila ngaashi Jesus.

Konakona moule omamona opamhepo

(1 Ovakorinto 1:20) Ovanaendunge ove li peni? Ovanongo vomishangwa ove li peni? Eenghulungu dounyuni ou odi li peni? Ounongo wounyuni ou, Kalunga ine u pilika u ninge oulai?

it-2 1193 okat. 1

Ounongo

Omolwounongo wounyuni, ovanhu ova li va tala ko efiloshisho laKalunga okupitila muJesus la nyika oulai; nonande ovapangeli otashi dulika va li ve wete hava tokola pauyuki, ova li nokuli ‘valela oshinge shOmwene.’ (1Kor 1:18; 2:7, 8) Ashike nande ongaho, Kalunga okwa li a ulika kutya ounongo wounyuni ou owa nyika unene oulai, moku fifa ohoni ovalumenhu ovanongo mokulongifa osho va tala ko shi li “oulai waKalunga,” nosho yo ovanhu ovo va talika ko va nyika ‘oulai, vehe na eenghono, nove li oshinima shihe nedina mounyuni,’ opo a wanife po eudaneko laYe. (1Kor 1:19-28) Paulus okwa li a dimbulukifa Ovakriste vomuKorinto kutya “ounongo wefimbo lounyuni ou, nowovapangeli vefimbo lounyuni ou,” otau xulu po; ashike nande ongaho ounongo oo ka wa li oshitukulwa sheudifo lovayapostoli. (1Kor 2:6, 13) Okwa li a londwela Ovakriste vomuKolossi vaha pukifwe ‘nomapukifo ongaho, [philosophias, osho tashi ti, ohole yokuhola ounongo] oo a kanghamena keenghulunghedi dovanhu.’ — Kol 2:8; yelekanifa novelise 20-23.

(1 Ovakorinto 2:3-5) Eshi nda li punye onda li ndi noungone noumbada nokukakama neenghono, 4 nokupopya kwange nokuudifa kwange kakwa li eendjovo dounongo tadi heke, ndelenee ehololo lOmhepo noleenghono, 5 opo eitavelo leni lihe likwatelele kounongo wovanhu, ndele okeenghono daKalunga.

w08 7/1 31 okat. 7

Omanenedhiladhilo okuza moontumwafo dha nyolelwa Aakorinto

2:3-5. Sho Paulus a li tu uvitha muKorinto, okwa li ti ipula ngele ota vulu okutompa aapulakeni ye mboka ya li ya longekeka muufilosofi wOshigreka. Ihe ka li nando e etha uunkundi wontumba nenge uumbanda wu mu imbe a longe oshilonga shuukalele we shoka a pewa kuKalunga. Sha faathana natse katu na nando okweetha oonkalo ndhoka oondhigu dhi tu imbe tu uvithe onkundana ombwanawa yUukwaniilwa waKalunga. Otu na okukala neinekelo kutya Jehova ote ke tu kwathela ngaashi Paulus.

