Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
3-9 JUNI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OVAGALATI 4-6
“‘Omafaneko’ oo taa ti sha kufye”
(Ovagalati 4:24, 25) Odo omafaneko; ovakainhu ava ovo omahangano avali: limwe olokomhunda yaSinai, lokudalela oupika, olo tuu Hagar; 25 osheshi Hagar oyo omhunda yaSinai i li muArabia, noyo ya yeleka Jerusalem shopaife, shi li moupika novana.
it-1 1018 okat. 2
Hagar
Omuyapostoli Paulus okwa yelifa kutya Hagar ota faneke oshiwana shaIsrael shopambelela, osho sha li shi na ekwatafano naJehova omolwehangano lOmhango olo sha li sha ninga kOmhunda yaSinai, nehangano olo ola etifa ‘okudalela oupika.’ Oshiwana osho kasha li sha dula okuwanifa po oiteelelwa yehangano olo omolwokunyona kwasho. Koshi yehangano olo, Ovaisrael kava li va mangululwa, ndele ova li va tokolwa ve li ovalunde nova wana okufya, nokungaho ova li ovapika. (Joh 8:34; Rom 8:1-3) Jerusalem shopefimbo laPaulus otashi yelekanifwa naHagar, molwaashi oshilandopangelo osho sha li shi lile po oshiwana shaIsrael oshe ke lihanga shi li moupika pamwe loludalo lasho. Ovakriste ovo va vaekwa nomhepo ove li ovana ‘vaJerusalem shokombada,’ omukainhu waKalunga wopafaneko. Jerusalem oo okwa fa omukainhu womudalwa Sara oo ina enda nale moupika. Ngaashi ashike Isak a li ta hepekwa kuIsmael, ovana ‘vaJerusalem shokombada,’ ovo va mangululwa kOmona, navo ova li tava hepekwa kovana vaJerusalem osho sha li shi li moupika. Eshi Hagar nomonamati waye va tewatewa, osho osha li tashi faneke eshi Jehova a li a ekelashi oshiwana shaIsrael shopambelela. — Gal 4:21-31; tala yo Joh 8:31-40.
(Ovagalati 4:26, 27) Ndelenee Jerusalem shokombada, osho omudalwa, nosho meme yetu. 27 Osheshi pa shangwa: “Nyakukwa, oove ongadji, ou iho dala, kuwilila pombada, oove ou iho fetwa; osheshi ovana vaau ina hombolwa ovo ovahapu, ve dule vaau e nomulumenhu.”
Kala u na eitavelo ihali tengauka mOuhamba
11 Nonande ehangano olo la ningwa naAbraham ola li la wanifilwa oludalo laAbraham meityo lolela eshi la fyuulula Edu lEudaneko, Omishangwa otadi ulike kutya oiteelelwa yehangano olo oi na yo okuwanifwa meityo lopamhepo. (Gal. 4:22-25) Mewanifo olo linene, omuyapostoli Paulus okwa li a nwefwa mo a yelife kutya Kristus oye oshitukulwa shotete sholudalo laAbraham, noshitukulwa oshitivali, Ovakriste ovavaekwa nomhepo ovo ve li 144 000. (Gal. 3:16, 29; Eh. 5:9, 10; 14:1, 4) Omwalikadi oo a dala oludalo olo ‘oJerusalem shopombada,’ oshitukulwa shehangano laKalunga shomeulu, osho sha fikama po moishitwa yopamhepo idiinini. (Gal. 4:26, 31) Ngaashi sha udanekwa okupitila mehangano olo la ningwa naAbraham, oludalo lomwalikadi otali ka etela ovanhu omanangekonoupuna.
(Ovagalati 4:28-31) Ndelenee ovamwatate nye, onye ovana veudaneko ongaashi Isak. 29 Ndelenee ngaashi momafiku enya, omudalwa pambelela a taataa winya omudalwa paMhepo, osho nonena yo. 30 Ndelenee omishangwa otadi ti ngahelipi? “Taataa mo omupika nomona, osheshi omona womupika ita dulu okufyuulula pamwe nomona womudalwa.” 31 Osho hano ovamwatate, fye katu fi ovana vomupika, ndelenee ovomudalwa.
Konakona moule omamona opamhepo
(Ovagalati 4:6) Ndele shaashi nye ovana, Kalunga okwa tuma Omhepo yOmona waye momitima detu ta ingida: “Abba! Tate!”
Owe shi shiiva tuu?
Omolwashike Jesus a ifana Jehova meilikano “Abba Tate”?
Oshitya shOshiaramia abba otashi ti “Tate.” Outumbulilo oo owa holoka lwoikando itatu mOmishangwa nou li oshitukulwa sheilikano, nowa longifwa wa yukifwa kuTate yetu womeulu, Jehova. Oshike shididilikwedi shi na sha noutumbulilo oo?
O-The International Standard Bible Encyclopedia oya ti: “Pefimbo laJesus, outumbulilo ʼabbāʼ owa li hau longifwa unene kounona okuulika kutya ove na ekwatafano lopofingo nooxe nonokutya ove va fimaneka.” Oya li onghedi yopahole yokwiifana ooxe nosha li oshitya shotete okaana haka shiiva. Jesus okwa li a longifa outumbulilo oo eshi a li ta popi naXe. Moshikunino shaGetsemane, fimbo Jesus ina fya, okwa ilikana kuJehova ta longifa outumbulilo “Abba, Tate.” — Mark 14:36.
O-Encyclopedia oyo oya twikila ko tai ti: “Osha pumba lela okuhanga Kalunga ta ifanwa nedinafimaneko ʼAbbāʼ moishangomwa yOshijuda yopefimbo eshi Greka naRoma ya li tai ti pii mounyuni, nomolwaasho ovanhu va li ve wete sha sheshwa oku mu ifana noutumbulilo oo washa. Ndele “okulongifa . . . kwaJesus oshitya osho meilikano otaku yandje oumbangi, nande hamonghedi ya yukilila, kutya okwa li e litala ko e na ekwatafano lopofingo naKalunga.” Oikando ikwao ivali opo oshitya “Abba” sha holoka omeenhumwafo domuyapostoli Paulus, naasho otashi ulike kutya Ovakriste vopefimbo olo navo ova li have shi longifa momailikano avo. — Ovaroma 8:15; Ovagalati 4:6.
(Ovagalati 6:17) Osho hano paha kale vali nande umwe ta twike nge oudjuu, osheshi handi humbata oivadi yOmwene Jesus molutu lange.
Owe shi shiiva tuu?
Omuyapostoli Paulus okwa li ta popi kombinga yashike lela eshi a ti kutya okwa “humbata oivadi yOmwene Jesus molutu” laye? — Ovagalati 6:17.
▪ Otashi dulika eendjovo daPaulus da li da yandja omaityo a yoolokafana kovapwilikini vaye vomefelemudo lotete. Pashihopaenenwa, eenghwate domoita, eembudi nosho yo eenhauki odo da ninga ovapika oda li hadi didilikwa noshitenda shipyu. Ngeenge oshitenda osho osha longifwa okudidilika ovanhu, edidiliko olo ola li hali talika ko li li oshinima shififa ohoni.
Ashike, haalushe omadidiliko oo a li haa talika ko monghedi ii. Pefimbo lonale, ovanhu ova li hava longifa omadidiliko opo va ulike kutya ova dja momuhoko ile melongelokalunga lonhumba. Pashihopaenenwa, pa-Theological Dictionary of the New Testament, “Ovasiria ova li have liningi omadidiliko oikalunga yavo Hadad naAtargatis koikesho ile mofingo . . . Ovo va li hava longele Dionysus ova li have liningi edidiliko lefo.”
Ovashangi vahapu kunena ova fika pexulifodiladilo kutya Paulus okwa li ta popi kombinga yoivadi oyo a li e na eshi a li a hepekwa fimbo a li ta wanifa po oilonga yaye youtumwa. (2 Ovakorinto 11:23-27) Ashike, otashi dulika Paulus a li a hala okutya onghedi yaye yokukalamwenyo otai mu didilikifa mo e li Omukriste, ndele hamadidiliko o vene.
Elesho lOmbiibeli
(Ovagalati 4:1-20) Ndelenee ohandi ti: Omufyuululi fimbo okaana, kape netukauko pokati kavo nomupiya, nande oye mwene woinima aishe; 2 ndele ota kala mepangelo lovatekuli nomalenga fiyo okefimbo olo la pangelwa kuxe. 3 Osho nafye yo; fimbo twa li ounona otwa li twa kwatelelwa moupika weenghedi dounyuni. 4 Ndelenee ewano lefimbo eshi la fika, Kalunga okwa tuma Omona waye a dalwa komukainhu nokwa dalelwa momhango, 5 opo a kulile ava ve li koshi yomhango, fye tu pewe vali oudalwa. 6 Ndele shaashi nye ovana, Kalunga okwa tuma Omhepo yOmona waye momitima detu ta ingida: “Abba! Tate!” 7 Hano ku fi vali omupika, oove omona, ndele ngee omona, ove omufyuululi yo waKalunga molwaKristus. 8 Ndelenee nale, fimbo inamu shiiva Kalunga, omwa li hamu longele ei ihe fi ookalunga koludi layo. 9 Ndelenee paife, eshi mwa shiiva Kalunga, naunene tuu eshi mwa shiivika kuKalunga, otamu dulu ngahelipi okwaalukila vali keenghedi odo donale dihe noshilonga nodihe neenghono, nomwa hala mu ninge ovapika vado vali? 10 Omu li po tamu tongola omafiku neehani nomafimbo nomido. 11 Onda tila omolweni, pamwe onde mu lihepekela epwanga. 12 Ovamwatate, ohandi mu indile, fei nge, ngaashi ame nde mu fa. Inamu ningila nge owii washa. 13 Ndelenee nye mu shi shii, omolwoungone wokolutu lange nde mu udifila tete evaengeli, 14 nomu shi shii, nhumbi mwa yelekwa kolupe lange lopalutu, nye inamu dina nge, noinamu tonda nge, ndele mwa tambula nge ongaashi omweengeli waKalunga, heeno, ongaashi Kristus Jesus. 15 Hano elitango leni kutya, nye ovanelao, oli li peni? Osheshi ohandi mu hepaulula, ngeno sha dulika, ngeno mwa kufa mo omesho eni mu a pe nge. 16 Hano onda ninga omutondwa weni, eshi nde mu lombwela oshili? 17 Ouladi wavo molweni kau fi woshili; ova hala oku mu tukula mo, nanye opo mu shiive okukala nouladi omolwavo. 18 Onawa okukala nouladi alushe moshinima shiwa, hafimbo olo alike ndi li punye. 19 Ovamwange, ava ndi noku mu dalulula nouyehame, fiyo Kristus ta mono olupe munye. 20 Nonda hala, ngeno ndi li punye paife, nondaka yange ndi i shitukife, osheshi onde mu limbililwa.
