ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • mwbr20 Novemba ep. 1-13
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2020
  • Oupalanyole
  • 2-8 NOVEMBA
  • 9-15 NOVEMBA
  • 16-22 NOVEMBA
  • 23-29 NOVEMBA
  • 30 NOVEMBA–6 DESEMBA
Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2020
mwbr20 Novemba ep. 1-13

Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

2-8 NOVEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | 39-40 EXODUS

“Moses okwa li ha shikula noukeka omalombwelo”

(Exodus 39:32) Osho ngaha hano oilonga aishe yetwali liyapuki nokutya, yetwali leongalo, oya pwa okulongwa; novana vaIsrael ve i ninga naanaa ngaashi Omwene a lombwela Moses. Osho ve i ninga.

w11 9/15 27 okat. 13

Jehova oku ku shii ngoo?

13 Mepingafano naKorah, Moses okwa li “omulumenhu omulininipiki unene e dule ovanhu aveshe kombada yedu.” (Num. 12:3) Moses okwa li a ulika kutya omunanheni nomulininipiki, molwaashi okwa li ha ningi alushe oinima ngaashi Jehova e mu lombwela. (Ex. 7:6; 40:16) Ombibeli kai na apa ya popya kutya opa li efimbo limwe Moses a li ta kembaula onghedi yaJehova yokuninga oinima ile a handukila Jehova molwaashi e mu pula a landule omilandu daye. Pashihopaenenwa, Jehova okwa li a yandja omalombwelo okondadalunde kuMoses e na sha nanghee etwalihangano li na okutungwa, nokuli nomoinima ya nafangwa, ngaashi oluvala leengodi odo da li di na okuhondjifwa ofaila yetwalihangano nosho yo kutya ova li ve na okutyuula mo eembululu ngapi. (Ex. 26:1-6) Omafimbo amwe otashi dulika u handuke ngeenge owa pulwa u ninge oshinima shonhumba komupashukili umwe womehangano laJehova, ndele ou wete a fa e ku pa unene omalombwelo okondadalunde. Ashike Jehova oo e li omupashukili a wanenena, oha pe ovapiya vaye oinakuwanifwa nehalo liwa noha kala e ve lineekela. Onghee hano, Jehova oha kala e na omatomheno mawa ngeenge te tu pe omalombwelo mahapu okondadalunde. Ndele didilika kutya Moses ka li a handukila Jehova eshi a li e mu pa omalombwelo mahapu ngaho noka li yo ta diladila kutya Jehova okwe mu dina ile kutya okwe mu tala ko ehe na owino washa ile ta ngabeke emanguluko laye. Ponhele yaasho, Moses okwa li a shilipaleka kutya ovanailonga ‘ova ninga naanaa’ ngaashi Kalunga a li e mu lombwela. (Ex. 39:32) Moses ka li tuu omulininipiki! Okwa li a dimina kutya oilonga oyo a li ta longo oyaJehova nonokutya ye okwa li ashike ta wanifa po oshinakuwanifwa osho a pewa.

(Exodus 39:43) Ndele Moses okwa tala oilonga aishe ei, ndele vo ove i ninga ngaashi Omwene a tonga. Opo nee Moses e va nangeka noupuna.

(Exodus 40:1, 2) Omwene okwa popya naMoses ndele ta ti: 2 “Nye mu nokudika etwali leongalo mefiku lotete lohani yotete.

(Exodus 40:16) Ndele Moses osho a ninga ngaashi Omwene e mu lombwela. Osho ye a ninga.

w05 8/1 13 okat. 3

Ou li tuu omudiinini moinima aishe?

3 Ovaheberi 3:5 otava ti: “Moses okwa li omudiinini.” Oshike sha ninga omuprofeti Moses a kale omudiinini? Eshi a li a tunga etwali, okwa “ninga ngaashi Omwene [e] mu lombwela. Osho ye a ninga.” (Exodus 40:16) Tu li ovalongeli vaJehova, ohatu ulike oudiinini mokudulika kuye eshi hatu mu longele. Osho osha kwatela mo filufilu okukanyatela kwetu oudiinini kuJehova nonande otu li moudjuu ile hatu shakeneke omayeleko a kwata moiti. Ndele okupondola omayeleko manene hasho ashike tashi ulike kutya otu li ovadiinini. Jesus okwa ti: “Ou ha kala omudiinini moinini, ye omudiinini nomuei ihapu, ndele ou ke fi omuyuki moinima inini, ye ke fi omuyuki nomuei ihapu yo.” (Lukas 16:10) Otu na okukala ovadiinini nokuli nomoinima oyo tai monika inini.

Konakona moule omamona opamhepo

(Exodus 39:34) oshituvikofaila shoipa yeedi noyoikombo ya shikwa, noshiidilifoyata shokwiidilifa,

it-2-E 884 okat. 3

Oipa yeembwa domomeva

Nghee Ovaisrael va li have i likola. Ngeenge oshitya shOshiheberi tachash, osho sha longifwa mOmbiibeli, osha li tashi ulike koludi lonhumba leembwa domomeva, epulo olo tali holoka po ololo kutya ova li hava likola ngahelipi oipa yeembwa odo domomeva. Nonande eembwa domomeva luhapu ohadi kala keenhele odo da talala neenghono, ngaashi koArctic noAntarctic, ope na odo di hole keenhele oko ku na oupyu. Kunena oku na oludi leembwa domomeva odo hadi kala mEfuta loPokati nosho yo momafuta makwao oo e na omeva mapyu. Nonande momukokomoko womido omafele omuvalu weembwa domomeva owa enda tau shuna pedu neenghono, oda li da sha pefimbo lOmbiibeli mEfuta loPokati nomEfuta Litilyana. Mo 1832, emboitya laCalmet Dictionary of the Holy Bible (ep. 139) ola ti: “Eembwa domomeva ohadi monika kounhunhu vomEfuta Litilyana moshitukulwa shaSinai osho sha twala exwanga mefuta.” — Tala yo The Tabernacle’s Typical Teaching, la shangwa ku A. J. Pollock, muLondon, ep. 47.

(Exodus 40:34) Opo nee oshilemo sha tuvika etwali leongalo nefimano lOmwene la yadifa etwali liyapuki,

w15-E 7/15 21 okat. 1

Mbela osha fimana ngoo okushiiva kutya olyelye ha didilike oilonga yoye?

Eshi etwalihangano la pwa okutungwa, oshilemo ‘osha tuvika etwali leongalo nefimano lOmwene la yadifa etwali liyapuki.’ (Ex. 40:34) Osho osha li tashi ulike kutya Jehova okwe li hokwa. Mbela oto diladila kutya Besaleel naOholiab ova li ve udite ngahelipi pomhito oyo? Nonande omadina avo kaa li a shangwa koinima oyo va longa, ova li va hafa eshi ve shii kutya Jehova okwa nangeka noupuna eenghendabala davo. (Omayel 10:22) Omido da shikula ko, ova li va tunhukwa eshi va mona kutya osho va longa natango otashi twikile okulongifwa moilonga yaJehova. Eshi Besaleel naOholiab tava ka nyumunwa mounyuni mupe, otava ka kala va hafa okushiiva kutya etwalihangano ola longifwa melongelokalunga lashili oule womido 500 lwaapo.