Elesho lOmbiibeli

(1 Ovakorinto 1:1-17) Paulus, omuyapostoli omwiifanwa waKristus Jesus okehalo laKalunga, nomumwatate Sostenes. 2 Okeongalo laKalunga lomuKorinto, okovayapulwa muKristus Jesus, ovo ovaifanwa novayapuki pamwe naava aveshe hava kuwile ekwafo ledina lOmwene wetu Jesus Kristus meenhele adishe, davo nodetu. 3 Efilonghenda kunye nombili yaKalunga Tate yetu nokOmwene Jesus Kristus. 4 Ame ohandi mu pandulile Kalunga kange alushe omolwefilonghenda eli laKalunga mwe li pewa muKristus Jesus 5 shaashi mwa punikwa moinima aishe muye, meendjovo adishe nomokushiiva akushe, 6 ngaashi ehepaululo lomuKristus la pamekwa munye, 7 nokutya, onye inamu hepa sha shomeeshalinghenda, mokuteelela kweni eholoko lOmwene wetu Jesus Kristus. 8 Oye te mu pameke yo fiyo okexulilo, mu kale muhe noshipo mefiku lOmwene wetu Jesus Kristus. 9 Kalunga Oye omudiinini, Oye tuu ou e mu ifana mu kale mekwatafano lOmona waye Jesus Kristus, Omwene wetu. 10 Ndelenee ohandi mu kumaida, ovamwatate, omolwedina lOmwene wetu Jesus Kristus, amushe mu kale kumwe mu nondaka imwe, nye muha kale mwa tukauka mokati keni, ndelenee mu kale hamu udafana meendunge dimwe nomokudiladila shimwe. 11 Osheshi ovamwatate nye, ame onde mu kundana kwaava vomeumbo laKloe, kutya nye omu neemhata mokati keni. 12 Ame ohandi tongo odo tadi popiwa kukeshe tuu womunye, eshi umwe ta ti: “Ame owaPaulus,” nomukwao: “Ame owaApollos,” ile: “Ame owaKefas,” navali: “Ame owaKristus.” 13 Mboli Kristus okwa tukaulwa? Ile Paulus okwa valelwa komushiyakano omolweni mbela? Ile omwa shashelwa medina laPaulus? 14 Ohandi pandula Kalunga eshi inandi shasha nande umwe mokati keni, oKrispus naGaius aveke, 15 nande umwe aha tye, okwa shashelwa medina lange. 16 Heeno, novaneumbo laStefanas onde va shasha; ame noinandi shiiva vali ngeenge oku na umwe nde mu shasha. 17 Osheshi Kristus ina tuma nge okushasha, ndelenee okuudifa evaengeli, hanounongo weendjovo, omushiyakano waKristus opo uha dje eenghono.

25-31 MARSA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | 1 OVAKORINTO 4-6

“Onhafi nande oinini, otai fulifa olumbololo alishe lomungome”

(1 Ovakorinto 5:1, 2) Akushe otaku popiwa nokutya, mokati keni omu noluhaelo, noluhaelo la tya ngaha nomovapaani ihali monika mo, eshi pe na ou e kwete omukainhu waxe. 2 Ndele nye mwa fulalala, nande mwa li mwa wana okufya oluhodi, opo ou a ninga oshinima shi fike opo a kondwe mo mokati keni?

(1 Ovakorinto 5:5-8) omedina lOmwene wetu Jesus e nokuyandjwa momake aSatana, olutu laye li nyonaunwe po, omwenyo waye u xupifwe efiku lOmwene. 6 Elitango leni keliwa. Mboli kamu shi shii nokutya, onhafi nande oinini, otai fulifa olumbololo alishe lomungome? 7 Kombeni mo onhafi ei ikulu, nye mu ninge olumbololo lipe lomungome, ongaashi munye inamu ya onhafi; osheshi odjona yetu yaPaasa, oKristus, oya dipawa. 8 Tu lyeni hano oshivilo, hanonhafi ikulu youlunde noyowii, ndelenee onomingome dihe nonhafi, doukoshoki nodoshili.

(1 Ovakorinto 5:13) Ndelenee venya vopondje Kalunga ote va tokola. “Kondeni mo ou mwii womokati keni.”

it-2 230

Onhafi

Omuyapostoli Paulus okwa li a longifa efaneko la faafana eshi a li a lombwela Ovakriste vomuKorinto va konde mo omunyoni meongalo, eshi a ti: “Mboli kamu shi shii nokutya, onhafi nande oinini, otai fulifa olumbololo alishe lomungome? Kombeni mo onhafi ei ikulu, nye mu ninge olumbololo lipe lomungome, ongaashi munye inamu ya onhafi; osheshi odjona yetu [yopaasa, Kristus,] oya dipawa.” Okwa popya shi na sha ‘nonhafi’ a ti: “Tu lyeni hano oshivilo, hanonhafi ikulu youlunde noyowii, ndelenee onomingome dihe nonhafi, doukoshoki nodoshili.” (1Kor 5:6-8) Paulus okwa li a popya shi na sha nomingome odo da li hadi liwa poshivilo shOvajuda osho sha li hashi ifanwa Oshivilo shomingome inaadi ya onhafi, osho sha li hashi shikula Opaasa. Ngaashi ashike efulika hali fulike olumbololo alishe, eongalo nalo otali ka kala inali koshoka momesho aJehova ngeenge inali kufa mo omunyoni oo ine livela ombedi. Oli na okukufa mo “onhafi” aishe oyo i li mokati kavo ngaashi ashike Ovaisraeli va li ihava kala nonhafi momaumbo avo pefimbo loshivilo osho.

it-2 869-870

Satana

Osha hala okutya ngahelipi ‘okuyandja olutu lomunhu momake aSatana li nyonaunwe po’?

Paulus okwa lombwela eongalo lokuKorinto shi na sha nanghee li na okuungaunga nomunyoni oo a nangala nomukulukadi waxe a ti: ‘Omulumenhu oo na yandjwe momake aSatana olutu laye li nyonaunwe po.’ (1Kor 5:5) Oshipango osho osha li hashi kwafele eongalo li kondemo omulumenhu a tya ngaho, nokukala lihe na ekwatafano naye. (1Kor 5:13) Shimha eongalo le mu kondo mo, kungaho ole mu yandja momake aSatana nosho yo kounyuni oo tau pangelwa kuye noku li kalunga kao. Ngaashi ‘onhafi inini’ hai ‘fulike’ olumbololo, nomunhu wopambelela oha nwefa mo eongalo; nongeenge eongalo ola kondo mo ‘omulumenhu’ oo, kungaho ohali kala la amenwa pamhepo. (1Kor 5:6, 7) Sha faafana, Paulus okwa li a yandja Himeneus naAleksander momake aSatana, molwaashi kava li ve na eitavelo nosho yo eliudo la koshoka, neitavelo lavo ola li la fa oshikepa ya teka. — 1Tim 1:20.

(1 Ovakorinto 5:9-11) Monhumwafo yange onde mu shangela muha endafane novahaeli; 10 Inandi tonga ovahaeli vomounyuni ou ile ovanalwisho ile ovakaleli voikalunga, osheshi ngeno osho, ngeno mounyuni omu nokudja mo. 11 Ndelenee onde mu shangela, nokutya ngeenge pe na ou ha ifanwa omumwaxo, ye omuhaeli ile omunalwisho ile omukaleli woikalunga ile omusheki ile ongholwe ile omunyeki, muha endafane naye, nye muha lye nandenande naye.

lvs 241, omafatululo oitya

Okukondwa

Ngeenge omunhu okwa nyono enyono la kwata moiti ndele ina hala okulivela ombedi nokukala metwokumwe nomifikamhango daJehova, iha dulu vali okukala oshilyo sheongalo. Okwa pumbwa okukondwa mo meongalo. Ngeenge umwe okwa kondwa mo, ihatu ungaunga vali naye noihatu popi naye. (1 Ovakorinto 5:11; 2 Johannes 9-11) Elongekido lokukonda mo omunyoni, ohali amene edina laJehova neongalo. (1 Ovakorinto 5:6) Okukonda mo omunyoni meongalo ohashi mu kwafele e livele ombedi opo a dule okwaalukila kuJehova. — Lukas 15:17.

Etukulwa 3, okatendo 19

Konakona moule omamona opamhepo

(1 Ovakorinto 4:9) Osheshi ondi shii fye ovayapostoli twa tulwa kuKalunga konima yaaishe, ngaashi ava va yandjwa kokufya; otwa ninga nokuli oshiyolifa shounyuni aushe, shovaengeli noshovanhu.

w09 5/1 25 okat. 16

Ovaengeli ove li “eemhepo dokuyakula”

16 Ovakriste ovo tava yelekwa ove li ‘oshitalika shokutalwa kovaengeli.’ (1 Kor. 4:9, NW) Ovaengeli ohava kala va hafa neenghono ngeenge tava tale oilonga yetu youdiinini, nohava kala yo va hafa ngeenge omulunde umwe e lidilulula. (Luk. 15:10) Ovaengeli ohava didilike elihumbato lopakalunga lovakainhu Ovakriste. Ombibeli oya popya kutya ‘omukainhu oku na okukala e na edidiliko lokupangelwa komutwe waye omolwovaengeli.’ (1 Kor. 11:3, 10) Ovaengeli ohava kala va hafa shili okumona ovakainhu Ovakriste nosho yo ovapiya vaKalunga aveshe kombada yedu tava dulika kelongekido lopauteokratika nosho yo loukwamutwe. Okudulika kwa tya ngaho oku li edimbulukifo liwa kovana vaKalunga ovo vomeulu.

(1 Ovakorinto 6:3) Kamu shi shii, fye ohatu ka tokola ovaengeli; mbela oinima yokukalamwenyo kwopaife otai tu nyenge?

it-2 211

Omhango

Omhango oyo ya li ya pewa ovaengeli. Ovaengeli, ovo ve dule ovanhu, ohava dulika komhango nosho yo koipango yaKalunga. (Heb 1:7, 14; Eps 104:4) Jehova okwa li yo ha lombwele nokutulila po omangabeko omupataneki waye, Satana. (Job 1:12; 2:6) Mikael, oo e li omweengeli omukulunhu, okwa li e shii nokwa fimaneka ondodo yaJehova e li Omutokoli Munenenene eshi a lombwela Ondiaboli a ti: “Omwene ne ku handukile!” (Judas 9; yelekanifa Sak 3:2.) Ovaengeli aveshe ohava fimaneke ondodo yaJesus Kristus, oyo a pewa kuJehova Kalunga. (Heb 1:6; 1Pet 3:22; Mat 13:41; 25:31; Fil 2:9-11) Jesus okwa li a shiivifila Johannes, omupiya waye mokutuma omweengeli waye kuye. (Eh 1:1) Natango mo 1 Ovakorinto 6:3 omuyapostoli Paulus okwa popya kutya ovamwaxe vaKristus vopamhepo otava ka tokola ovaengeli, meityo olo kutya ope na peemhito dimwe omo tava ka tokola oishitwa yopamhepo ikolokoshi.

Elesho lOmbiibeli

(1 Ovakorinto 6:1-14) Umwe womokati keni e neendjovo nomukwao, ota dulu ngahelipi oku mu hokololifa koshipala shaava vehe fi ovayuki? Oshike ita i ko kovayapuki? 2 Kamu shi shii nokutya, ovayapuki itava ka tokola ounyuni? Hano ngeenge tamu ka tokola ounyuni, inamu wana ngeno okutokola oinima inini? 3 Kamu shi shii, fye ohatu ka tokola ovaengeli; mbela oinima yokukalamwenyo kwopaife otai tu nyenge? 4 Hano ngeenge mu noihokolola yoinima yokukalamwenyo kwopaife, otamu i tokolifa ava vehe li nawa meongalo? 5 Ohandi popi eshi ndi mu fife ohoni. Ile mokati keni kamu na nande omunandunge a shiive okutokola mokati kovamwaxe? 6 Ohandi popi eshi ndi mu fife ohoni. Ile mokati keni kamu na nande omunandunge a shiive okutokola mokati kovamwaxe? 7 Oshiponga nokuli kunye eshi mu noihokolola mokati keni. Oshike itamu liefa mu ningwe nai? Oshike itamu liefa mu nyekwe? 8 Ndelenee nye otamu ningi nai notamu nyeka ovanhu, ovamwaxo nokuli. 9 Mboli kamu shi shii nokutya, ava vehe fi ovayuki itava fyuulula ouhamba waKalunga? Inamu puka, ovahaeli novakaleli voikalunga, novanyoni vohombo nomashenge, novahaeli vomashenge, 10 novalunga novanalwisho, neengholwe novasheki novanyeki ovo itava fyuulula ouhamba waKalunga. 11 Ndele omwa li mu li ngaha, vamwe vomunye; ndelenee nye mwe liyelifa, mwa yapulwa nomwa yukipalifwa medina lOmwene Jesus Kristus nokOmhepo yaKalunga ketu. 12 “Ame inandi dilikwa sha,” ndele haaishe i nekwafo. “Ame inandi dilikwa sha,” ndelenee nghi nokupangelwa kusha. 13 “Oikulya oi li po omolwedimo, nedimo omolwoikulya;” ndele Kalunga ota ka xulifa po eshi ashishe. Ndelenee olutu inali yandjelwa oluhaelo, ndelenee okulongela Omwene. Omwene oye mwene wolutu. 14 Ndele Kalunga ou a nyumuna Omwene, ote tu nyumuna yo okeenghono daye.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma