Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
6-12 JANUALI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 1-2
“Jehova okwa shitila oinima i na omwenyo kombada yedu”
(Genesis 1:3, 4) Ndele Kalunga okwa ti: “Nape uye ouyelele!” Nouyelele owe uya. 4 Ndele Kalunga okwa tala ouyelele oo omuwa. Ndele Kalunga okwa tongola ouyelele momulaulu.
(Genesis 1:6) Ndele Kalunga okwa ti: “Napa kale evalelwa pokati komeva, lo li ninge etongoko pokati komeva nomeva.”
(Genesis 1:9) Ndele Kalunga okwa ti: “Omeva okoshi yeulu naa ongale monhele imwe, opo oukukutu u monike.” Ndele osho sha ningwa.
(Genesis 1:11) Ndele Kalunga okwa ti: “Edu nali twimike omwiidi, oimeno tai eta eembuto nomiti edi tadi imi oiimati pamaludi ado, nombuto yado kombada yedu.” Ndele osho sha ningwa.
it-1-E 527-528
Eshito
Eshi Kalunga a popya mEfiku loTete a ti: “Nape uye ouyelele,” ouyelele owa li wa mbaduka kombada yoilemo nonande odjo youyelele oo kaya li i wetike nawanawa kombada yedu. Otashi dulika ouyelele wa endela ko kanini nakanini, ngaashi sha ulikwa komutoloki J. W. Watts oo a ti: “Mokweendela ko kwefimbo, ouyelele owe uya po.” (Gen 1:3, A Distinctive Translation of Genesis) Kalunga okwa tongola ouyelele nomulaulu, ouyelele okwe u luka Omutenya nomulaulu okwe u luka Oufiku. Osho otashi ulike kutya edu ohali dingonoka etango, opo eembinga dalo dokoushilo nokouninginino di mone ouyelele nomulaulu. — Gen 1:3, 4.
MEfiku Etivali Kalunga okwa shita evalelwa opo pa kale etongoko “pokati komeva nomeva.” Omeva amwe okwa fyaala kedu, ndele mahapu okwa ya pombada, nopokati kao opa tulwa evalelwa. Kalunga okwa luka evalelwa Eulu, ndele osho itashi ulike kewangadjo alishe oko ku na eenyofi nomaminikilo makwao. — Gen 1:6-8; tala mo-Insight EXPANSE.
MEfiku Etitatu Kalunga okwa ongela ponhele imwe pashikumwifilonga omeva oo e li kombada yedu, naapo paha li vali omeva okwa luka po Edu. Mefiku olo tuu olo, Kalunga okwa li a shita nokumwenyeka omwiidi noimeno ikwao nosho yo omiti hadi imi oiimati. Oinima oyo oya shitwa odikilila, ndele hakupitila moevolusi. Aishe oya shitwa tai dulu okwiima ile okudala “pamaludi” ayo. — Gen 1:9-13.
(Genesis 1:14) Ndele Kalunga okwa ti: “Mevalelwa leulu namu uye omaminikilo okutongola omutenya noufiku; ndele naa ninge omadidiliko omafimbo, omafiku nomido.
(Genesis 1:20) Ndele Kalunga okwa ti: “Momeva namu yade oinamwenyo yomomeva, needila nadi tuke kombada yedu mevalelwa leulu.”
(Genesis 1:24) Ndele Kalunga okwa ti: “Edu nali ete oinamwenyo pamaludi layo: oimuna noyaalangati noifitukuti pamaludi ayo.” Ndele osho sha ningwa.
(Genesis 1:27) Ndele Kalunga okwa shita omunhu oshifefa shaye; oshifefa shaye Ye e mu shita: omulumenhu nomukainhu Ye e va shita.
it-1-E 528 okat. 5-8
Eshito
Okutala muGenesis 1:16 oshididilikwedi yo eshi oshityalonga shOshiheberi bara, osho tashi ti “okushita,” inashi longifwa mo. Ndele ponhele yaasho, omwa longifwa oshityalonga shOshiheberi asah, osho tashi ti “okuninga.” Molwaashi “eulu” olo la popiwa muGenesis 1:1 omwa kwatelwa etango, omwedi nosho yo eenyofi osha yela kutya oinima oyo oya shitwa nale fimbo Efiku Etine inali fika. Mefiku etine, Kalunga okwa twikila “okuninga” omaminikilo okeulu oo e li pombada yedu mevalelwa. Eshi kwa tiwa “Kalunga okwe a tula mevalelwa leulu a minikile edu,” otashi ulike kutya paife oku wetike kombada yedu ngaashi a li mevalelwa. Shikwao vali, omaminikilo oku li “omadidiliko omafimbo, omafiku nomido,” oo lwanima a li taa ka wilika ovanhu meenghedi dihapu. — Gen 1:14.
MEfiku Etitano omo mwa shitwa oinima yotete i na omwenyo inamu kwatelwa omunhu. Kalunga ina shita ashike oshishitwa shimwe sho ngeno tashi lundulukile moinima imwe i lili, ndele okwa shita oishitwa ihapu i na omwenyo. Ombiibeli oya ti: “Kalunga okwa shita oinamwenyo inene yomefuta noinamwenyo aishe ei tai linyenganyenga nokunyangadala momeva pamaludi ayo. Nokwa shita eedila adishe di nomavava pamaludi ado.” Molwaashi Kalunga okwa li a mona kutya aishe oyo a shita oya wa pala, okwe i nangeka noupuna, nokwe i lombwela i “hapupale,” osho osha li tashi shiiva molwaashi Kalunga okwe i shitila oukwatya wokudula okudalafana ‘pamaludi ayo.’ — Gen 1:20-23.
MEfiku Etihamano “Kalunga okwa ninga oifitukuti aishe yedu pamaludi ayo, noimuna pamaludi ayo, noinamwenyo aishe ei tai linyenge kombada yedu pamaludi ayo,” eshito laKalunga la tya ngaho nosho yo ikwao ya tetekela oya li iwa. — Gen 1:24, 25.