Elesho lOmbiibeli

(Exodus 39:1-21) Vo ova ninga yo oikutu ya wapala younongo yeengodi domavala nodopurpuri noditilyana da fa ohonde, i longifwe metwali liyapuki. Vo ova ningila yo Aron oikutu iyapuki ngaashi Omwene a lombwela Moses. 2 Ndele ye okwa ninga oshikutu shokomapepe shoshingoldo neengodi domavala nodopurpuri noditilyana da fa ohonde noliina iwa ya tungwa neengodi da poshelwa kumwe. 3 Ndele vo ova hambula nokutunha oshingoldo fiyo sha lalakana nokwe shi tetaula eedalate di hondjelwe moshikutu shoshilonga shounongo sha tungwa neengodi domavala nodopurpuri noditilyana da fa ohonde noliina iwa. 4 Vo ove shi ningila oikondololwayata ivali ya hondjwa kumwe kombinga yokonima meembinga dokombada. 5 Noshimangifo eshi shi li kumwe nasho okwe i mangela kumwe nosha li oshiyata sha faafana naashinya sha hondjelwa kumwe oshinima shimwe ashike oshingoldo neengodi domavala nodopurpuri noditilyana da fa ohonde noliina iwa ya tungwa neengodi da poshelwa kumwe ngaashi Omwene a lombwela Moses 6 Vo ova ninga yo oumanya vaoniks va tulwa moukwatelwa voshingoldo va pandelwa memanya lokalinga koshihako, pashikulafano lomadina ovana vaIsrael. 7 Nokwe a tula komapepe omoshikutu shokomapepe ngaashi omadimbulukifomanya ovana vaIsrael, ngaashi Omwene a lombwela Moses. 8 Ye okwa ninga yo okapapa koponhulo ngaashi oshilonga shounongo, ngaashi oshikutu shokomapepe neengodi doshingoldo nodomavala nodopurpuri noditilyana da fa ohonde noliina iwa ya tungwa neengodi da poshelwa kumwe. 9 Ko oka li ke neembinga nhee, ka hondjwa ngaashi ondjato. Oule wokapapa koponhulo nolumbubu lako li fike peke. Ka hondjwa ngaashi ondjato. 10 Ndele vo ova tula muko omikweyo nhee doumanya: nokutya momukweyo umwe okarneol natopas namalakati, oo omukweyo wotete. 11 Nomomukweyo omutivali: smaragidi nasafir nodiamande, 12 nomomukweyo omutitatu: ohiasint, agaat naametis; 13 Nomomukweyo omutine: okrisolit, oniks nayaspis. Vo ova tulwa moukwatelwa voshingoldo va pama. 14 Nomuvalu womamanya wa li pamadina ovana vaIsrael omulongo naavali pamadina avo. Ngaashi haku pandelwa memanya lokalinga koshihako, osho aa omapata omulongo navavali a pandelwa, mokamanya keshe edina limwe. 15 Vo ova ningila okapapa koponhulo oulyenge voshingoldoelela va poshelwa kumwe ngaashi epando. 16 Ndele vo ova ninga yo oukwatelwa vavali noulinga vavali voshingoldo, ndele va tula oulinga ava vavali kokapapa koponhulo kombinga yopombada, 17 neengodi doshingoldo da poshelwa kumwe da mangelwa koulinga venya vokokapapa. 18 Ndelenee eenhele mbali dikwao deengodi da poshelwa kumwe da mangelwa koukwatelwa vavali nove di kwatifa komapepe okoshikutu shokomapepe kombinga yokomesho. 19 Vo ova ninga yo oulinga vavali voshingoldo nove va kwatifa keembinga doposhi dokokapapa koponhulo nokutya, kombinga oyo yokoshi ya ama koshikutu. 20 Ndele vo ova ninga natango oulinga vavali voshingoldo ndele ve va kwatifa komapepe avali okoshikutu shokomapepe koshi yao kombinga yokomesho pomuhondjo kombada yomwiya woshiyata shokomapepe. 21 Ndele okapapa koponhulo va mangela noulinga vako moulinga vomoshikutu shokomapepe neengodi domavala da poshelwa kumwe, ka kale kombada yomwiya woshiyata. Osho ngaha okapapa koponhulo inake linyenga. Aishe ya ningwa ngaashi Omwene a lombwela Moses.

9-15 NOVEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | LEVITICUS 1-3

“Elalakano lokuyandja omayambo”

(Leviticus 1:3) “Eyambo laye ngeenge exwikiloyambo lomeengobe, ye e nokweeta ongobe yomhedi ihe noshipo. Ye e noku i eta koshivelo shetwali leongalo, opo e li monene okuhokiwa koshipala shOmwene.

(Leviticus 2:1) “Ndele umwe ngeenge a hala okweetela Omwene eendjayambo, eyambo laye li nokukala oufila wa nakwa. Ye e noku u tila omaadi nokutula ko vali oitwiminifo,

(Leviticus 2:12) Ngaashi eyambo loshipe otamu dulu oku i etela Omwene, ndelenee oyo itai tulwa koaltari ngaashi edimba liwa.

it-2-E 525

Omayambo

Omaxwikiloyambo. Omaxwikiloyambo okwa li haa yambelwa Kalunga oshinamwenyo ashishe she lixwa po; omulongelikalunga ka li ha kufa po sha. (Yelekanifa Ovatok 11:30, 31, 39, 40.) Omayambo oo okwa li haa ulike kutya omunhu ota indile Jehova a tambule ko etimbayambo laye, olo omafimbo amwe la li hali endele pamwe nao. Ngaashi “exwikiloyambo,” Jesus Kristus naye okwe liyandja filufilu.

it-2-E 528 okat. 4

Omayambo

Eendjayambo. Eendjayambo oda li hadi yandjwa pamwe nomapanduloyambo, omaxwikiloyambo, omatimbayambo nosho yo noshipe; omafimbo amwe oda li hadi li yandjelwa. (Ex 29:40-42; Lev 23:10-13, 15-18; Num 15:8, 9, 22-24; 28:9, 10, 20, 26-28; etuk. 29) Oda li hadi ulike kutya Kalunga okwe va nangeka noupuna, nova hepuluka. Luhapu oda li hadi endele pamwe nomaadi nosho yo oidimba iwa. Eendjayambo oda li tadi dulu okukala oufila wa nakwa nawa, oilya ya yofwa, oukuki vongonga ile oukuki va pepuka ovo va mbakwa ile va telekwa momaadi. Eendjayambo dimwe oda li hadi tulwa koaltari yomaxwikiloyambo, dimwe oda li hadi liwa po kovapristeri, novalongelikalunga ova li hava kufa ombinga mokulya omapanduloyambo. (Lev 6:14-23; 7:11-13; Num 18:8-11) Eendjayambo odo da li hadi tulwa koaltari, kada li hadi tulwa efulika ile omaadi eenyiki, opo tashi dulika diha fule. — Lev 2:1-16.