10-16 JUNI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OVAEFESO 1-3
“Ehangano laJehova noilonga yalo”
(Ovaefeso 1:8, 9) oyo tuu oyo e i tu pa ihapu ihapu mounongo aushe nomeendunge adishe, 9 eshi e tu shiivifila oshiholekwa shehalo laye opahokwe yaye iwa ei, e i pangela muKristus,
it-2 837 okat. 4
Oshiholekwa
Ouhamba wopaMessias. Paulus okwe tu hololela nawa momashangelo aye oshiholekwa shiyapuki shi na sha naKristus. MOvaefeso 1:9-11 okwa popya shi na sha naKalunga eshi e tu shiivifila “oshiholekwa” shehalo laye, a ti: “Opahokwe yaye iwa ei, e i pangela muKristus, omolwelelo leumbo, te ke li wanifa pakufika komafimbo, nokutya ta ka kwatakanifa muKristus aishe oyo yomeulu naai yokombada yedu. Omuye nafye yo twa pewa oshipewa shefyuululo, osho twe shi nuninwa nale opamhangela yaye, Oye ou ta longo aishe payukifo lehalo laye mwene.” “Oshiholekwa” osho osha kwatela mo epangelo, Ouhamba waKalunga wopaMessias. Oinima “aishe oyo yomeulu” oyo Paulus a popya kombinga yao otai ulike kwaavo tava ka fyuulula Ouhamba womeulu pamwe naKristus. Oinima “yokombada yedu” otai ulike kovapangelwa ovo tava ka kala kombada yedu. Jesus okwa li a lombwela ovahongwa vaye kutya oshiholekwa osho oshi na sha nOuhamba eshi a ti: “Nye omwa pewa okushiiva oshiholekwa shouhamba waKalunga.” — Mark 4:11.
(Ovaefeso 1:10) omolwelelo leumbo, te ke li wanifa pakufika komafimbo, nokutya ta ka kwatakanifa muKristus aishe oyo yomeulu naai yokombada yedu.
Jehova ota ongele oilyo youkwaneumbo waye
3 Moses okwa li a lombwela Ovaisrael kombinga yaJehova a ti: ‘Kalunga ketu oye Omwene aeke.’ (Deut. 6:4) Keshe osho Jehova ta ningi oshi li metwokumwe nelalakano laye. Onghee hano, ‘pakufika kwomafimbo’ ile tu tye peufwafimbo laye la wapala, Jehova okwa hovela okuhanganifa oishitwa yaye aishe inaendunge okupitila melongekido olo ohali ifanwa ‘elelo leumbo.’ (Lesha Ovaefeso 1:8-10.) Elelo olo otali longo meenghedi dopavali. Yotete, Kalunga ota longekida eongalo lOvakriste ovavaekwa opo va ka kale nomwenyo meulu koshi yewiliko laJesus Kristus. Osho osha li sha hovela okuningwa pOpentekoste yomo 33 O.P. eshi Jehova a hovela okwoongela ovo tava ka pangela pamwe naKristus meulu. (Oil. 2:1-4) Ndele molwaashi ovavaekwa ova talwa ko ovayuki nova wana okukala nomwenyo pakanghameno lekuliloyambo laKristus, ova dimina kutya ova ninga “ovana vaKalunga.” — Rom. 3:23, 24; 5:1; 8:15-17.
4 Onghedi onhivali, Kalunga ota longekida ovo tava ka kala mEduparadisa koshi yOuhamba waKristus wopaMessias. Oilyo ‘yongudu inene’ oyo tai ka kala ovakalimo votete mOparadisa. (Eh. 7:9, 13-17; 21:1-5) Opo nee, momukokomoko wEpangelo lOmido Eyovi oonakufya omabiliyona otava ka nyumuninwa omwenyo mOparadisa. (Eh. 20:12, 13) Enyumuko itali ke tu pa tuu eemhito dihapu dokuulika kutya otwa hangana! Pexulilo lomido eyovi, oinima “yokombada yedu” otai ka yelekwa oshikando shaxuuninwa. Ovo tava ka kala ovadiinini pefimbo leyeleko olo otava ka tambulwa ko ve li ‘ovana vaKalunga’ vokombada yedu. — Rom. 8:21; Eh. 20:7, 8.
Konakona moule omamona opamhepo
(Ovaefeso 3:13) Onghee hano ohandi ilikana, muha lololwe komauyehame aa ange ndi a kwete molweni, osheshi oo efimano leni.
Ino efa nande osha shi ku imbe u mone efimano
15 Ongahelipi hatu dulu okukwafela vamwe va pewe efimano kuKalunga? Onghedi imwe omokutula po oshihopaenenwa shokukala ovadiinini. Paulus okwa li a shangela eongalo lokuEfeso a ti: “Onghee hano handi ilikana, mu ha lololwe komauyahame aa ange ndi a kwete molweni, osheshi oo efimano leni.” (Ef. 3:13) Omolwashike Paulus a ti kutya omauyahame aye oku li efimano lOvaefeso? Mokuyakula ovamwaxe nonande opa li omaupyakadi, Paulus okwe va ulikila kutya, okulongela Kalunga oko ku na okukala oshinima sha fimanenena kOmukriste. Ngeno Paulus okwa li a sholola omolwomashongo, ngeno ovamwaxe ova ka kala tave lipula kutya ekwatafano lavo naJehova, oukalele wavo nosho yo eteelelo lavo itali ti sha. Paulus okwa ulikila ovamwaxe okupitila moshihopaenenwa shaye sheitavelo kutya okukala omuhongwa waKristus itaku dulu okuyelekanifwa nande neliyambo keshe olo twa ninga.
(Ovaefeso 3:19) nokushiiva ohole yaKristus ei i dule eshiivo alishe, opo mu yade ouyadi aushe waKalunga.
‘Okushiiva ohole yaKristus’
21 Oshitya shOshigreka osho sha tolokwa ‘okushiiva’ otashi ti okushiiva sha “okupitila moimoniwa.” Ngeenge otwa kala tu hole vamwe ngaashi Jesus, hatu shi ulike mokukala hatu ningi omaliyambo opo tu va kwafele, mokuwanifa po eemhumbwe davo pahole, moku va dimina po tashi di komutima, otashi ke tu kwafela tu ude ko nawa kutya okwa li ha kala e uditile ovanhu ngahelipi. Kungaho, ohatu ka ‘shiiva ohole yaKristus ei i dule eshiivo alishe’ okupitila moimoniwa. Inatu dimbweni nandenande kutya apa ngoo pe fike okuhopaenena kwetu Kristus, opo ngoo tapa ka kala pe fike okweehena kwetu popepi elela naKalunga ketu omunahole, Jehova, oo Jesus ha hopaenene filufilu.
Elesho lOmbiibeli
(Ovaefeso 1:1-14) Paulus, omuyapostoli waKristus Jesus okehalo laKalunga okovayapuki ava ve li muEfeso ovaitaveli muKristus Jesus. 2 Efilonghenda kunye nombili yaKalunga Tate yetu noyOmwene Jesus Kristus. 3 Kalunga naXe yOmwene wetu Jesus Kristus na hambelelwe, Oye ou e tu nangeka noupuna nomapuniko aeshe opamhepo moikwaulu omuKristus, 4 ngaashi e tu hoolola muye fimbo ounyuni inau shitwa, tu kale ovayuki notuhe noshipo koshipala shaye mohole, 5 eshi e tu nunina nale tu ninge ovana vaye muye omolwaJesus Kristus pahokwe yehalo laye, 6 okupandulifa efimano longhenda yaye e i tu pa mOmuholike. 7 Muye otu nekulilo omolwohonde yaye, edimepo lomanyonauno okoupuna wonghenda yaye, 8 oyo tuu oyo e i tu pa ihapu ihapu mounongo aushe nomeendunge adishe, 9 eshi e tu shiivifila oshiholekwa shehalo laye opahokwe yaye iwa ei, e i pangela muKristus, 10 omolwelelo leumbo, te ke li wanifa pakufika komafimbo, nokutya ta ka kwatakanifa muKristus aishe oyo yomeulu naai yokombada yedu. 11 Omuye nafye yo twa pewa oshipewa shefyuululo, osho twe shi nuninwa nale opamhangela yaye, Oye ou ta longo aishe payukifo lehalo laye mwene, 12 opo tu kale ehambelelo lefimano laye, fye ava twa tula etimaumbwile muKristus. 13 Nanye yo eshi mwa uda muye ondjovo yoshili, evaengeli lexupifo leni, eshi mwa itavela yo, omwa didilikwa muye noshilimbo shOmhepo Iyapuki, ou a udanekwa, 14 Oye ou a ninga ombabyona yefyuululo letu okukulila Omona waye nokuhambelelifa efimano laye.
17-23 JUNI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OVAEFESO 4-6
“Lidikeni oilwifo aishe yaKalunga”
(Ovaefeso 6:11-13) Lidikeni oilwifo aishe yaKalunga, opo mu dule okufikamena ekonda laSatana; 12 osheshi ekondjo letu kali fi okukondjifa ombelela nohonde, ndelenee otu nokulwifa oovene novanaenghono, novapangeli vounyuni ou womilaulu, neemhepo dowii mevalelwa. 13 Onghee hano tambuleni oilwifo aishe yaKalunga, mu shiive okulipopila mefiku lii nokukala ofika eshi mwa longa aishe.
Ovanyasha, kondjifeni Ondiaboli
OMUYAPOSTOLI Paulus okwa faafanifa onghalamwenyo yetu yopaKriste naayo yomukwaita oo ha kufa ombinga molwoodi. Fye ohatu lu oita yopamhepo, ndele kai fi yopambelela. Ndele nande ongaho, ovatondi vetu oko ve li shili. Satana neendemoni ovakwaita ve na ounghulungu muhapu. Potete otashi dulika nokuli tu mone twa fa itatu pondola sha, unene tuu ovanyasha Ovakriste. Ongahelipi tava dulu okukala nelineekelo kutya otava dulu okufinda eemhepo dowii? Oushili oyoo kutya ovanyasha otava dulu okufindana. Omolwashike mbela? Omolwaashi ohave ‘lipameke mOmwene nomeenghono daye.’ Ndele ohava ningi shihapu shihe fi ashike okulipameka meenghono daKalunga. Ove lilongekidila olwoodi. Ngaashi ovakwaita va deulwa nawa, navo ova djala “oilwifo aishe yaKalunga.” — Lesha Ovaefeso 6:10-12.
(Ovaefeso 6:14, 15) Hano kaleni ofika mwe limanga oshiya sheni noshili, nye mwa djala ponhulo oipapa yoivela youyuki, 15 nelilongekeko tali di mevaengeli lombili li ninge eenghaku keemhadi deni.
Ovanyasha, kondjifeni Ondiaboli
4 Sha faafana, oshili oyo hatu lihongo mEendjovo daKalunga ohai tu amene koiponga yopamhepo oyo hai etifwa komahongo oipupulu. (Joh. 8:31, 32; 1 Joh. 4:1) Ngeenge otu hole oshili, otashi ka kala shipu kufye okudjala “oipapa yoivela,” kokutya okukala metwokumwe nomifikamhango daKalunga douyuki. (Eps. 111:7, 8; 1 Joh. 5:3) Shikwao vali, ngeenge otu na eudeko loshili lEendjovo daKalunga la yela, ohatu dulu okukala twa pama nokukondjifa ovapataneki vetu. — 1 Pet. 3:15.
7 Osho kashi fi tuu edidiliko langhee omifikamhango daJehova douyuki hadi amene omutima wetu wopafaneko! (Omayel. 4:23) Ngaashi ashike omukwaita iha lundulula oipapa yoivela opo a tule ko oyo inai kola, nafye inatu hala okulundulula omifikamhango daJehova douyuki noinima oyo tu wete kutya oi li mondjila kufye. Molwaashi fye inatu wanenena itatu dulu okwaamena omitima detu. (Omayel. 3:5, 6) Ponhele yaasho, otu na alushe okukala hatu tale ngeenge “oipapa yoivela” oyo Jehova e tu pa otwe i patela mo ngoo nawa momutima wetu.
10 Ngaashi ashike eenghaku odo da li hadi djalwa kovakwaita vaRoma moita, eenghaku dopafaneko odo hadi djalwa kOvakriste ohadi va kwafele va udife etumwalaka lombili. (Jes. 52:7; Rom. 10:15) Ndele nande ongaho, otashi pula ouladi ngeenge pa holoka eemhito u li udife. Roberto, oo e na omido 20, okwa ti: “Onda li handi kala nda tila okuudifila ovanafikola vomongudu yetu. Onda li handi kala nda fya ohoni. Ngeenge handi diladila konakudiwa, nghi shii kutya omolwashike nda li handi kala nda tila ile nda fya ohoni. Paife ohandi hafele okuudifila oomakula vange.”
(Ovaefeso 6:16, 17) Mwaaishe kwateni oshikelelifo sheitavelo, mu dule okudima po nasho oikuti yomunawii ya xwama omundilo, 17 nembale loshivela lexupifo li tambuleni, neongamukonda lOmhepo, nokutya, eendjovo daKalunga.
Ovanyasha, kondjifeni Ondiaboli
13 Satana otashi dulika e kuumbe ‘noikuti ya xwama omundilo’ mokupopya oipupulu kutya Jehova ke na ko nasha naave nosho yo kutya ke ku hole. Ida womido omulongo nomuwoi ota kondjifa omaliudo okukala e udite ehe na oshilonga. Okwa ti: “Onda kala ndi udite kutya Jehova ke li popepi naame noina hala okukala Kaume kange.” Ongahelipi a li a ungaunga neponokelo la tya ngaho? Ida okwa ti: “Okwoongala ohaku pameke eitavelo lange. Onda li ashike handi kala omutumba noka nda li handi yandje omatyekosha, molwaashi onda li handi diladila kutya kape na oo a hala okupwilikina kwaasho handi popi. Paife ohandi lilongekidile okwoongala nohandi kendabala okunyamukula luvali ile lutatu. Nonande kashipu, ohandi kala nda pepelelwa ngeenge nda ningi ngaho. Ovamwatate novamwameme ohava tu nge omukumo. Alushe ohandi di kokwoongala ndi shii kutya Jehova oku hole nge.”
16 Ngaashi ashike embale loshivela hali amene ouluvi wovakwaita, ‘eteelelo lexupifo’ ohali amene omadiladilo etu. (1 Tes. 5:8; Omayel. 3:21) Eteelelo ohali tu kwafele tu kale hatu yandje elitulemo komaudaneko aKalunga nokukala tu na etaleko la yuka li na sha nomaupyakadi. (Eps. 27:1, 14; Oil. 24:15) Ashike ngeenge otwa hala “embale loshivela” letu li kale tali longo otu na oku li djala komutwe, ndele katu na okulihumbata peke.
20 Paulus okwa faafanifa Eendjovo daKalunga neongamukonda olo Jehova e tu pa. Ashike otu na okulihonga oku li longifa noukeka ngeenge hatu popile eitavelo letu ile ngeenge hatu lundulula okudiladila kwetu. (2 Kor. 10:4, 5; 2 Tim. 2:15) Ongahelipi to dulu okuxwepopaleka ounghulungu woye? Sebastian, oo e na omido 21, okwa ti: “Onda kala handi didilike ovelishe imwe metukulwa keshe melesho lange lOmbiibeli. Onda kala handi ongele eevelishe dange odo ndi hole unene. Kungaho, ondi udite ndi li metwokumwe nonghedi oyo Jehova ha diladila.” Daniel, oo a popiwa metetekelo, okwa ti: “Ngeenge handi lesha Ombiibeli yange, ohandi hoolola mo eevelishe odo ndi wete kutya otadi ka kwafela ovanhu ovo handi shakeneke moukalele. Onda mona kutya ovanhu ohave linyenge nawa ngeenge ova mono kutya ou hole Ombiibeli noto kendabala oku va kwafela.”
Konakona moule omamona opamhepo
(Ovaefeso 4:30) Ndele Omhepo Iyapuki yaKalunga inamu mu nyikifa oluhodi, osheshi Oye e mu tulwa oshilimbo fiyo okefiku lekulilo.
it-1 1128 okat. 3
Ouyapuki
Omhepo iyapuki. Eenghono daJehova tadi longo, ile omhepo yaye, odi li mepangelo laye nohe di longifa opo a wanife po elalakano aye. Omhepo oyo oya yela noya koshoka na Kalunga ohe i longifa mouwa. Nomolwaasho hai ifanwa “omhepo iyapuki” nosho yo ‘omhepo youyapuki.’ (Eps 51:11; Luk 11:13; Rom 1:4; Ef 1:13) Ngeenge omhepo iyapuki tai longo momunhu, ohai mu kwafele a kale a koshoka ile omuyapuki. Okuhenoukoshoki ile oilonga ii otai kondjifafana ile tai “nyikifa oluhodi” omhepo oyo. (Ef 4:30) Nonande omhepo iyapuki ihai monika, otai holola omaukwatya aJehova mayapuki nomolwaasho tai dulu ‘okunyikifwa oluhodi.’ Okulonga owii ohaku ‘dimi po omhepo iyapuki.’ (1Tes 5:19) Ngeenge omunhu ota twikile okulonga owii, oha ‘nyikifa oufiye’ omhepo iyapuki yaKalunga, naasho ohashi ningifa Kalunga a ninge omutondi womunhu a tya ngaho. (Jes 63:10) Omunhu oo ta nyikifa oluhodi omhepo iyapuki otashi dulika nokuli e i sheke, naasho oshi li etimba olo Jesus Kristus a ti itali ka dimwa po mounyuni ou nomwaao tau ke uya. — Mat 12:31, 32; Mark 3:28-30; tala OMHEPO (SPIRIT).
(Ovaefeso 5:5) Osheshi nye omu shi shii nawa, nye mu shi wete, keshe omuhaeli ile omulinyateki noulunde, nomunalwisho, osheshi ou omulongeli woikalunga, ke noshitukulwa shefyuululo mouhamba waKristus nowaKalunga.
it-1 1006 okat. 2
Olwisho
Ohali ulikwa moilonga. Ngeenge omunhu oku na olwisho, otashi limonikila meenghatu odo ta katuka, odo hadi holola kutya oku na omahalo a puka ile okwa duvila oinima yonhumba. Omushangi umwe wOmbiibeli Jakob okwe tu lombwela kutya okahalu ngeenge ka fimbapala otaka dala oulunde. (Jak 1:14, 15) Omunalwisho ohe limonikila meenghatu odo ha katuka. Omuyapostoli Paulus okwa popya kutya omunalwisho omulongeli woikalunga. (Ef 5:5) Omunhu omunalwisho oha ningi oshinima osho a halelela oshikalunga shaye ponhele yokupitifa komesho okulongela Omushiti. — Rom 1:24, 25.
Elesho lOmbiibeli
(Ovaefeso 4:17-32) Hano eshi ohandi shi mu lombwele noku mu kumaida mOmwene: Inamu kala vali nokweenda ngaashi ovapaani hava ende moulai womadiladilo avo, 18 ovo va laula meendunge davo ndele ve li kokule nomwenyo womuKalunga omolwokuhashiiva kwomuvo nomolwelikukutiko lomitima davo, 19 ndele ovo va fifa omaliudo avo nove liefela mouhalu okuwanifa ashishe osho sha nyata molwisho. 20 Ndelenee hasho mwa longwa okushiiva Kristus, 21 ngeenge mwe mu uda nomwe mu longwa oshili ngaashi ya kala muJesus: 22 nokutya, mu nokulidula omunhu mukulu, ou mwe mu shikula nale, ndele ohe linyono po mokushikula ouhalu u nekonda. 23 Ndele mu shituke vape momhepo yomadiladilo eni, 24 ndele nye mu djale omunhu mupe a shitwa a fa Kalunga omouyuki nomouyapuki woshili. 25 Onghee hano efeni oipupulu, popyeni oshili keshe tuu namukwao, osheshi mokukalafana ofye oinhimbu yaKristus. 26 Handukeni, ndelenee inamu nyona. Inamu efa etango li ningine mu nehandu. 27 Ndele inamu pa Satana onhele. 28 Omulunga aha vake vali, ndelenee na longe nokulongifa omake aye ouwa, opo a kale e na sha okuyandjela eehepele. 29 Momakanya eni muha pite nande ondjovo ya nyata, ndelenee odedi diwa dokutungafana, da wapala okupwilikina. 30 Ndele Omhepo Iyapuki yaKalunga inamu mu nyikifa oluhodi, osheshi Oye e mu tulwa oshilimbo fiyo okefiku lekulilo. 31 Onya keshe, ekeshuko nehandu, efulakato netukano, owii keshe nau kale kokule nanye. 32 Ndelenee kalafaneni mu noukaume nokufilafana onghenda nokudiminafana po omatimba, ngaashi Kalunga e mu dimina po muKristus.
24-30 JUNI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OVAFILIPPI 1-4
“Kaleni muhe na nande oshisho shasha”
(Ovafilippi 4:6) Kaleni muhe na nande oshisho shasha, ndelenee oufyoona weni u shiivifileni Kalunga momailikano nomomaindilo pamwe nomapandulo,
“Ombili yaKalunga . . . i dule eendunge adishe”
10 Oshike tashi dulu oku tu kwafela tuha kale tu noshisho shasha notu mone “ombili yaKalunga?” Eendjovo daPaulus odo a shangela Ovafilippi otadi tu ulikile kutya ekandule po lomaupyakadi olo okwiilikana. Onghee hano, ngeenge tu noisho, otwa pumbwa oku i popya momailikano. (Lesha 1 Petrus 5:6, 7.) Ilikana kuJehova u neitavelo, u shii kutya ohe ku file oshisho. Ilikana kuye “pamwe nomapandulo,” to diladila komanangeko noupuna oye. Elineekelo letu muye otali ka pamekwa ngeenge otwa kaleke momadiladilo kutya ota “dulu kulonga shihapuhapu kombada yaai hatu i indile nohatu i diladila.” — Ef. 3:20.
(Ovafilippi 4:7) nombili yaKalunga ei i dule eendunge adishe, otai ka amena omitima deni nomadiladilo eni muKristus Jesus.
“Ombili yaKalunga . . . i dule eendunge adishe”
7 Nopehe na omalimbililo, eshi ovamwatate vomuFilippi va lesha onhumwafo yaPaulus, ova li va dimbuluka osho sha li she mu ningilwa nanghee paha li nande oumwe a li a teelela Jehova a katuke onghatu monghedi omo e shi ninga. Paulus okwa li te va hongo oshilihongomwa sha shike? Okwa li te va hongo vaha kale va tila nandenande. Ilikana, opo nee oto mono ombili yaKalunga. Ashike didilika kutya ‘ombili yaKalunga oi dule eendunge adishe.’ Mbela osho osha hala okutya shike? Ovatoloki vamwe ova toloka outumbulilo oo kutya, “Oi dule eemhangela dovanhu adishe.” Paulelalela, Paulus okwa li ta ti kutya “ombili yaKalunga” oiwa neenghono i dule nokuli osho hatu diladila. Nonande pataleko lopanhu otashi dulika tuhe wete onghedi yokudja mo momaupyakadi, Jehova oha kala ei wete, nota dulu okuninga osho inashi teelelwa. — Lesha 2 Petrus 2:9.
“Ombili yaKalunga . . . i dule eendunge adishe”
16 Ohatu ka mona oidjemo ilipi ngeenge otu na ‘ombili yaKalunga oyo i dule eendunge adishe?’ Omishangwa otadi nyamukula kutya ‘otai ka amena omitima nomadiladilo etu muKristus Jesus.’ (Fil. 4:7) Oshitya shomelaka lopehovelo “amena” osha li outumbulilo wovakwaita. Oshitya osho osha yukifa komuhandjo wovakwaita ovo va li ve lineekelelwa okwaamena oshilando pefimbo lonale. Filippi osho shimwe shomoilando oyo. Ovakalimo vomuFilippi ova li hava kofa va pwila mo oufiku, ve shii kutya ovakwaita otava amene omivelo doshilando shavo. Sha faafana, ngeenge otu na “ombili yaKalunga,” omitima nomadiladilo etu oha kala a pepelelwa. Otu shii kutya Jehova ohe tu file oshisho nokwa hala tu pondole. (1 Pet. 5:10) Eshiivo la tya ngaho ohali tu amene tuha kale twa wililwa po koisho ile ketekomukumo.
Konakona moule omamona opamhepo
(Ovafilippi 2:17) Ndele nande ohandi tilwashi ngaashi eyambo meyakulo leitavelo leni, ohandi hafe, nohandi nyakukwa pamwe nanye amushe,
it-2 528 okat. 5
Omayambo
Oikunwayambo. Oikunwayambo oya li hai yandjwa ngaashi ashike omayambo makwao, unene tuu konima eshi Ovaisrael va ya mEdu lEudaneko. (Num 15:2, 5, 8-10) Oya li ya kwatela mo omaviinyu (‘omaviinyu e neenghono’), nokwa li haa tilwa koaltari. (Num 28:7, 14; yelekanifa Ex 30:9; Num 15:10.) Omuyapostoli Paulus okwa shangela Ovakriste vokuFilippi a ti: “Ndele nande ohandi tilwashi ngaashi eyambo meyakulo leitavelo leni, ohandi hafe.” Okwa longifa efaneko loikunwayambo opo a ulike kutya oku na ehalo lokukwafela Ovakriste vakwao. (Fil 2:17) Fimbo ina fya, okwa shangela Timoteus a ti: “Ame ohandi tilwashi nokuli ngaashi eyambo ndele efimbo lange lokutukuka ola fika.” — 2Tim 4:6.
(Ovafilippi 3:11) ame ndi fike ko kenyumuko [lotete, NW] lokovafi.
‘Enyumuko lotete’ ola hovela nale
5 Kakele kenyumuko laJesus, ovavaekwa ovo ve li ‘Israel yaKalunga’ ove na okunyumuninwa meulu, omo tava “ka kala alushe pOmwene” Jesus Kristus. (Ovagalati 6:16; 1 Ovatessaloniki 4:17) Ombibeli otai ti kutya enyumuko olo olo ‘enyumuko lotete.’ (Ehololo 20:6) Konima ngeenge enyumuko olo la pu, opo ashike ovanhu omamiliyona ovo ve li meembiladimbuluko tava ka nyumuninwa omwenyo kombada yedu, notava ka kala ve na etimaumbwile lokukala nomwenyo waalushe mEduparadisa. Onghee hano, kutya nee otu na eteelelo lokuya meulu ile oloku ka kala mEduparadisa, otu na okukala tu na ohokwe filufilu ‘menyumuko lotete.’ Ovo hava nyumunwa menyumuko lotete ohava nyumunwa nomalutu a tya ngahelipi? Enyumuko olo ola hovela naini notali ka xula naini?
Elesho lOmbiibeli
(Ovafilippi 4:10-23) Onda li nda hafa unene mOmwene, osheshi ngolongo mwa tukuluka okufila nge oshisho, nongaashi nonale mwa li mwe shi hala, ndele inamu mona omhito oku shi ninga. 11 Hakutya omolweemhumbwe dange handi shi popi, osheshi ame onda ika okuwanena naai ndi i kwete. 12 Ondi shii okukala noluhepo nondi shii okukala nehepuluko, onda ika aishe nokukala akushe, okukuta nokufya ondjala, okukala noupuna noluhepo. 13 Aishe ohandi i dulu omolwaKristus, ou ta pameke nge. 14 Nande ngaha nye mwa ninga nawa, eshi mwa kwafa nge moudjuu wange. 15 Nanye yo Ovafilippi, omu shi shii, pehovelo leudifo levaengeli, eshi nda dja kuMakedonia, inapa kala nande eongalo limwe le litula kumwe naame mokuvalula eshi sha yandjwa naashi sha tambulwa, onye amuke. 16 Osheshi nokuTessalonika yo onye mwa tumina nge halumwe aluke ei nde i hepa. 17 Hakutya handi kongo oshali, ndelenee ohandi kongo oiimati i mu hapupalele. 18 Ndelenee onda tambula aishe, nda wana ndele pa xupa nokuli. Nda mona ehepuluko linene, eshi nda mona kuEpafroditus, osho mwe shi tumina nge, oyo edimba liwa, neyambo liwa la wapalela Kalunga. 19 Ndelenee Kalunga kange ote mu wanifile keshe eshi mwa pumbwa shi fike poupuna waye mefimano muKristus Jesus. 20 Ndelenee Kalunga Tate yetu, Oye na fimanekwe alushe fiyo alushe. Amen. 21 Kundileni po omuyapuki keshe muKristus Jesus. Ovamwatate aveshe ve li pwaame otave mu kundile po. 22 Ovayapuki aveshe otave mu kundu, unene ovaneumbo lomukesari. 23 Efilonghenda lOmwene wetu Jesus Kristus nali kale nomhepo yeni! Amen.