Lwopexulilo lefiku etihamano lokushita, Kalunga okwa shita oshishitwa shimwe shipe osho shi dule oinamwenyo aishe, ashike oshi dulike kovaengeli. Oshishitwa osho omunhu oo a shitwa oshifeka shaKalunga. Nonande Genesis 1:27 okwa popya pauxupi shi na sha novanhu kutya ‘Kalunga okwa shita omulumenhu nomukainhu,’ ehokololo la pambafana olo li li muGenesis 2:7-9 otali ulike kutya Jehova Kalunga okwa ma omunhu mondwi yedu, ndele ta fudile meyulu laye omufudo womwenyo, opo nee omunhu okwa ninga omwenyo nokwe mu tula moparadisa omo mwa li mu na oikulya. Pomhito opo Jehova okwa longifa edu opo a shite omulumenhu, ashike okwa shita omukainhu a longifa olupati laAdam. (Gen 2:18-25) Okudja eshi omukainhu a shitwa, ‘oludi’ lomunhu ola li le lixwa po. — Gen 5:1, 2.
Konakona moule omamona opamhepo
(Genesis 1:1) Pehovelo Kalunga okwa shita eulu nedu.
w15-E 6/1 5
Nghee ounongononi wa kuma onghalamwenyo yoye
Omido dedu nosho yo deshito
Ovanongononi ova tengeneka kutya edu oli na omido omabiliyona ane lwaapo, neshito ola shitwa omido omabiliyona 13 fiyo 14 lwaapo a pita. Ombiibeli inai popya kutya eshito ola shitwa naini. Nokai na apa ya popya kutya edu ola kala po ashike oule womido omayovi manini. Ovelishe yotete mOmbiibeli oya ti: “Pehovelo Kalunga okwa shita eulu nedu.” (Genesis 1:1) Etumbulo olo la mbwalangadja ola ningifa ovanongononi va tengeneke kutya eshito ola kala po oule womido di fike peni.
(Genesis 1:26) Ndele Kalunga okwa ti: “Tu meni ovanhu oshifefa shetu, ve tu fe, ndele nava pangele oinamwenyo yomefuta, needila dokeulu, noimuna, nedu alishe, noinamwenyo aishe tai linyenge kombada yedu.”
it-2-E 52
Jesus Kristus
Ke fi Omushiti. Omona waKalunga okwa kufa ombinga moilonga yokushita, ashike osho inashi mu ningifa a kale Omushiti ngaashi Xe. Eenghono dokushita oda dja kuKalunga okupitila momhepo yaye iyapuki ile eenghono daye tadi longo. (Gen 1:2; Eps 33:6) Molwaashi Jehova oye Odjo yomwenyo, oinima aishe i na omwenyo, i wetike naayo ihe wetike, oi na omwenyo omolwaye. (Eps 36:9) Ponhele yokukala Omushiti, Omona okwa li oshilongifo osho Jehova a longifa opo a shite oinima aishe. Jesus naye okwa yandja olupandu alishe kuxe omolweshito, ngaashi omishangwa adishe tadi shi ulike. — Mat 19:4-6; Tala mo-Insight CREATION.
Elesho lOmbiibeli
(Genesis 1:1-19) Pehovelo Kalunga okwa shita eulu nedu. 2 Ndele edu ola li la tokekwa nola li hamungaho, nomulaulu owa li kombada youle womeva, nOmhepo yaKalunga ya tengelela kombada yomeva. 3 Ndele Kalunga okwa ti: “Nape uye ouyelele!” Nouyelele owe uya. 4 Ndele Kalunga okwa tala ouyelele oo omuwa. Ndele Kalunga okwa tongola ouyelele momulaulu 5 ndele Kalunga okwa luka ouyelele “omutenya”, nomulaulu okwe u luka “oufiku”. Ndele opa ningwa onguloshi nongula, efiku lotete. 6 Ndele Kalunga okwa ti: “Napa kale evalelwa pokati komeva, lo li ninge etongoko pokati komeva nomeva.” 7 Ndele Kalunga okwa ninga evalelwa nokwa tongola omeva aa a kala koshi yevalelwa naa a kala kombada yevalelwa. Ndele osho sha ningwa. 8 Ndele Kalunga okwa luka evalelwa “eulu”. Ndele opa ningwa onguloshi nongula, efiku etivali. 9 Ndele Kalunga okwa ti: “Omeva okoshi yeulu naa ongale monhele imwe, opo oukukutu u monike.” Ndele osho sha ningwa. 10 Ndele Kalunga okwa luka oukukutu “edu”, ndele okwoongala kwomeva okwe ku luka “efuta”. Opo nee Kalunga e shi tala, sha wapala. 11 Ndele Kalunga okwa ti: “Edu nali twimike omwiidi, oimeno tai eta eembuto nomiti edi tadi imi oiimati pamaludi ado, nombuto yado kombada yedu.” Ndele osho sha ningwa 12 Edu ola twimika omwiidi, noimeno ya eta eembuto pamaludi ayo nomiti da ima oiimati mu na ombuto yado pamaludi ado. Opo Kalunga okwe shi tala, sha wapala. 13 Ndele pa ningwa onguloshi nongula, efiku etitatu. 14 Ndele Kalunga okwa ti: “Mevalelwa leulu namu uye omaminikilo okutongola omutenya noufiku; ndele naa ninge omadidiliko omafimbo, omafiku nomido. 15 Oo naa kale ouyelele mevalelwa leulu okuminikila edu.” Ndele osho sha ningwa. 16 Kalunga okwa ninga omaminikilo avali manene: etango okupangela omutenya ohani okupangela oufiku, neenyofi yo. 17 Ndele Kalunga okwe a tula mevalelwa leulu a minikile edu, 18 nokupangela omutenya noufiku nokutongola ouyelele momulaulu. Opo Kalunga e shi tala, sha wapala. 19 Ndele opa ningwa onguloshi nongula, efiku etine.
13-19 JANUALI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 3-5
“Oilanduliko inyanyalifi oyo ya etifwa koipupulu yotete”
(Genesis 3:1-5) Ndele eyoka la li la lungama li dule oifitukuti aishe yomoixwa ei Omwene Kalunga a ninga. Ndele lo ola pula omwalikadi: “Kalunga okwa ti shili: ‘Inamu lya komiti adishe domoshikunino?’” 2 Ndele omwalikadi okwa nyamukula eyoka: “Ohatu li oiimati yomiti domoshikunino, 3 ndelenee oiimati yomuti wopokati koshikunino Kalunga okwa ti: ‘Inamu i lya, nye inamu i kuma, muha fye.’” 4 Opo nee eyoka ola tya komwalikadi: “Nye itamu fi shili. 5 Kalunga oku shi shii nokutya, ngeenge mwe i li, omesho eni otaa pashuka, ndele tamu shiiva ouwa nowii, ngaashi Kalunga.”
Jehova ota ka wanifa po elalakano laye
Satana Ondiaboli, okwa li a longifa eyoka eshi a pukifa Eva aha dulike kuXe, Jehova. (Lesha Genesis 3:1-5; Eh. 12:9) Satana okwa li a ningifa ovana vaKalunga vopanhu va diladile kutya inava pitikwa va lye “komiti adishe domoshikunino.” Okwa li a fa ngeno ta ti: ‘Omwa hala kutya ita mu dulu okuninga ngaashi mwa hala?’ Lwanima okwa li a lombwela Eva oipupulu inyanyalifa eshi a ti: “Nye itamu fi shili.” Opo nee okwa li a kendabala oku mu tomha kutya ina pumbwa okwiitavela Kalunga, eshi a ti: “Kalunga oku shi shii nokutya, ngeenge mwe i li, omesho eni otaa pashuka.” Satana okwa li ta ti kutya Jehova ka li a hala va lye oshiimati osho, molwaashi ngeenge ove shi li omesho avo otaa pashuka. Natango, Satana okwa li e va lombwela oipupulu eshi a ti: ‘Otamu shiiva ouwa nowii, ngaashi Kalunga.’
(Genesis 3:6) Opo nee omwalikadi okwa tala, omuti ou omuwa nokulya notau hafifa omesho, heeno, omuti kau yehama shili okupa omunhu eendunge. Ndele ye okwa kufa oiimati yao ndele ta li ndele ta pe yo omulumenhu waye, ndele ye okwa lya.
w00-E 11/15 25-26
Ohatu dulu okulihonga sha kovalihomboli votete
Mbela Eva ka li ta dulu okuhenuka okunyona? Okwa li ta dulu filufilu! Litula meenghaku daye. Osho eyoka la popya osha li shi li omhinge filufilu naasho Kalunga nosho yo Adam va popya. Oto ka kala u udite ngahelipi ngeenge umwe oo uhe shii okwe ku lombwele kutya umwe oo u hole omukengeleledi noke fi okulineekelwa? Eva okwa li ta dulu okulinyenga monghedi imwe i lili; ngeno a anya filufilu okupwilikina koipupulu inyanyalifa ya tya ngaho. Shikwao vali, eyoka ka li na oufemba wokutula momalimbililo ouyuki waKalunga nowomushamane waye. Eva okwa li ngeno e na okupula tete oukwamutwe waye ofimbo ina ninga etokolo la sha. Nafye osho tu na okuninga ngaho ngeenge otwa pewa ouyelele wonhumba oo u li omhinge nomalombwelo aKalunga. Ashike Eva okwa li e lineekela eendjovo dOmuhongauli nokwa li a hala okukala ta tokola kuye mwene osho shi li mondjila naasho sha puka. Eshi ngoo a kala ta diladila kombinga yediladilo olo, osho ngoo a enda te li hokwa. Eva ina ninga tuu epuko la kwata moiti eshi a kala ta diladila kombinga yoinima ya puka, ponhele yoku i ekelashi ile e i kundafane nomushamane waye! — 1 Ovakorinto 11:3; Jakob 1:14, 15.
Adam okwa li a pwilikina kondaka yomukulukadi waye
Diva Eva okwa li a ningifa Adam e mu waimine mokunyona kwaye. Oshike sha ningifa Adam e liyandje komukulukadi waye? (Genesis 3:6, 17) Adam ka li e shii kutya na kale omudiinini kulyelye. Mbela okwa li e na okudulika kOmushiti waye oo e mu pa oinima aishe, mwa kwatelwa omukulukadi waye omuholike, Eva? Mbela Adam okwa li e na okukonga ewiliko kuKalunga kombinga yaasho a li e na okuninga po pomhito oyo? Ile ota ka hoolola okuyambidida omukulukadi waye? Adam okwa li e shi shii nawanawa kutya osho omukulukadi waye a teelela oku ka mona ngeenge okwa li oshiimati osho va kelelwa osha li omaheka ongaho. Omuyapostoli Paulus okwa nwefwa mo a shange ta ti: “Adam ina pukifwa, ashike omukainhu oye a pukifwa filufilu, ndele ta nyono.” (1 Timoteus 2:14) Onghee hano, Adam okwa hoolola owina aha dulike kuJehova. Oumbada wokukala a tila okutukauka ko komukulukadi waye owa li muhapu u dule eitavelo laye meenghono daKalunga dokukandula po oupyakadi.
(Genesis 3:15-19) Ndele Ame ohandi ka tula outondwe pokati koye nomwalikadi nokoludalo loye nokoludalo laye. Ye ota ka nyanyaula omutwe woye ndele ove to ke mu twa moshififinwa.” 16 Ye okwa lombwela omwalikadi ta ti: “Ame ohandi ke ku hapupalifila oudjuu moufimba woye. Ove to ka dala ounona voye nokuyehama. Ndele oto kala nokuhala omulumenhu woye, ndele ye ote ke ku pangela.” 17 Ndele Ye okwa lombwela omulumenhu ta ti: “Ove eshi wa pwilikina ondaka yomwalikadi woye, ndele wa lya komuti nde ku lombwela uha lye ko, edu otali fingwa molwoye, ndele oto ke lipalula noudjuu omafiku oye aeshe. 18 Lo oli na oku ku menifila yo omakiya neeshosholo. Ndele ove oto ka lya oimeno yomoixwa. 19 Omungome woye oto u li noshinhwi moshipala shoye, fiyo oto shuna medu, osheshi omo wa kufwa. Osheshi oove edu, ndele oto ka ninga edu.”
w12-E 9/1 4 okat. 2
Kalunga oku na ko ngoo nasha novakainhu?
Mbela ovakainhu ova fingwa kuKalunga?
Hasho nandenande. Ndele “eyoka likulu olo hali ifanwa Ondiaboli” olo la “fingwa” kuKalunga. (Ehololo 12:9; Genesis 3:14) Eshi Kalunga a ti kutya Adam ota ka “pangela” omukulukadi waye, ka li ta ulike kutya okwa hokwa okufininikilwa kongudi kwovakainhu kovalumenhu. (Genesis 3:16) Ndele okwa li ashike ta xunganeke oilanduliko inyikifa oluhodi yokunyona kwovalihomboli votete.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaGenesis — I
3:17 — Omomukalo guni evi lya li lya thingwa, nokuthingwa kwalyo okwa kala uule wethimbo li thike peni? Ethingo ndyoka lya thingwa evi olya li tali ti kutya osha li tashi ka kala oshidhigu noonkondo oku li longa. Iilanduliko yokuthingwa kwevi, omakwega noondjoho yalyo, oya li unene yu uvika koluvalo lwaAdam sho he yaNoa, Lamek a popi kombinga ‘yomaupyakadhi giikaha yetu mevi ndika lya thingwa kuKalunga.’ (Genesis 5:29, OB-1986) Konima yEyelu, Jehova okwa yambeke Noa noyanamati e te ya lombwele elalakano Lye kutya nayu udhithe evi. (Genesis 9:1) Okuthinga kwaKalunga evi osha yela kutya okwa kuthwa po. — Genesis 13:10.
it-2-E 186
Ouyahame woshifeta
Oudjuu oo hau etifwa kokudala. Kalunga okwa lombwela omukainhu wotete Eva konima eshi a nyona kutya ota ka yahama eshi ta mono ounona. Ngeno okwa dulikile, ngeno Kalunga okwa kala noku mu nangeka noupuna, nokwa ka mona ngeno ounona nopehe na ouyahame molwaashi “enangeko noupuna lOmwene, olo tali likolifa, noshilonga shidjuu itashi wedele ko sha.” (Omayel 10:22) Ndele paife omolwokuhawanenena, ope na ouyahame molwaashi olutu itali longo vali ngaashi la li li na okulonga. Onghee hano, Kalunga okwa ti (ngaashi luhapu oinima oyo a pitika i ningwe hai popiwa ya fa oye e i ninga): “Ame ohandi ke ku hapupalifila oudjuu moufimba woye. Ove to ka dala ounona voye nokuyehama.” — Gen 3:16.
Konakona moule omamona opamhepo
(Genesis 4:23, 24) Ndele Lamek okwa lombwela ovalikadi vaye: “Ada naSilla, udeni ondaka yange! Ovalikadi vaLamek, pwilikineni ondjovo yange. Onda dipaa omunhu, eshi a denga nge oshipute, nomunyasha omolwombole yange. 24 Osheshi Kain ota ka handukilwa luheyali, ndelenee Lamek olwomilongo heyali naheyali.”
it-2-E 192 okat. 5
Lamek
Okatevo oko Lamek a totela ovakulukadi vaye (Gen 4:23, 24) ota ka ulike oukolokoshi oo wa li ko pefimbo laye. Okatevo kaye otaka ti ngaha: “udeni ondaka yange! Ovalikadi vaLamek, pwilikineni ondjovo yange. Onda dipaa omunhu, eshi a denga nge oshipute, nomunyasha omolwombole yange. Osheshi Kain ota ka handukilwa luheyali, ndelenee Lamek olwomilongo heyali naheyali.” Osho otashi ulike kutya Lamek okwa li ta yukipalifa eenghatu daye eshi a ti kutya ye ina dipaela owina ngaashi Kain. Lamek okwa popya kutya okwa dipaa omunhu opo e li amene molwaashi omunhu oo okwe mu denga noku mu ninga oshipute. Onghee hano, okatevo kaye otaka ulike kutya okwa li ta indile opo a amenwe kwaao a hala oku mu shunifila owii eshi a dipaa omunhu oo a li e mu ponokela.
(Genesis 4:26) Ndele Set okwa dalelwa yo omona omumati, ou a luka Enos. Mefimbo tuu olo vo ova hovela okwiifana edina laKalunga.
it-1-E 338 okat. 2
Okusheka Kalunga
“Okwiifana edina laKalunga” Jehova oko kwa li kwa hovela pefimbo laEnos olo la tetekela Eyelu kakwa li kwa yuka, molwaashi Abel okwa kala nale ha popi naKalunga ta longifa edina laye lopaumwene. (Gen 4:26; Heb 11:4) Ngaashi ovahongwanhu vamwe ve shi ulika, okwiifana edina laKalunga oko okwa li kwa ningwa monghedi yoku li longifa nai notashi dulika va li va luka ovanhu vonhumba ile oihongwafano Jehova, naasho osha li okusheka Kalunga. — Tala mo-Insight ENOSH, ENOS.
Elesho lOmbiibeli
(Genesis 4:17–5:8) Ndele Kain okwa nangala nomwalikadi waye ndele ye okwa ninga oufimba ndele a dala Henok. Komesho ye okwa tunga oshilando ndele e shi lukila edina lomona waye Henok. 18 Ndele Henok okwa dalelwa Irad. Ndele Irad okwa li xe yaMehujael. Ndele Mehujael okwa li xe yaMetusael. Ndele Metusael okwa li xe yaLamek. 19 Ndele Lamek okwa hombola ovalikadi vavali. Edina laau wotete oAda, ndele edina lomutivali oSilla. 20 Ndele Ada okwa dala Jabal. Ye okwa li xe yovanamatwali noyovanahambo. 21 Edina lamumwaina ola li Jubal. Ye okwa li xe yaaveshe ava hava shiki ouxumbafeta nomapoli. 22 Ndele Silla okwa dala yo Tubal-Kain, omuhambwidi ha hambula oilongifo i lili noi lili yoshikushu noyoivela. Nomumwaina omukainhu waTubal-Kain okwa li Naama. 23 Ndele Lamek okwa lombwela ovalikadi vaye: “Ada naSilla, udeni ondaka yange! Ovalikadi vaLamek, pwilikineni ondjovo yange. Onda dipaa omunhu, eshi a denga nge oshipute, nomunyasha omolwombole yange. 24 Osheshi Kain ota ka handukilwa luheyali, ndelenee Lamek olwomilongo heyali naheyali.” 25 Ndele Adam okwa nangala vali nomwalikadi waye, ndele okwa dala omona okamati ndele e mu luka Set. Osheshi ye okwa ti: “Kalunga okwa pa nge omona umwe ponhele yaAbel, ou a dipawa kuKain.” 26 Ndele Set okwa dalelwa yo omona omumati, ou a luka Enos. Mefimbo tuu olo vo ova hovela okwiifana edina laKalunga.
5 Efina lepata laAdam oleli: Mefiku tuu olo Kalunga a shita omunhu, Ye okwe mu ninga oshifefa shaye. 2 Ye okwe va shitile omulumenhu nomukainhu ndele okwe va nangeka noupuna, ndele te va luku “omunhu” mefiku tuu olo vo va shitwa. 3 Omido daAdam eshi da li efele limwe nomilongo nhatu, ye okwa dala omona okamati oshifefa shaye, ndele okwe mu luka Set. 4 Ndele efimbo laAdam, eshi a dala Set, ola li omido omafele ahetatu. Ndele ye okwa li e na ovana ovamati noukadona. 5 Osho hano efimbo olo alishe Adam a kala nomwenyo, ola li omido omafele omugoi nomilongo nhatu, eshi ye a fya. 6 Omido daSet eshi da li efele limwe nanhano, ye okwa dala Enos. 7 Ndele Set eshi a dala Enos, okwa kala nomwenyo natango omido omafele ahetatu nomido heyali. Ndele ye okwa li e na ovana ovamati noukadona. 8 Osho hano omido adishe daSet oda li omafele omugoi nomulongo nambali, eshi ye a fya.
20-26 JANUALI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 6-8
“Osho a ninga”
(Genesis 6:9) Omahepaululo epata laNoa. Noa okwa li omulumenhu omuyuki nokwa li ehe na etimba mokati kovanhu vomounyuni waye. Noa okwa enda pamwe naKalunga.
(Genesis 6:13) Ndele Kalunga okwa lombwela Noa: “Patokolo lange exulilo lombelela aishe ola fika. Osheshi vo ova yadifa edu noukolokoshi ndele tala, Ame ohandi ke va hanauna po pamwe nedu.
Hopaenena eitavelo nokudulika kwaNoa, Daniel naJob
Omashongo oo Noa a li a taalela. Pefimbo laHenok, xekulululwa yaNoa, ovanhu ova li ovahenakalunga. Ova li nokuli tava popile Jehova mowii “neendjovo . . . dikukutu.” (Jud. 14, 15) Elongifo leenghono ola li la lunda pombada. Pefimbo laNoa edu ola li la “yada oukolokoshi.” Ovaengeli ovakolokoshi ova li ve lilundululila momalutu opambelela, ndele tave likufile ovakainhu, ndele tava dala ounona ovakwanyanya. (Gen. 6:2-4, 11, 12) Ashike Noa hasho a li ngaho okwa li a yooloka ko. “Noa okwa mona onghenda momesho Omwene. . . . nokwa li ehe na etimba mokati kovanhu vomounyuni waye. Noa okwa enda pamwe naKalunga.” — Gen. 6:8, 9.
(Genesis 6:14-16) Lihongela ongulu yomomeva momuti wagofer. Ongulu yomomeva ou na oku i tukula omadimo noku i vaeka eka meni nokombada. 15 Ove ou na oku i ninga ngaha: Oule wongulu yomomeva omaludimbo omafele atatu, ounene wayo omaludimbo omilongo nhano, noule wopombada omaludimbo omilongo nhatu. 16 Ove u na okuninga ombululu mongulu yomomeva. Ndele yo oi na okuhongelwa koshihokohoko nounene wayo oludimbo limwe, ndele oshivelo shi tula molwamhati yongulu yomomeva. Ou na okuninga mo omitala nhatu nokutya, omutala woposhi nowopokati naau wopombada.
Okwa “enda pamwe naKalunga” kashili
Ova li va longa eedula omilongo, tashi dulika 40 fiyo 50. Ova li ve na okuka omiti, oku di kokolola, oku di teta, oku di lalakanifa noku di tula kumwe. Ongulu yomomeva oya li yomadimo atatu a londafana, i na eenduda dihapu noshivelo shi li molwamati layo. Otashi ulike kutya oya li i na omakende e li pombada nokwa li ya tungwa monghedi omo omeva taa dulu okutondoka ko. — Genesis 6:14-16.
(Genesis 6:22) Ndele Noa osho a ninga. Naanaa ngaashi Kalunga a tonga, osho a ninga.
Natu tondoke mefiyafano tu na elididimiko
Oshike sha li sha kwafela ovapiya vaJehova ovo ovadiinini ve lididimike nova pondole mefiyafanepo? Didilika osho Paulus a popya kombinga yaNoa. (Lesha Ovaheberi 11:7.) ‘Eyelu olo la li la hanauna po ombelela aishe kombada yedu’ oshinima osho Noa a li ‘ina mona natango.’ (Gen. 6:17) Eyelu ola li oshinima osho sha li inashi ningwa nande onale. Ndele nande ongaho, Noa ka li a diladila kutya osho itashi dulu okuningwa. Omolwashike mbela? Omolwaashi okwa li e na eitavelo kutya keshe osho Jehova a popya, osho ta ningi. Noa ka li e udite kutya osho a li a pulwa a ninge oshidjuu unene. Ponhele yaasho, okwa li “a ninga” osho a li a pulwa. (Gen. 6:22) Diladila kwaashishe osho Noa a li e na okuninga, okutunga onguluwato, okwoongela oinamwenyo, okwoongela oikulya yovanhu noinamwenyo, okuudifa etumwalaka lelondwelo nosho yo okupameka oukwaneumbo waye pamhepo. Oyo kaya li oilonga ipu, ashike eitavelo nosho yo elididimiko laNoa ola xupifa omwenyo waye nokwa li a nangekwa noupuna noukwaneumbo waye.
Konakona moule omamona opamhepo
(Genesis 7:2) Moinamwenyo ya koshoka likufila mo ooivali luheyali, oindume noikadi. Ndelenee moinamwenyo ei inai koshoka, kufa mo ooivali, oshindume noshikadi shasho.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaGenesis — I
7:2 — Oshike sha li sha longithwa shi li ekankameno lyokuyoolola iinamwenyo mbyoka ya yela naambyoka ya nyata? Ekankameno lyokuyoolola osha yela kutya olya li tali ulike kokulongitha omayambo mokulongela Kalunga nokamu shi mwaashoka sha li tashi vulu okuliwa nenge mwaashoka itaashi vulu. Onyama yiinamwenyo kaya li hayi liwa kaantu pethimbo lya tetekele Eyelu. Omautumbulilo “sha yela” na “sha kaka” ge na sha niikulya oga li owala mOmpango yaMoses, noga hulu po sho ya li ya kuthwa po. (Iilonga 10:9-16; Aaefeso 2:15) Osha yela kutya Noa okwa li e shi shoka tashi opalele okuyambwa mokulongela Jehova. Nziyanziya sho a zi monguluwato, oku “umbile Omuwa ondjambelo nokwa kutha miimuna ayihe iiyelele nomoondhila adhihe oondjelele nokwe dhi lungunithile po kondjambelo oondjambo.” — Genesis 8:20.
(Genesis 7:11) Momudo omutimafele ahamano womokukala kwaNoa, mohani onhivali mefiku etimulongo naheyali lohani, mefiku tuu olo eefifiya adishe domoule womedu oda fituluka noikelelifo yeulu oya yeuluka.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaGenesis — I
7:11 — Omeya ngoka ge etitha Eyelu muuyuni auhe oga zi peni? Pethimbo etiyali lyokushita, nenge ‘mesiku’ etiyali, sho “ombwalangandja” yongandjombepo yevi ya totwa po, opwa li omeya “kohi yombwalangandja” nomeya “gokombanda yombwalangandja.” (Genesis 1:6, 7) Omeya ‘gokohi’ oga li ngoka ga li nale ge li kombanda yevi. Omeya “gokombanda” oga li oshimuke oshindji shoka sha li pombanda kombanda yevi, ga ningi ‘uulemeya.’ (Yelekanitha NW.) Omeya ngaka oga li ga loko ongomvula kombanda yevi pethimbo lyaNoa.
Elesho lOmbiibeli
(Genesis 6:1-16) Ovanhu eshi va hovela okuhapupala kombada yedu, ndele tava dala ovana oukadona, 2 ovana ovamati vaKalunga va mona ovana oukadona vovanhu vawa, ndele vo ove likufila ovakainhu aveshe ava va hala. 3 Opo nee Omwene ta ti: “Omhepo yange itai ka pangela meni lomunhu fiyo alushe, osheshi ye ombelela. Ndelenee efimbo laye nali ninge omido efele limwe nomilongo mbali.” 4 Mefimbo linya okwa li ovatongolume kombada yedu nokomesho yo, eshi ovana ovamati vaKalunga ve litula kumwe novana oukadona vovanhu ndele vo tave va dalele ovana. Vo ovanaenghono vomounyuni wonale, ovalumenhu va tumbala. 5 Omwene eshi a mona owii wovanhu kombada yedu wa li uhapu, nomauko omadiladilo omitima davo okwa li mai efimbo alishe, 6 onghee Omwene okwe lialuluka eshi a ninga omunhu kombada yedu, ndele Ye ta yehama momutima waye. 7 Ndele Omwene okwa tya: “Ovanhu ava nda shita onda hala oku va komba po kombada yedu, heeno, ovanhu noimuna yo, noialangati needila dokeulu. Osheshi otashi yehameke nge, eshi nde va ninga.” 8 Ndelenee Noa okwa mona onghenda momesho Omwene. 9 Omahepaululo epata laNoa. Noa okwa li omulumenhu omuyuki nokwa li ehe na etimba mokati kovanhu vomounyuni waye. Noa okwa enda pamwe naKalunga. 10 Ndele Noa okwa li e na ovana ovamati vatatu: Sem, Ham naJafet. 11 Ndele edu ola li la nyonauka koshipala shaKalunga nola yada oukolokoshi. 12 Opo nee Kalunga okwa tala edu, nokutya lo ola nyonauka, osheshi ombelela aishe oya nyonauna okukala kwayo kombada yedu. 13 Ndele Kalunga okwa lombwela Noa: “Patokolo lange exulilo lombelela aishe ola fika. Osheshi vo ova yadifa edu noukolokoshi ndele tala, Ame ohandi ke va hanauna po pamwe nedu. 14 Lihongela ongulu yomomeva momuti wagofer. Ongulu yomomeva ou na oku i tukula omadimo noku i vaeka eka meni nokombada. 15 Ove ou na oku i ninga ngaha: Oule wongulu yomomeva omaludimbo omafele atatu, ounene wayo omaludimbo omilongo nhano, noule wopombada omaludimbo omilongo nhatu. 16 Ove u na okuninga ombululu mongulu yomomeva. Ndele yo oi na okuhongelwa koshihokohoko nounene wayo oludimbo limwe, ndele oshivelo shi tula molwamhati yongulu yomomeva. Ou na okuninga mo omitala nhatu nokutya, omutala woposhi nowopokati naau wopombada.
27 JANUALI 2012–2 FEBRUALI 2012
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 9-11
“Ovanhu aveshe kombada yedu ova li hava popi elaka limwe”
(Genesis 11:1-4) Ndele mounyuni aushe omwa li elaka limwe alike noitya kakwa li ihapu. 2 Ndele eshi va ehena langhele koushilo, ova mona ko ehenene medu laSinear. Ndele oko va tula. 3 Opo nee va udafana, tava ti: “Ileni tu folomeni eedopi, fye tu di yofe di pame.” Eedopi ove di longifa ngaashi omamanya okutunga, neka ledu la li ekwatakanifo lado. 4 Ndele vo va tya: “Ileni, fye tu litungileni oshilando noshungo ile, onhele yayo i twe keulu, tu liningileni edina, tuhe lihanene nounyuni aushe.”
it-1-E 239
Babilon Shinene
Onghalo yaBabilon shonale. Oshilando shaBabilon, osho sha li moluhaela laSinear, osha li sha tungwa pefimbo opo ovanhu va li tava kendabala okutunga oshungo yaBabel. (Gen 11:2-9) Oshungo noshilando osho oya li tai tungwa nelalakano opo ovanhu ve ‘liningile edina,’ ndele haku tumbalekifa edina laKalunga. Omakulukuma eeshungongulu di lili noku lili odo de lituwa muBabilon shonale nomuMesopotamia otaa ulike kutya oshungo yaBabel oya li tai tungwa nelalakano lokuxumifa komesho elongelokalunga lovanhu vopefimbo olo. Eshi Jehova a ya olunyala mokutungwa kwoshungongulu oyo ya li onga otembeli, otashi ulike kutya okwa li e i tala ko i li etungo lelongelokalunga loipupulu. Oshilando osho osha li hashi ifanwa mOshiheberi, Babel, osho tashi ti “Edundakano.” MOshisumeria osha li hashi ifanwa Kadingirra nomOshiakkadia osha li hashi ifanwa Babilu. Omadina aeshe oo opavali otaa ti “Oshivelo shaKalunga.” Osha yela kutya ovo va li va fyaala moshilando osho ova li ve shi lukulula shiha kale shi na edimba olo kutya Kalunga okwa li a ya moshipala eemhangela davo. Ndele nande ongaho, osho otashi ulike kutya oshilando osho osha li tashi tungwa nelalakano lokuxumifa komesho elongelokalunga.
it-2-E 202 okat. 2
Elaka
Ehokololo olo li li muGenesis otali ulike nghee ovanhu vamwe konima yEyelu va li va pangela omhangela opo va longe osho shi li omhinge naasho Kalunga a li a lombwela Noa novanamati vaye. (Gen 9:1) Ponhele yokulihana, ndele tava ‘yadifa edu,’ ova li va tokola okwoongela ovanhu ponhele imwe oyo ya li hai ifanwa Sinear shomuMesopotamia. Oumbangi otau ulike kutya onhele oyo oya li yo ondingandinga yelongelokalunga, nomwa li oshungo yelongelokalunga. — Gen 11:2-4.
(Genesis 11:6-8) Ndele Omwene okwa ti: “Vo oshiwana shimwe, ndele vo aveshe ove na elaka limwe! Ndele eshi ehovelo alike loilonga yavo. Paamha kape na sha eshi tashi ke va imba eshi va hala okuninga. 7 Tu yeni, tu kolokeni, fye tu dongakanifeni elaka lavo, opo vehe liude omunhu namukwao.” 8 Osho hano Omwene okwe va halakanifila kombada yedu alishe. Ndele vo ova efa okutunga oshilando.
it-2-E 202 okat. 3
Elaka
Kalunga Omunaenghono adishe okwa li a ya moshipala oilonga yavo younashibofa eshi a li a dongakanifa elaka lavo. Okudja opo kava li vali tava dulu okuya komesho noilonga yavo, nova li va hovela okulihanena edu alishe. Eshi elaka lavo la dongakanifwa osha li tashi ka ya moshipala eemhangela keshe dii ile ounashibofa keshe oo wa li tau ka holoka po monakwiiwa. Kungaho, ovanhu kava li vali tava dulu okutula kumwe okudula kwavo, ounongo nosho yo eenghono davo opo va wanife po eemhangela davo dii nosha li tashi ka kala shidjuu kuvo okulongifa owino wopanhu oo ovanhu vomalaka e lili noku lili va likola okupitila moimoniwa nomomapekapeko avo. (Yelekanifa Omuud 7:29; Deut 32:5.) Nonande okudongakanifa elaka okwa ningifa ovanhu va kale va tukauka, okwa kwafela mokukelela ovanhu vaha wanife po eemhangela dii noda nyika oshiponga. (Gen 11:5-9; yelekanifa Jes 8:9, 10.) Okutala koinima oyo ovanhu va dula okweeta po pefimbo letu omolwowino oo va likola oo nokuli tava longifa nai, osha yela kutya Kalunga okwa li e wete kutya ngeno oixuna oyo ya longwa puBabel oya ka kala inene, ngeno ka ile eenghendabala davo moshipala.
(Genesis 11:9) Onghee hano ve shi luka Babel, osheshi oko Omwene a dongakanifila elaka ledu alishe, ndele oko Omwene e va halakanifila ounyuni aushe.
it-2-E 472
Oiwana
Molwaashi paife oya tukaulwa komalaka, elaka keshe oli na eputuko, eenghedindjikilile dalo, omikalo nosho yo elongelokalunga lavo, sha hala kutya keshe vamwe ohava ningi oinima monghedi yavo i lili. (Lev 18:3) Ovanhu vahapu ova tukauka ko kuKalunga nove lihongela oihongwafano ihapu yoikalunga yavo. — Deut 12:30; 2Eeh 17:29, 33.
Konakona moule omamona opamhepo
(Genesis 9:20-22) Noa okwa li omunamapya, ndele ye okwa hovela okutwika oshikokola shomiviinyu. 21 Ndele ye eshi a nwa omaviinyu, okwa kolwa ndele ta nangala hamunghele metwali laye. 22 Ndele Ham, xe yaKaanan, okwa mona epenge laxe, ndele te shi shiivifile vamwaina ve li pondje.
(Genesis 9:24, 25) Opo nee Noa eshi a kololokwa komaviinyu ndele a shiiva eshi omona waye omushakati e mu ningila, 25 okwa ti: “Kaanan na fingwe! Ye oku na okuninga omupika wovapika vavamwaina.”
it-1-E 1023 okat. 4
Ham
Otashi dulika Kaanan a li a kwatelwa mo monghalo oyo odikilila ile xe Ham a li a dopa oku mu pukulula. Ile otashi dulika Noa a nwefwa mo a popye paxunganeko eamo lii laHam, olo tashi dulika la li li liwetikile momonamati Kaanan ile la li tali ka fyuululwa koludalo laKaanan. Oshitukulwa shimwe shefingo olo osha li sha wanifwa eshi Ovaisrael ovo ve li oludalo laSem va li va finda Ovakaanan. Ovo va li inava hanaunwa po (pashihopaenenwa, Ovagibeon [Jos 9]) ova li va ninga ovapika vOvaisrael. Omafelemido lwanima, efingo olo ola li vali la wanifwa eshi oludalo laKaanan omonamati waHam la li tali pangelwa koludalo laJafet, omapangelo omanaenghono mounyuni laMedo-Persia, laGreka nolaRoma.
(Genesis 10:9, 10) Ye okwa li omukongo omunaenghono koshipala shOmwene. Onghee hano kwa tiwa: “Omukongo omunaenghono koshipala shOmwene ngaashi Nimrod.” 10 Ehovelo loshilongo shaye okwa li Babel naErek naAkkad, aishe oyomedu laSinear.
it-2-E 503
Nimrod
Nimrod okwa li a hovela okupangela oilando ngaashi Babel, Erek, Akkad, naKalne; aishe oyo oya li medu laSinear. (Gen 10:10) Onghee hano, otashi dulika oye a li ta kwatele komesho okutungwa kwaBabel noshungo yasho. Exulifodiladilo olo oli li metwokumwe netaleko lOvajuda vonale. Josephus okwa shanga a ti: “[Nimrod] okwa enda kanini nakanini ta lundululile epangelo laye mepangelo loukanyamukulwa, nokupopya kutya onghedi imwe omo ta dulu okuningifa ovanhu vaha fimaneke Kalunga omoku va ningifa va kale ve lineekela mepangelo laye. Nimrod okwa ti kutya ota ka shunifila Kalunga owii ngeenge okwa kendabala vali okuhanauna po edu. Okwa ti ota tungu oshungo ile itai ningine momeva nota ka shunifila Kalunga owii eshi a hanauna po ooxekulululwa. Ovanhu ova li va tokola toko okushikula omayele [aNimrod], nova li ve wete kutya oshi li oupika okudulika kuKalunga; onghee ova li va tokola okutunga oshungo . . . noya li tai i pombada neendelelo.” — Jewish Antiquities, I, 114, 115 (iv, 2, 3).
Elesho lOmbiibeli
(Genesis 10:6-32) Ndele ovana ovamati vaHam ovava: Kus naEgipiti naPut naKaanan. 7 Ndele ovana ovamati vaKus ova li: Sheba naHavila naSabta naRaama naSabteka. Ndele ovana ovamati vaRaama: Seba naDedan. 8 Kus okwa dala Nimrod, ou a li omunaenghono nomunamapangelo wotete kombada yedu. 9 Ye okwa li omukongo omunaenghono koshipala shOmwene. Onghee hano kwa tiwa: “Omukongo omunaenghono koshipala shOmwene ngaashi Nimrod.” 10 Ehovelo loshilongo shaye okwa li Babel naErek naAkkad, aishe oyomedu laSinear. 11 Medu eli ye okwa dja mo, ndele okwa ya kuAsiria, ndele okwa tunga Ninive naRehobot-Ir naKalag, 12 naResen, pokati kaNinive naKalag. Osho oshilando shinene. 13 Ndele Egipiti okwa dala Ovalud nOvaanami nOvalehab nOvanaftu 14 nOvapatros nOvakaslu, muvo omo mwa dja Ovafilisti nOvakaftori. 15 Ndele Kaanan okwa li xe yaSidon, oshiveli shaye, naHet 16 nOvajebusi nOvaamori nOvagirgas 17 nOvahevi nOvaarki nOvasini 18 nOvaarvadi nOvasemari nOvahamati. Ndele komesho omaludi Ovakaanan a tandavela. 19 Ndele onhele yokukala kwOvakaanan oya li okudja kuSidon ya yukilila Gerar fiyo okuGasa, nokuyukilila kuSodom naGomorra naAdma naSeboim fiyo okuLesa. 20 Ovo ovana vaHam pamaludi avo, pamalaka avo momadu avo nomoiwana yavo. 21 Ndele Sem, xekulu yovana aveshe vaEber, omukulu waJafet, okwa dala yo ovana ovamati. 22 Ovana ovamati vaSem ova li: Elam naAssur naArpaksad naLud naAram. 23 Ndele ovana ovamati vaAram ova li: Us naHul naGeter naMesek. 24 Ndele Arpaksad okwa dala Shela, ndele Shela okwa dala Eber. 25 Ndele Eber okwa dala ovana ovamati vavali: Edina laumwe ola li Peleg, osheshi momafiku aye oonakukala kombada yedu ova li ve lihanena edu. Edina lamumwaina ola li Joktan. 26 Ndele Joktan okwa li xe yaAlmodad naSelef naHasarmavet naJerag 27 naHadoram naUsal naDikla 28 naObal naAbimael naSheb 29 naOfir naHavila naJobab. Vo aveshe va li ovana vaJoktan. 30 Ndele onhele yokukala kwavo oya li okudja kuMesa nokuyukilila kuSefar fiyo okeemhunda dokoushilo. 31 Vo ovana ovamati vaSem pamaludi avo, pamalaka avo momadu avo nopaiwana yavo. 32 Oo omaludi ovana vaNoa pamapata avo nomoiwana yavo. Ndele muvo mwa tandavela oiwana yokombada yedu konima yeyelu.