(Leviticus 3:1) “Ndele eyambo laye ngeenge epanduloyambo, e nokweeta koshipala shOmwene oshinamwenyo shihe noshipo, ngeenge te shi eta meengobe, ongobe yomhedi ile ondema.

it-2-E 526 okat. 1

Omayambo

Omapanduloyambo (ile omayambo okupanga ombili). Omapanduloyambo oo a tambulwa ko kuJehova, okwa li taa ulike kutya omunhu oku na ombili naye. Omunhu oo a yandja eyambo nosho yo oukwaneumbo waye ova li hava kufa ombinga mokulya omapanduloyambo (moshihale shetwalihangano omwa li hamu tulwa omatwali a dingilila etukulifolapi olo li li moshihale; motembeli omwa li mu na eenduda dokulila). Omupristeri oo ta yambe eyambo olo nosho yo ovapristeri vakwao ovo tava yakula pomhito opo, ova li hava pewa mo momapanduloyambo. Jehova okwa li ha tambula ko omwifi womakaadi. Ohonde oyo ya li i lile po omwenyo oya li hai pewa Kalunga. Onghee hano, ovapristeri, ovalongelikalunga nosho yo Jehova ova li va fa tava li pamwe, osho tashi ulike kutya ove na ekwatafano liwa. Omunhu oo ta kufa ombinga mokulya ofimbo ina koshoka ile ta li ombelela ya pitilila mefiku olo la ufwa, oku na okudimwa mo moshiwana shavo. Okwa nyateka oikulya, molwaashi ina koshoka ile a lya oinima oyo itondifa koshipala shaJehova Kalunga, nokungaho okwa ulika kutya ina fimaneka oinima iyapuki. — Lev 7:16-21; 19:5-8.

Konakona moule omamona opamhepo

(Leviticus 2:13) Ndele eendjayambo deni adishe mu noku di finga nomongwa; meendjayambo deni inamu kala muhe nomongwa wehangano laKalunga koye. Eyambo loye keshe u noku li eta nomongwa.

(Hesekiel 43:24) Ndele ove u noku di eta koshipala shOmwene, novapristeli ve nokuunda omongwa kombada yado noku di eta kOmwene ngaashi omaxwikiloyambo.

w04 6/1 20 okat. 1

Omanenediladilo okudja membo laLeviticus

2:13 — Omolwashike ‘eyambo keshe’ la li li na okweetwa nomongwa? Osho kasha li hashi ningwa okunyenyepeka omayambo. Mounyuni aushe, omongwa ohau longifwa okukelela oshinima shi ha nyonauke. Otashi dulika kwa li hau fingifwa omayambo molwaashi otau faneke emanguluko kenyonauko ile kokwoola.

(Leviticus 3:17) Oyo onghedimhango yaalushe komapupi nomapupi meenhele deni adishe: ‘Inamu lya nande omakaadi nohonde.’”

it-1-E 813

Omaakadi

Etomheno lomhango. Koshi yehangano lOmhango, ohonde nosho yo omaakadi oya li ya talika ko yaJehova. Omwenyo, oo Jehova oye ashike ta dulu oku u yandja, ou li mohonde; onghee hano, ohonde oyaJehova. (Lev 17:11, 14) Omaakadi okwa li a talika ko e li oshitukulwa sha denga mbada shoshinamwenyo. Okuyandja omakaadi oshinamwenyo okwa li taku ulike kutya oshitukulwa shoshinamwenyo osho sha denga mbada oshaJehova, oo ha yandje shihapu, nosha li tashi ulike kutya omulongelikalunga oku na ehalo okuyandja osho sha denga mbada kuJehova. Molwaashi osha li tashi ulike kutya Ovaisrael ohava yandje osho sha denga mbada kuJehova, omwifi oo wa li hau di koaltari owa li wa fa “omundiloyambo” nosho yo “edimba liwa” kuJehova. (Lev 3:11, 16) Onghee hano, okulya omakaadi oo a li a yapulilwa Jehova, osha li oshinima sha puka filufilu, molwaashi Jehova oye ashike a li e na oufemba woku a pewa. Ovo va lya omaakadi ova li hava tokolelwa efyo. Mepingafano nohonde, omakaadi oshinamwenyo osho tashi dulika she lifila ile sha dipawa koinamwenyo ikwao okwa li haa longifwa nomalalakano amwe vali. — Lev 7:23-25.

w04 6/1 20 okat. 2

Omanenediladilo okudja membo laLeviticus

3:17. Molwaashi omakaadi okwa li a talika ko e li oshitukulwa shiwa elela, okudilikwa oku a lya osha yela kutya okwa honga Ovaisrael kutya Jehova oku na okupewa osho sha denga mbada. (Genesis 45:18) Osho otashi tu dimbulukifa kutya otu na okupa Jehova osho sha denga mbada. — Omayeletumbulo 3:9, 10; Ovakolossi 3:23, 24.

Elesho lOmbiibeli

(Leviticus 1:1-17) Ndele Omwene okwa ifana mo Moses metwali leongalo nde te mu pe eemhango edi: 2 “Umwe ngeenge a hala okweetela Omwene eyambo, ota dulu okweeta eyambo moimuna, ngeenge ongobe ile odi ile oshikombo. 3 “Eyambo laye ngeenge exwikiloyambo lomeengobe, ye e nokweeta ongobe yomhedi ihe noshipo. Ye e noku i eta koshivelo shetwali leongalo, opo e li monene okuhokiwa koshipala shOmwene. 4 Ndele ye e nokutenheka eke laye komutwe wexwikiloyambo, opo nee tali ka tambulwa nohokwe ngaashi eyambo laye, ndele tali mu etele ekwatafano. 5 Opo nee ye e nokudipaa ongobe onyasha yomhedi koshipala shOmwene, novapristeli, ovamati vaAron, ve nokweeta ohonde noku i shamina keembinga adishe doaltari oyo i li komesho yoshivelo shetwali leongalo. 6 Opo nee ye e nokuyuva ongobe yexwikiloyambo noku i tetaula oinhimbu; 7 novana ovamati vomupristeli Aron ve nokushakala omundilo koaltari nokutula oikuni momundilo opo uha dime. 8 Nosho yo vali ovapristeli, ovana ovamati vaAron ve nokulongela ko oinhimbu nomutwe nomakaadi koikuni ya longelwa komundilo wokoaltari. 9 Ndelenee omandjadja nomakondo vo ve noku a kosha nomeva, nomupristeli e noku i xwika po aishe koaltari exwikiloyambo nokutya, omundiloyambo wedimba liwa kOmwene. 10 “Ndele ye ngeenge ta yambe odi ile oshikombo exwikiloyambo, e nokweeta odi yondume ihe na oshipo: 11 ndele ye e noku i dipaela kombinga yokoumbangalanhu woaltari koshipala shOmwene; novapristeli, ovana ovamati vaAron, ve nokutila ohonde keembinga adishe doaltari. 12 Opo nee e noku i tetaula oinhimbu, nomutwe nomakaadi, novapristeli ve noku i longela ko koikuni ya longelwa momundilo koaltari. 13 Ndelenee omandjadja nomakondo e noku a kosha nomeva, nomupristeli e noku a eta aeshe noku a xwikila po koaltari. Olo exwikiloyambo nokutya, omundiloyambo wedimba liwa kOmwene. 14 “Ndele ngeenge ta yambele Omwene exwikiloyambo lomeedila, ye e nokuyamba elyamono ile onghuti yonyasha. 15 Nomupristeli e noku i eta koaltari nokufingonona ko omutwe wayo noku i xwika po koaltari, nohonde yayo nai fininwe kombinga yokoaltari, 16 opo nee ye na kufe oshikutunino noshandja shayo noku i ekela momute kombinga yokoushilo woaltari. 17 Opo nee ye te i tande pomavava ndele haku a teta ko. Omupristeli ye e noku i xwikila po koaltari okoikuni ya longelwa komundilo. Olo exwikiloyambo nokutya, omundiloyambo wedimba liwa kOmwene.

16-22 NOVEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | LEVITICUS 4-5

“Yandja kuJehova osho sha denga mbada”

(Leviticus 5:5, 6) heeno, ye ngeenge e noushima moshinima shongadi, ne shi hepaulule eshi a nyona, 6 na etele Omwene ofuto yokunyona kwaye odi yonghadi nokutya, okadjona okakadi ile oshikombo, etimbayambo. Nomupristeli e noku mu kwatakanifa omolwomanyonauno aye.

it-2-E 527 okat. 9

Omayambo

Elivelombediyambo. Omayambo oludi olo nao okwa li haa yambwa omolwomanyono, opo omunhu a ulike kutya oku udite ondjo nokwe livela ombedi. Okwa li haa yambwa omolwomanyono okondadalunde oo a li haa ningifa omunhu a kale e udite ondjo. Ashike okwa yooloka ko komatimbayambo makwao, molwaashi osha fa shi li ngaha kutya elivelombediyambo ola li hali yambwa nelalakano lokumbilipaleka Jehova molwaashi omunhu a nyona po oufemba waJehova ile woshiwana shaye shiyapuki. Kakele kaasho, ola li hali ningifa omunyoni oo e livela ombedi a alulilwe omaufemba aye onhumba oo e likolelela komahangano nopo aha katukilwe onghatu omolwenyono laye. — Yelekanifa Jes 53:10.

(Leviticus 5:7) “Ndelenee ye ngeenge ohepele, ta nyengwa okweeta odi, ye e nokweetela Omwene ofuto yokunyona kwaye omalyamono avali ile eenghutyona mbali, imwe etimbayambo, ikwao exwikiloyambo.

w09-E 6/1 26 okat. 3

Jehova oku shii omangabeko etu

Omhango oya popya shi na sha nolukeno laJehova, ya ti: “Ndelenee ye ngeenge ohepele, ta nyengwa okweeta odi, ye e nokweetela Omwene ofuto yokunyona kwaye omalyamono avali ile eenghutyona mbali.” (Ovelishe 7) Outumbulilo ‘ngeenge ta nyengwa’ otau dulu yo okutolokwa ‘ngeenge ita dulu okuyandja.’ Ngeenge Omuisrael ohepele nota nyengwa okweeta odi, Kalunga okwa li a hafa okutambula ko keshe osho a li ta dulu okuyandja, omalyamono avali ile eenghutyona mbali.

(Leviticus 5:11) “Ndelenee ye ngeenge molwoluhepo ta nyengwa okweeta omalyamono avali ile eenghutyona mbali, ye e nokweeta eyambo lokunyona kwaye okilograma youfila wa nakwa etimbayambo. Ye aha tile ko omaadi nokuha wedele ko oitwiminifo, osheshi olo etimbayambo.

w09-E 6/1 26 okat. 4

Jehova oku shii omangabeko etu

Ongahelipi ngeenge omunhu ka li ta dulu nokuli okuyandja oudila vavali? Omhango oya ti: “Ye e nokweeta eyambo lokunyona kwaye okilograma [oukopi vahetatu ile omuwoi] youfila wa nakwa etimbayambo.” (Ovelishe 11) Shi na sha naavo va hepe, Jehova okwa li e va pitika va yandje etimbayambo lihe na ohonde. MuIsrael, oluhepo kala li hali imbi omunhu a diminwe po ile a kale e na ekwatafano liwa naKalunga.

Konakona moule omamona opamhepo

(Leviticus 5:1) “Umwe ngeenge ta nyono ngaha, nokutya ye nande ta udu okwaana nokwa shiiva okuninga ondobwedi yoshinima e shi mona ile e shi shiivifilwa, ndele ite shi holola, ye ota nyono,

w16.02 24 okat. 14

Lihonga kovapiya vaJehova ovadiinini

14 Naave oto dulu okukala tete omudiinini kuJehova nosho yo kuvamwe mokuungaunga nawa navo. Pashihopaenenwa, natu tye nee ou na oumbangi wa yela kutya omumwatate wonhumba okwa nyona sha kwata moiti. Ndele otashi dulika wa hala okukala omudiinini kuye, unene tuu ngeenge omwa panga oukaume naye ile oku li oshilyo shoukwaneumbo weni. Ashike ou shi shii yo kutya osha fimanenena okukala omudiinini kuJehova. Nafye otu na okudulika kuJehova nokukala hatu ungaunga novamwatate nelungi ngaashi naanaa Natan a li a ninga. Lombwela omumwatate a ka konge ekwafo kovakulunhuongalo diva nokupopya navo diva ngaashi tashi dulika. Nongeenge ite shi ningi, va lombwela ove mwene. Ngeenge owa ningi ngaho, otashi ku kwafele u kale omudiinini kuJehova. Ashike owa kenukila yo omumwaxo molwaashi ovakulunhuongalo ota ve mu kwafele a kale vali e na ekwatafano liwa naJehova. Ovakulunhuongalo otave ke mu pukulula nombili noneyavelelo. — Lesha Leviticus 5:1; Ovagalati 6:1.

(Leviticus 5:15, 16) Omunhu ngeenge ta tauluka nomolwoungone ta nyono nokukufa sha shomwaayo ya yapulilwa Omwene, na etele Omwene ofuto odi ondume ihe noshipo yomoimuna opakuyeleka kwaye moisekeli oisiliveli pakushikula kwoisekeli yetwali liyapuki, ehandukulukifo.16 Ndele ye e nokufuta eshi e shi kufa mo moinima ya yapulwa nokuwedela ko oshititano shondjele yasho ndele ne shi pe omupristeli. Omupristeli ye eshi e mu kwatakanifa ngaha mokuyamba odi yehandukulukifo, ye ote ke shi diminwa po.

it-1-E 1130 okat. 2

Ouyapuki

Oinamwenyo nosho yo oilikolomwa. Oiveli yoindume yeengobe, yeedi noyoikombo oya li iyapuki kuJehova nokapa li oo e na oku i longifa. Oya li i na okuyambwa po, noshitukulwa shimwe osha li shi na okupewa po ovapristeri. (Num 18:17-19) Oilikolomwa yotete nosho yo oitimulongo oya li iyapuki, naaishe oya li hai yambwa pamwe neeshaliyambo omolwoilonga yoketwalihangano. (Ex 28:38) Oinima aishe oyo ya li iyapuki kuJehova oya li ya yapulwa nokaya li ina okukwatwa okahetengi, ile okulongifwa moinima yakwalukeshe ile monghedi inai koshoka. Natu ka taleni koshihopaenenwa shomhango i na sha noitimulongo. Ngeenge umwe okwe litulile sha shi li oshitimulongo, ngaashi nande oilya, ndele ye ile umwe moukwaneumbo ta kufa mo owina oku i longifa meumbo, ngaashi okuteleka, omunhu a tya ngaho okwa nyona Omhango yaKalunga i na sha noinima iyapuki. Kakele kokuyandja odjona yondume ya koshoka i li eyambo, Omhango oya ti kutya oku na okufutila po osho a kufa po nokuweda ko eepelesenda 20. Osho osha li sha ningifa ovanhu va kale va fimaneka neenghono oinima iyapuki oyo ya yapulilwa Jehova. — Lev 5:14-16.

Elesho lOmbiibeli

(Leviticus 4:27–5:4) “Ndele umwe womovanhu vomoshilongo ngeenge ta nyono molwokuhashiiva, ye ta ningi eshi sha shilikwa kOmwene ndele ye ta mono ombedi yaye, 28 ile omanyonauno aye aa e a ninga e a dimbulukwa, opo nee ye e nokweeta oshikombo shihe noshipo nokutya, oshikadikombo etimbayambo laye omolwomanyonauno aa e a ninga; 29 ndele ye e nokutenheka eke laye komutwe wetimbayambo nokudipaela oshikombo eshi etimbayambo monhele yexwikiloyambo. 30 Opo nee omupristeli e nokukufa nomunwe waye ohonde yasho noku i polola keembinga doaltari yexwikiloyambo. Ndelenee ohonde aishe ya xupa po ye e noku i tilashi kombinga yokoshi yoaltari. 31 Nomakaadi aeshe ye e noku a kufa mo ngaashi omakaadi epanduloyambo a kufwa mo, nomupristeli e noku a xwika po koaltari edimba liwa kOmwene. Osho ngaha hano omupristeli te mu kwatakanifa, ndele omatimba aa tae ke mu diminwa po. 32 “Ndelenee ye ngeenge ta eta etimbayambo laye okadjona, ye e nokweeta okakadi kehe noshipo, 33 ndele ye e nokutula eke laye komutwe wetimbayambo noku ka dipaa ngaashi etimbayambo monhele muyo hava tomene exwikiloyambo. 34 Opo nee omupristeli e nokukufa nomunwe waye ohonde yetimbayambo noku i polola keembinga doaltari yexwikiloyambo. Ndelenee ohonde aishe ya xupa po, e noku i tilashi kombinga yokoshi yoaltari. 35 Nomakaadi aeshe ye e noku a kufa mo ngaashi omakaadi odi yepanduloyambo haa kufwa mo, nomupristeli e noku a xwika po koaltari komundiloyambo wOmwene. Osho ngaha hano omupristeli e noku mu kwatakanifa molwomanyonauno aye e a ninga, ndele omatimba aa tae ke mu diminwa po.

5 “Umwe ngeenge ta nyono ngaha, nokutya ye nande ta udu okwaana nokwa shiiva okuninga ondobwedi yoshinima e shi mona ile e shi shiivifilwa, ndele ite shi holola, ye ota nyono, 2 ile umwe ngeenge mokuhashiiva ta kumu osho sha nyata, nge oshimuna ile oshaalangati she lifila, osho ihashi liwa, ngaha okwe linyateka nokupewa oushima, 3 ile mokuhashiiva ta kumu onyata yomunhu, ile keshe eshi tashi mu nyateke ndelenee ye e shi shiiva ndele ta pewa oushima, 4 ile umwe ngeenge ta popi nomilungu daye mokuhadiladila, mokuhashiiva ta anene okuninga shii ile shiwa, heeno, keshe eshi e shi anena, ngaashi omunhu ta dulu okwaana mokuhadiladila sha, ndelenee komesho te ke shi shiiva nokupewa oushima moshinima shongadi shomwaai;

23-29 NOVEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | LEVITICUS 6-7

“Okuyandja olupandu”

(Leviticus 7:11, 12) Nomhango yepanduloyambo vo tave li etele Omwene, oyo ei: 12 “Umwe ngeenge ta eta ehambeleloyambo, ye e na oku i eta pamwe nehambeleloyambo oikuki ihe nonhafi, ya pilulilwa omaadi noikuki ya lalakana ihe nonhafi ya vaekwa omaadi noufila wa nakwa, wa lungilwa mumwe nomaadi ngaashi olumbololo loikuki.

w19.11 22 okat. 9

Oilihongomwa oyo hatu lihongo membo laLeviticus

9 Oshilihongomwa oshitivali: Ohatu longele Jehova molwaashi otwe mu pandula. Ohatu ka mona kutya omolwashike hatu longele Jehova ngeenge otwa konakona nghee sha li sha fimana kOvaisrael okuyandja omapanduloyambo. Ngeenge Omuisrael ta yandje epanduloyambo ola li la talika ko li li “ehambeleloyambo” ngaashi tashi hangwa membo laLeviticus. (Lev. 7:11-13, 16-18) Okwa li ha yandje omayambo a tya ngaho molwaashi a halelela oku shi ninga, ndele hamolwaashi ashike e na oku shi ninga. Okwa li a halelela okuyandja omayambo a tya ngaho molwaashi oku hole Kalunga kaye, Jehova. Ngeenge omunhu a yandja eyambo, oukwaneumbo waye nosho yo ovapristeri ova li hava li ombelela yoshinamwenyo osho sha yandjwa eyambo. Ashike nande ongaho, oitukulwa imwe yoshinamwenyo oya li ashike i na okuyandjwa kuJehova. Oitukulwa ilipi oyo?

(Leviticus 7:13-15) Noikuki yomungome u nonhafi ye e noku i eta eeshaliyambo daye pamwe nehambelelopanduloyambo. 14 Ndele ye e nokweetela Omwene oshikuki shimwe shomoshali keshe oshaliyambo. Osho tashi ningi shomupristeli ou ta tile ohonde yepanduloyambo koshiyambelo. 15 Ndelenee ombelela yehambelelopanduloyambo laye i nokuliwa efiku tuu olo ye te li eta. Inamu xupifila sha shomuyo efiku lomongula.

w00 9/1 9 okat. 15

Omayambo oo a hokiwa kuKalunga

15 Eyambo likwao lehalo liwa olo ekwatafanoyambo olo tali hokololwa muLeviticus etukulwa 3 (OB-1986). Edina olo otali dulu yo okutolokwa “eyambo lombili.” MOshiheberi, oshitya “ombili” otashi ulike shihapu shi dulife ashike poku he na oita nomapiyaano. “MOmbibeli osho tashi ti ngaho, nosho yo onghalo ile ekwatafano lombili naKalunga, ehepuluko, ehafo nelao,” embo Studies in the Mosaic Institutions osho tali ti. Hano omakwatafanoyambo osho kwa li haa yambwa ngaho, hakushilipaleka ombili naKalunga, ngaashi oku mu loteka, ndele okuulika olupandu ile okutyapula omolwonghalo ya punikwa yombili naKalunga oyo hai hafelwa kwaavo va hokiwa kuye. Ovapristeri nosho yo nakuyamba okwa li hava kufa ombinga meyambo konima eshi ohonde nomakaadi a yambelwa Jehova. (Leviticus 3:17; 7:16-21; 19:5-8) Monghedi iwa noyopafaneko, nakuyamba, ovapristeri naJehova Kalunga okwa li tava li pamwe, osho tashi ulike ekwatafano lombili olo li li pokati kavo.

(Leviticus 7:20) “Ndelenee ou ta li ombelela yepanduloyambo lOmwene, fimbo ye ina yela, omwenyo waye u nokudimwa mo muvakwao.

w00 9/1 13 okat. 8

Omahambeleloyambo oo taa hokiwa kuJehova

8 Ongahelipi shi na sha nomunhu oo ta ningi eyambo? Omhango oya popya kutya keshe ou ta holoka koshipala shaJehova oku na okukala a koshoka noku he na oshipo. Oo e na oshipo omolwetomheno kutya nee olashike, okwa li e na okuyamba etimbayambo ile elivelombediyambo tete, opo a kaleke po vali omufika waye wa koshoka koshipala shaJehova opo exwikiloyambo ile ekwatafanoyambo laye li tambulwe ko kuYe. (Leviticus 5:1-6, 15, 17) Hano, mbela otu wete tuu efimano lokukala nomufika wa koshoka koshipala shaJehova? Ngeenge otwa hala Kalunga a tambule ko oilonga yetu yoku mu longela, otu na okukala hatu endelele shi na sha nokuwapeka etauluko keshe twa ninga leemhango daKalunga. Otu na okukala hatu endelele okulongifa oupitilo wa yandjwa kuKalunga u li ekwafo — “ovakulunhu veongalo” nosho yo “ekulilo lomatimba etu,” Jesus Kristus. — Jakob 5:14; 1 Johannes 2:1, 2.

Konakona moule omamona opamhepo

(Leviticus 6:13) Efimbo alishe omundilo u nokudiininwa u kale wa tema koaltari. U kale wa tema uha dime.”

it-1-E 833 okat. 1

Omundilo

Metwalihangano nosho yo motembeli. Omundilo owa li tau dana onghandangala ya fimana mokulongela Kalunga ketwalihangano nolwanima okotembeli. Ongula keshe nosho yo komatango, omupristeri omukulunhu okwa li ha ka xwika oitwiminifo koaltari yomatwimino. (Ex 30:7, 8) Omhango yaKalunga oya li ya popya kutya omundilo wokoaltari yomaxwikiloyambo ou na okukala wa tema efimbo alishe. (Lev 6:12, 13) Ovajuda ova li va itavela kutya omundilo wokoaltari owa li hau temwa kuKalunga pashikumwifilonga. Nonande osho osha li sha itavelwa apeshe, kasha li tashi yambididwa kOmishangwa. Metwokumwe nomalombwelo oo Jehova a li a pa Moses, ovanamati vaAron ova li ve na ‘okushakala omundilo koaltari nokutula oikuni momundilo opo uha dime’ ofimbo inava tula eyambo koaltari. (Lev 1:7, 8) Konima yokunangekwa po kwomupristeri womepata laAron, nokonima eshi a ninga omayambo, omundilo wa dja kuJehova, tashi dulika wa dja moshilemo osho sha li sha uvika etwalihangano, owa li wa xwika po eyambo olo la li koaltari. Okutala kwaasho, omundilo oo wa li wa holoka po pashikumwifilonga, kawa li wa tema oikuni oyo ya li koaltari, ndele owa li wa “xwika po exwikiloyambo noipambu yomakaadi koaltari.” Omundilo oo wa li hau kala wa tema koaltari, owa li omundilo oo wa dja kuJehova nosho yo oo wa hangwa nale u li koaltari. (Lev 8:14–9:24) Sha faafana, omundilo wopashikumwifilonga wa dja kuJehova, owa li wa xwika po omayambo diva ashike konima yeilikano laSalomo peyapulo lotembeli. — 2Omaf 7:1; tala yo Ovatok 6:21; 1Eeh 18:21-39; 1Omaf 21:26 u mone oihopaenenwa imwe vali, opo Jehova a longifa omundilo pashikumwifilonga a ulike kutya okwa tambula ko omayambo ovapiya vaye.

(Leviticus 6:25) Omhango yetimbayambo oyei: “Monhele apa exwikiloyambo tali tomwa, etimbayambo li nokutomwa koshipala shOmwene. Olo liyapukielela.

si 27-E okat. 15

Embo lOmbiibeli eti-3 — Leviticus

15 (3) Omunhu okwa li ha pulwa a yandje etimbayambo ngeenge okwa nyono shihe fi oshiningilewina. Oshinamwenyo osho shi na okuyambwa oshe likolelela kutya olyelye ta diminwa po, omupristeri, oshiwana ashishe, elenga ile omunhu ashike wakwalukeshe. Mepingafano neyambo lehalo liwa nosho yo omapanduloyambo, etimbayambo ola li oshiteelelwa. — 4:1-35; 6:24-30.

Elesho lOmbiibeli

(Leviticus 6:1-18) Omwene okwa lombwela vali Moses ndele ta ti: 2 “Umwe ngeenge ha nyono mokuhadulika kOmwene eshi ta anye nokutya, okwa tambula kumukwao eshi ye e mu pa ile a pewa kuye e shi tuvikile ile eshi ye e shi likufila ile a nyeka sha shamukwao moku mu fininika, 3 ile a toola sha eshi sha kana ndele te shi anyene, ile ta anene moipupulu, moinima aishe ei omunhu ta longo nokulietela oushima, 4 ye ngeenge ta nyono nokulimona oushima, e nokwaalula eshi e shi nyeka ile a likola mokufininika ile osho e shi pewa e shi tuvikile ile oinima ya kana ye e i toola, 5 ile aishe ei a anena moipupulu, ne i alule noku i futa ofuto ya wana nokuwedela ko oshititano shomuyo. Ye e noku i yandja kumwene wayo mefiku tuu olo ye ta eta evelombediyambo. 6 Ndele ye e nokweetela Omwene odi ondume yomeedi ihe noshipo, noku i twala komupristeli, i kale evelombediyambo payeleko loye. 7 Opo nee omupristeli e noku mu kwatakanifa koshipala shOmwene, ndele enyono tali mu diminwa po, nakeshe eshi omunhu a ninga musho a pewa oushima.” 8 Omwene okwa lombwela vali Moses ndele ta ti: 9 “Lombwela Aron novana vaye ovamati u tye: Omhango yexwikiloyambo oyei: olo, nokutya exwikiloyambo li nokukala kefiya loaltari oufiku aushe fiyo ongula, nomundilo wokoaltari u nokudiininwa efimbo alishe. 10 Nomupristeli e nokudjala oshikutu shaye sholiina, noshikutu shokoshi sholiina ye e nokuuvika nasho oulumenhu waye. Opo nee ye ta yuku po omute wokexwikiloyambo lokoaltari ndele te u tula pomunghulo woaltari. 11 Opo nee ye te lidula oikutu yaye nokudjala oikutu imwe, ndele ta twala omute pondje yonhanda konhele ya yela. 12 Nomundilo wokoaltari u nokudiininwa u kale wa tema uha dime ko; ndelenee omupristeli na teme oikuni keshe ongula nokutula ko exwikiloyambo nokuxwika po oipambu yomakaadi epanduloyambo. 13 Efimbo alishe omundilo u nokudiininwa u kale wa tema koaltari. U kale wa tema uha dime.” 14 Nomhango yeendjayambo oyo ei: “Ovana ovamati vaAron ve noku di eta koshipala shOmwene poaltari. 15 Umwe na kufe mo mudo eke li yadi moufila wa nakwa weendjayambo pamwe nomaadi noitwiminifo aishe ei i li keendjayambo ndele ye e noku u xwika po koaltari ngaashi edimbulukifoyambo edimba liwa kOmwene. 16 Naashi tashi xupu po, nashi liwe po kuAron novana vaye. Shi nokuliwa shihe nonhafi monhele iyapuki, mehale lokomesho letwali leongalo vo ve noku shi lya. 17 Itau telekwa u nonhafi. Ame nde u mu pa ngaashi oshitukulwa sheni shomomundiloyambo wange. Nayo oiyapukielela ngaashi etimbayambo nevelombediyambo. 18 Ovalumenhu aveshe vomovana vaAron nave u lye. Yo onghedimhango yaalushe komaludalo avo oshitukulwa shokomundiloyambo wOmwene. Vamwe ve lili tave shi kumu tava nyono ouyapuki.

30 NOVEMBA–6 DESEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | LEVITICUS 8-9

“Oumbangi oo tau ulike kutya Jehova ota nangeke noupuna”

(Leviticus 8:6-9) Ndele Moses okwa ehenifa kuye Aron novana vaye ovamati ndele okwe va kosha nomeva. 7 Opo nee okwe mu dika oshikutu shokoshi, nokwe mu mangifa omwiya woshiyata nokwe mu dika oshikutu shokombada. Ye okwe mu dika yo oshikutu shokomapepe ndele okwe mu mangifa ongodi yoshikutu shokomapepe noyo a mangifa oshikutu shokomapepe. 8 Natango ye okwa tula ponhulo yaye okapapa koponhulo nokwa tula mo mokapapa Urim naTummim. 9 Nokwa tula embale komutwe waye nokembale kombinga yokomesho okwa tula ko okapapa koshingoldo komombaba yoshipala, oshishani shiyapuki, Omwene ngaashi a lombwela Moses.

(Leviticus 8:12) Opo nee ye okwa tila omaadi okuvaeka komutwe waAron nokwe mu vaeka a yapulwe.

it-1-E 1207

Okunangekwa po

Moses okwa li a kosha Aron novanamati vaAron, Nadab, Abihu, Eleaser naItamar (ile, okwa li e va lombwela ve likoshe) moshiyaxa shongopolo osho sha li moshihale, nokwa li a djaleka Aron oikutu ye likalekelwa yomupristeri omukulunhu. (Num 3:2, 3) Aron okwa li a djalekwa oikutu iwa oyo ya li i lile po omaukwatya nosho yo oinakuwanifwa yondodo oyo a li a pewa. Opo nee Moses okwa li a vaeka etwalihangano, oikwaipundi noikwatelwa aishe, oaltari yomaxwikiloyambo nosho yo oshiyaxa noikwatelwa aishe oyo ya li hai longifwa. Kungaho okwa li e i yapula noku i likalekela opo ashike i longifwe moilonga yaJehova. Xuuninwa, Moses okwa li a vaeka Aron moku mu tila omaadi momutwe. — Lev 8:6-12; Ex 30:22-33; Eps 133:2.

(Leviticus 9:1-5) Ndele mefiku etihetatu Moses okwa ifana Aron novana vaye ovamati novakulunhu vOvaisraeli, 2 ndele ta lombwele Aron: “Likufila onhana yondume inai lutulwa ngaashi etimbayambo, nodi yondume ngaashi exwikiloyambo, adishe mbali dihe noshipo. Di eta koshipala shOmwene. 3 Ndele lombwela ovana vaIsrael u tye: ‘Kufeni oshikombo oshindume etimbayambo nonhana nodjona, aishe ivali yomudo umwe, ihe noshipo, exwikiloyambo, 4 nosho yo ohove nodi epanduloyambo di yambwe koshipala shOmwene, neendjayambo da lungilwa omaadi, osheshi nena eli Omwene te mu holokele.’ “ 5 Opo nee vo va eta komesho yetwali leongalo oyo va lombwelwa kuMoses. Neongalo alishe la ehena popepi nola kala ofika koshipala shOmwene.

it-1-E 1208 okat. 8

Okunangekwa po

Mefiku etihetatu, omupristeri oo a nangekwa po, okwa li a katuka onghatu (nopehe na ekwafo laMoses) oshikando shotete, opo a yambe omayambo omolwoshiwana shOvaisrael, hamolwaashi ashike sha li sha pumbwa okukosholwa komatimba asho oo sha fyuulula, ndele omolwaashi kasha li sha dulika nosha li sha ninga onhana yoshingoli, osho sha li sha handukifa Jehova. (Lev 9:1-7; Ex 32:1-10) Pexulilo loilonga yotete yomupristeri oo mupe, Jehova okwa li a ulika kutya okwa hokwa oilonga yaye eshi a li a tuma omundilo pashikumwifilonga, oo nopehe na omalimbililo wa dja moshilemo osho sha li kombada yetwalihangano, nowa li wa xwika po eyambo olo la li koaltari. — Lev 9:23, 24.

(Leviticus 9:23, 24) Opo nee Moses naAron va ya metwali leongalo. Ndele vo eshi va dja mo, ova nangeka noupuna ovanhu. Nefimano lOmwene ola holokela ovanhu aveshe, 24 omundilo wa dja koshipala shOmwene, nowa xwika po exwikiloyambo noipambu yomakaadi koaltari. Ovanhu aveshe, eshi ve shi mona, eemwenyo davo da shambukwa nova wila eombe.

w19.11 23 okat. 13

Oilihongomwa oyo hatu lihongo membo laLeviticus

13 Oshilihongomwa oshitine: Jehova ota nangeke noupuna oshitukulwa shehangano laye shokombada yedu. Diladila kwaasho sha li sha ningwa po mo 1512 K.O.P. eshi etwali la li la dikwa kOmhunda yaSinai. (Ex. 40:17) Moses okwa li a ninga oshivilo omo Aron novanamati vaye va li va nangekwa po ve li ovapristeri. Oshiwana shOvaisrael osha li sha ongala opo shi tale nghee ovapristeri tava yambe omayambo avo otete oinamwenyo. (Lev. 9:1-5) Jehova okwa li a ulika ngahelipi kutya okwa tambula ko ovapristeri ovo va nangekwa po? Konima eshi Aron naMoses va nangeka noupuna ovanhu, Jehova okwa li a tuma omundilo oo wa li wa xwika po omayambo koaltari. — Lesha Leviticus 9:23, 24.

Konakona moule omamona opamhepo

(Leviticus 8:6) Ndele Moses okwa ehenifa kuye Aron novana vaye ovamati ndele okwe va kosha nomeva.

w14 11/15 9 okat. 6

Omolwashike tu na okukala ovayapuki?

6 Oshiteelelwa osho kutya ovapristeri vomuIsrael ova li ve na okukala va koshoka palutu oshi na eityo lolela koshiwana shaJehova kunena. Ovo hatu konakona Ombibeli navo luhapu ohave shi didilike mo kutya eenhele detu delongelokalunga oda koshoka nosho yo kutya otwa koshoka nohatu djala nawa. Shimwe vali, oukoshoki wovapristeri otau tu kwafele tu dimbuluke kutya keshe oo ta i komhunda yaJehova yelongelokalunga oyo ya lelepala, oku na okukala “nomutima wa yela.” (Lesha Epsalme 24:3, 4; Jes. 2:2, 3.) Oilonga iyapuki oyo hatu longele Kalunga oi na okulongwa nomadiladilo nomitima da yela nosho yo nomalutu a yela. Osho otashi pula okukala hatu likonakona fye vene lwoikando, nokonima yaasho vamwe otashi dulika va pumbwa okuninga omalunduluko manene opo va dule okukala ovayapuki. (2 Kor. 13:5) Pashihopaenenwa, omunhu a ninginifwa oo ha tale owina omafano oipala oku na okulipula kutya, ‘Ohandi ulike ngoo kutya ondi muyapuki?’ Opo nee na konge ekwafo opo a xulife po onghedindjikilile oyo inai koshoka. — Jak. 5:14..

(Leviticus 8:14-17) Opo nee okwa etifa po ongobe yomhedi yetimbayambo, naAron novana vaye ovamati va tenheka omake avo komutwe wongobe yomhedi yetimbayambo. 15 Ndele Moses okwe i toma nokwa kufa ohonde nokwa polola nomunwe waye keembinga doaltari nokwa kwatakanifa oaltari. Ndelenee ohonde ya xupa po, okwe i tila kombinga yokoshi yoaltari. Osho ngaha hano okwe i yapula moku i kwatakanifa. 16 Ye okwa kufa vali oipuununwa yokomandjadja nokaxulixuli neefiyo noinghene yado, ndele Moses okwe i lungwinifa koshiyambelo e i yambe. 17 Ndelenee ongobe yomhedi nekungha layo nombelela yayo noshandja shayo okwe i xwikila po pondje, Omwene ngaashi a lombwela Moses.

it-2-E 437 okat. 3

Moses

Kalunga okwa li a nangeka po Moses e li omupokati wehangano lOmhango olo a li a ninga nOvaisrael, ondodo ye likalekelwa oyo pehe na vali omunhu a li e i na koshipala shaKalunga, kakele kaJesus Kristus, oo e li Omupokati wehangano lipe. Moses okwa li a shamina nohonde yoinamwenyo embo lehangano; poshiningwanima osho Moses okwa li e lile po Jehova, noshiwana shaIsrael osha li sha kalelwa po kovakulunhu. Okwa li a leshela ovanhu embo lehangano, ovo va nyamukula va ti: “Ashishe eshi Omwene e shi tonga, ohatu ke shi wanifa nokudulika kusho.” (Ex 24:3-8; Heb 9:19) Eshi Moses a li omupokati, okwa li e na oufembanghenda wokupashukila oilonga yokutunga etwalihangano nosho yo okulongwa koikwatelwa yalo, okushikula omalombwelo oo a li a pewa kuKalunga, okunangeka po ovapristeri, okuvaeka nomaadi e likalekelwa etwalihangano nosho yo Aron e li omupristeri omukulunhu. Opo nee okwa li a pashukila oilonga yotete yomupristeri oo opo a li a nangekwa po. — Ex etuk. 25-29; Lev etuk. 8, 9.

Elesho lOmbiibeli

(Leviticus 8:31–9:7) Opo nee Moses okwa lombwela Aron novana vaye ovamati, ndele ta ti: “Teleka ombelela poshivelo shetwali leongalo, ndele i lilei ko pamwe nomungome u li mokambale keyapulo, ngaashi nda lombwelele nokutya: Aron novana vaye ovamati ve noku i lya po. 32 Ndelenee eshi sha xupa po kombelela nokomungome, nye mu noku shi xwika po momundilo. 33 Momafiku aheyali nye inamu dja po poshivelo shetwali leongalo fiyo okefiku olo mulo omafiku eyapulo leni a pwa ko. Osheshi eyapulo leni li nokukala omafiku aheyali. 34 Ngaashi sha ningwa nena osho shi nokuningwa nokomesho ngaashi elombwelo lOmwene, opo mu kwatakanifwe. 35 Nye mu nokukala poshivelo shetwali leongalo omafiku aheyali oufiku nomutenya. Nomu nokudiinina omalombwelo Omwene muha fye. Osheshi osho ngaha hano ame nda lombwelwa.” 36 Ndele Aron novana vaye ovamati va ninga oinima aishe ei Omwene e i lombwela Moses.

9 Ndele mefiku etihetatu Moses okwa ifana Aron novana vaye ovamati novakulunhu vOvaisraeli, 2 ndele ta lombwele Aron: “Likufila onhana yondume inai lutulwa ngaashi etimbayambo, nodi yondume ngaashi exwikiloyambo, adishe mbali dihe noshipo. Di eta koshipala shOmwene. 3 Ndele lombwela ovana vaIsrael u tye: ‘Kufeni oshikombo oshindume etimbayambo nonhana nodjona, aishe ivali yomudo umwe, ihe noshipo, exwikiloyambo, 4 nosho yo ohove nodi epanduloyambo di yambwe koshipala shOmwene, neendjayambo da lungilwa omaadi, osheshi nena eli Omwene te mu holokele.’ “ 5 Opo nee vo va eta komesho yetwali leongalo oyo va lombwelwa kuMoses. Neongalo alishe la ehena popepi nola kala ofika koshipala shOmwene. 6 Ndele Moses okwe va lombwela ta ti: “Oshinima osho tuu eshi Omwene e mu lombwela shi ningwe, opo efimano lOmwene tali dulu oku mu holokela.” 7 Ndele Moses okwa lombwela Aron ta ti: “Ehena po poaltari, u yambe etimbayambo loye, nexwikiloyambo loye, u likwatakanife nokukwatakanifa ovanhu, ndele yambela ovanhu eyambo lavo noku va kwatakanifa ngaashi Omwene a tonga.”

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma