ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • Okupopya oitya tai kunguluka nawa
    Mona ouwa mOfikola yOukalele woPauteokratika
    • ONGHEDI YOKUPOPYA 4

      Okupopya oitya tai kunguluka nawa

      Oshike wa pumbwa okuninga?

      Oitya nomadiladilo oo to kundafana okwa pumbwa okukala taa kunguluka nawa eshi to lesha naashi to popi. Ngeenge to popi oitya tai kunguluka nawa, ito popi to endelele unene, ove ito popi unene we liteelela, noito popi to kakadala ile to popi wa fa uhe shii osho u na okutya.

      Omolwashike sha fimana?

      Ngeenge ito popi oitya tai kunguluka nawa, ovapwilikini otava ka twalwaatwalwa, ile va ude ko oinima pambabo. Osho to popi otashi dulika shihe va tomhe nokuli.

      NGEENGE to lesha mokule, mbela oho kala to nyengwa komautumbulilo onhumba? Mbela oho kala wa fa uhe shii osho u na okupopya ngeenge to yandje oshipopiwa? Ngeenge osho shi li ngaho, otashi dulika u na oupyakadi wokupopya oitya tai kunguluka nawa. Omupopi omunekeka oha lesha nokupopya omadiladilo noitya tai kunguluka nawa. Ndele osho inashi hala kutya oha kala ashike ta popyaana, ta popi ta endelele ile ta popi nopehe na okudiladila kwaasho e na okutya. Omupopi a tya ngaho oha popi monghedi itunhula. Nomolwaasho onghedi oyo yokupopya ohai divilikwa mOfikola yOukalele woPauteokratika.

      Ope na oinima ihapu oyo tai dulu okwiimba omunhu a popye omadiladilo taa kunguluka nawa. Mbela owa pumbwa okuyandja elitulemo le likalekelwa koinima ei tai shikula apa? (1) Ngeenge to leshele vamwe, mbela oitya oyo ino ikilila ohai ku kateke? (2) Mbela oho kala to tula unene peemhito dihapu? (3) Mbela oho lilongekida ngoo nawa? (4) Luhapu omunhu iha popi omadiladilo taa kunguluka nawa ngeenge ina unganeka nawa ouyelele waye. (5) Ngeenge omunhu ke na oupuna woitya, otashi dulika a mone shidjuu kutya oitya ilipi e na okulongifa. (6) Ngeenge omunhu ota divilike oitya ihapu, otashi dulika yo shi mu imbe a popye omadiladilo taa kunguluka nawa. (7) Oupyakadi umwe ohau etifwa yo kokuhashiiva eemhango delaka.

      Nonande ovapwilikini itava ka dja mo mOlupale lOuhamba ngeenge ito popi omadiladilo taa kunguluka nawa, otashi dulika omadiladilo avo a kale taa twalwaatwalwa, noitava ka uda ko shihapu osho to popi.

      Ngeenge hatu popi hatu tu omufindo nokupopya omadiladilo taa kunguluka nawa, otu na yo okulungama tuha popya twa fa hatu pangele ovanhu ile hatu va fifa ohoni. Omolwomaputuko a yoolokafana, ovanhu otashi dulika va kale ve wete wa fa to popi nodino ile noikala yokuhenakonasha. Kungaho, ito ka hanga elalakano loye. Shididilikwedi, nonande omuyapostoli Paulus okwa li omupopi omunekeka, okwa li a popya nOvakorinto “noungone noumbada nokukakama neenghono” opo aha yukife elitulemo kuye mwene. — 1 Kor. 2:3.

      Oinima oyo u na okuhenuka. Ovanhu vamwe ove na onghedindjikilile yokweendulula oinima yonhumba ile omautumbulilo onhumba ngeenge tava popi ile tava hovele omatumbulo ngaashi: “mmm, mmm,” “hano,” “nomolwaasho,” “ouwete,” nosho tuu. Otashi dulika uhe shii kutya oho longifa omautumbulilo ile oinima ya tya ngaho lwoikando. Oto dulu okupula umwe e ku pwilikine eshi to popi noku endulule mo momautumbulilo a tya ngaho oshikando keshe to a longifa. Otashi dulika u ka mone kutya ou na ounghundi moshinima osho.

      Ovanhu vamwe ohava popi tave liendulula lwoikando, sha hala okutya, ta hovele okupopya sha, ndele ofimbo ina mana etumbulo laye ta hovele vali okupopya osho a popya nale.

      Vamwe ohava popi tava endelele nawa, ndele ohava popi va fa omunhu a lyalyakana, va popi eshi, va nhukile kushimwe vali nopehe na okukwatakanifa oitwa oyo tava kundafana. Osho ohashi imbi omunhu a kale ta popi omadiladilo taa kunguluka nawa.

      Osho tashi dulu oku ku kwafela u xwepopale. Ngeenge oho kala uhe shii oitya oyo u na okulongifa, owa pumbwa okuninga eenghendabala u wede ko koupuna woye woitya. Didilika oitya oyo uhe shii nawa mOshungonangelo, mo-Awake! nosho yo moishangomwa ikwao oyo ho lesha. Ngeenge ou na emboitya, tala eityo loitya oyo nonokutya ohai tumbulwa ngahelipi. Ngeenge ku na emboitya, pula ekwafo kuumwe oo ha popi nawa elaka olo.

      Ohatu ka ninga exumokomesho ngeenge otwa kala hatu lideula okulesha pombada pandjikilile. Didilika oitya oyo tai ku nyenge okulesha, noku i tumbula mokule lwoikando.

      Opo tu kale hatu lesha nawa, otwa pumbwa okuuda ko nghee oitya tai longele kumwe momatumbulo. Luhapu oitya oi na okuleshwa meengudu opo u yandje eityo laasho sha shangwa. Yandja elitulemo kunghee oitya tai longele kumwe moinhoko yomatumbulo. Oto dulu okudidilika oinhoko yomatumbulo oyo opo shi ku kwafele u leshe noupu. Ou na okulesha nawa oitya nosho yo okuyandja omadiladilo e li mondjila. Enda to konakona etumbulo keshe, fiyo osheshi wa mana ko okatendo akeshe. Kala to nongele nghee omadiladilo taa kunguluka. Opo nee lideula to lesha mokule. Lesha okatendo oko lwoikando fiyo osheshi to ka lesha nawanawa nopehe na okutula poima opo uhe na okutula. Ninga yo sha faafana shi na sha noutendo ovo va shikula ko.

      Konima eshi wa mana okulideula monghedi oyo, weda ko nee konhapo yoye yokulesha. Ngeenge owa shiiva kutya oitya ohai longele ngahelipi kumwe momatumbulo, oto ka dula okunongela oitya oyo tai shikula ko. Osho otashi ke ku kwafela u kale ho lesha nawa.

      Oshiwa yo okulesha pandjikilile nonande ino lideula po komesho yefimbo. Pashihopaenenwa, oto dulu okukala ho lesha omushangwa wefiku netyekosha lao mokule; to shi ningi pandjikilile nopehe na okuliendifa po komesho yefimbo. Lihonga okukala to nongele nomesho oye oinhoko yomatumbulo oyo tai holola eityo, ponhele yokuyukifa elitulemo koitya kooshimwe.

      Otu na okukala hatu diladila kwaasho hatu ka tya ngeenge otwa hala tu popye eendjovo tadi kunguluka nawa. Onghee hano, kendabala okukala ho ningi ngaho mokupopya kwoye kwakeshe efiku. Kala ho diladila kutya oto ka popya kombinga yashike nomonghedi omo to ka popya; opo nee to hovele okupopya. Ino kala ho popi to endelele unene. Kendabala okupopya kombinga yoshinima shimwe nopehe na okunhukila kediladilo limwe vali fimbo ino mana osho wa hovela okupopya. Otashi ke ku kwafela ngeenge owa longifa omatumbulo e li pauxupi noku li paunafangwa.

      Ngeenge ou shii kutya owa hala okupopya kombinga yashike, oitya otai ka kala tai kunguluka nawa. Luhapu, inashi fimana naanaa okuhoolola kutya oto ka longifa oitya ilipi kondadalunde. Onghee hano, ngeenge to lilongekida, shilipaleka kutya owa koneka oitwa ya fimanenena oyo to ka popya kombinga yayo, yo oitya oyo to ka popya inga u ke i diladile eshi to ka yandja oshipopiwa shoye. Ngeenge owa koneka oitwa oyo wa hala oku ka popya ponhele yokuyandja elitulemo koitya oyo to ka longifa, oitya otai ke uya paushitwe eshi to popi, noto ka holola nawa omaliudo oo a kwatelwa mwaasho to popi. Ngeenge owa kala to diladila ashike kombinga yoitya oyo to ka longifa ponhele yokuyandja elitulemo koitwa oyo wa hala oku ka popya, otashi dulika shi ka kume onghedi omo to ka popya. Ngeenge owa kala ho lideula, oto ka dula okukala ho popi oitya tai kunguluka nawa. Osha fimana okuninga ngaho, ngeenge otwa hala okukala hatu popi nawa nohatu lesha nawa.

      Moses okwa li e udite ina wana eshi a li a pulwa a ninge omupopikalelipo waJehova woku ka popya noshiwana shOvaisrael nosho yo Farao, omupangeli waEgipti. Omolwashike mbela? Ka li omupopi omunekeka, tashi dulika a li e na oupyakadi wonhumba. (Ex. 4:10; 6:12) Nonande Moses okwa li te lipopile, Jehova ka li a tambula ko omalipopilo aye. Ponhele yaasho, Jehova okwa li a ulika Aron a kale ta popi ponhele yaMoses, ndele pefimbo opo tuu opo, Jehova okwa li a kwafela Moses aha kale noumbada wokupopya. Moses okwa li a popya lwoikando nonomupondo noohandimwe, neengudu dinini nosho yo noshiwana ashishe. (Deut. 1:1-3; 5:1; 29:2; 31:1, 2, 30; 33:1) Ngeenge owa ningi eenghendabala u xwepopaleke onghedi yoye yokupopya nokupula ekwafo kuJehova, oto ka dula oku mu tanga mokupopya kwoye.

      EKWAFO KWAAVO HAVA KOKOMA

      Ope na oinima ihapu oyo hai dulu okuningifa ovanhu va kale hava popi tava kokoma. Oinima oyo hai kwafele ovanhu vamwe ovo hava kokoma ihai longo kuvamwe. Ndele opo u pondole, ou na okukala ho kendabala.

      Mbela oho kala wa tila ngeenge to diladila shi na sha nokuyandja omatyekosha pokwoongala? Ngeenge osho shi li ngaho, kala ho pula ekwafo kuJehova. (Fil. 4:6, 7) Yandja elitulemo kokufimanekifa Jehova nosho yo okukwafela vamwe. Ino teelela oupyakadi woye u xule po filufilu, ndele diladila kekwafo olo to pewa opo u ungaunge nao. Eshi to ka mona nghee Jehova te ku nangeke noupuna nonghee ovamwaxo tave ku tu omukumo, otashi ke ku linyengifa u kale wa hala okuninga eenghendabala da mana mo.

      Ofikola yOukalele woPauteokratika ohai tu deula tu mone owino wokupopya komesho yovanhu vahapu. Otashi dulika u kale wa kumwa kunghee to shi endifa nawa eshi to popi komesho yongudu yovanhu ovo va hala u pondole. Osho otashi ke ku kwafela u dule okupopya uhe na oumbada komesho yavamwe peemhito dimwe di lili yo.

      Lilongekida nawa ngeenge oto ka yandja oshipopiwa. Kala ho yandje oipopiwa yoye nelitulemo. Eshi to popi, holola omaliudo a yukila kwaasho to popi. Ngeenge owa hovele okukokoma eshi to popi, kendabala okukala to popi wa ngungumana. Ino popya wa kindjika eehamama. Longifa omatumbulo maxupi. Henuka okukala to endulula unene oinima ngaashi “mmm” ile “oo, oo”.

      Ovanhu vamwe ovo tava ungaunga noupyakadi wokukokoma ohava didilike oitya oyo hai kala idjuu kuvo okutumbula. Ponhele yokulongifa oitya oyo, ohava hoolola okulongifa oitya imwe i lili oyo i na eityo la faafana. Vamwe ovo va didilika oitya oyo hai kala idjuu kuvo okutumbula ohava ningi eenghendabala okweendulula oitya oyo lwoikando fiyo va pondola oku i tumbula.

      Ngeenge oho kokoma eshi to popi, ino sholola; twikila okuninga eenghendabala. Oto dulu okulombwela omunhu oo to popi naye a twikile okupopya fiyo osheshi to dulu vali okutwikila. Ngeenge osha pumbiwa, shanga okambapila ile u ulikile omunhu oo ouyelele oo wa shangwa.

      NGHEE TO DULU OKUXWEPOPALA

      • Ngeenge to lesha oifo ile omambo, didilika oitya oyo uhe shii, ndele to kongo eityo layo nokukala ho i longifa.

      • Kala ho lideula okulesha mokule to shi ningi oule wominute nhano ile omulongo lwaapo efiku keshe.

      • Ngeenge owa pewa oshipopiwa shokuleshwa, shi lilongekidila nawanawa. Nongela oinhoko yomatumbulo. Didilika nghee omadiladilo taa kunguluka.

      • Efiku keshe, fimbo ino ninga eenghundafana naumwe, kala ho diladila tete fimbo ino popya, opo nee to popi omatumbulo e lixwapo.

      EDEULO: Tala nawanawa Ovatokolipangeli 7:1-25, to konakona ovelishe keshe. Shilipaleka kutya ou udite osho tashi hepaululwa. Pula shi na sha noitya oyo uhe shii. Tumbula edina keshe mokule. Enda to lesha mokule ovelishe novelishe. Opo nee ngeenge owa mbilipalelwa, lesha etukulwa alishe kumwe. Endulula mo vali to lesha to endelele shi dulife nale. Endulula mo natango, to lesha to endelele peemhito opo wa pumbwa okweendelela, nokweenda kanini opo wa pumbwa okweenda kanini, ashike lungama uha kale to tumhakanifa.

  • Okutula opo sha pumbiwa
    Mona ouwa mOfikola yOukalele woPauteokratika
    • ONGHEDI YOKUPOPYA 5

      Okutula opo sha pumbiwa

      Oshike wa pumbwa okuninga?

      Ngeenge to popi, ou na okutula filufilu peemhito opo pa pumbwa okutulwa. Peemhito dimwe, ou na okutula po kanini ile ewi loye li fe tali kuluka. Oshi na ouwa okutula peemhito opo omunhu e na okutula.

      Omolwashike okutula kwa fimana?

      Osha fimana okutula pomhito opo omunhu a pumbwa okutula, opo ovanhu va ude ko noupu osho hatu popi. Okutula ohaku kwafele yo ovapopi va yoolole mo oitwa oyo ya fimana muikwao.

      OSHA fimana okutula mokupopya kwetu kwakwalukeshe, kutya nee ohatu yandje oshipopiwa ile ohatu kundafana navamwe. Ngeenge ohatu popi itatu tula, itatu ka udika noupu; ohatu ka kala ashike hatu popi twa fa omunhu ta domokotola. Okutula opo sha pumbiwa ohaku tu kwafele tu kale hatu popi monghedi i uditiwe ko nawa. Kungaho, oitwa yoye ya fimanenena otai ka konekwa kovapwilikini, noitai ka dimbuwa noupu.

      Ongahelipi to dulu okushiiva kutya openi u na okutula? Ou na okutula oule wefimbo li fike peni?

      Ou na okutula opo pe na oileshifo. Osha fimana okuyandja elitulemo koileshifo ngeenge hatu lesha. Otai dulu okuulika kutya etumbulo ola xula ile oli li molupe lepulo. Momalaka amwe, omu na oileshifo oyo hai yoolola omatofwemo. Oileshifo imwe ohai ulike ekwatafano olo li li pokati koinhoko yomatumbulo. Omunhu oo te lileshele ye mwene oha kala e wete oileshifo oyo ya longifwa moutendo ovo ta lesha. Ndele ngeenge ta leshele vamwe mokule, oku na okulesha metwokumwe neityo loileshifo oyo, naasho ohashi liudikila mondaka yaye. (Opo u mone ouyelele muhapu, tala onghedi yokupopya yo-1, “Okulesha nawa.”) Ngeenge ito wilikwa koileshifo shi na sha naapo u na okutula, otashi dulika shi ka kale shidjuu kuvamwe va ude ko osho to lesha ile shi va ningife va ude ko oinima pambabo.

      Kakele koileshifo, onghedi omo omadiladilo taa hololwa momatumbulo nayo ohai ufa kutya openi omunhu e na okutula. Omushikingalo umwe a shiivika nawa okwa tile: “Nghi shii okushika okahumba (opiano) ndi dule ovashiki vouhumba vahapu. Ndelenee ondi shii kutya ounghulungu wokushika ohau limonikila mokutula po pokati keenote.” Sha faafana, otwa pumbwa okukala hatu tula peemhito opo sha pumbiwa opo oipopiwa yetu i kale i na eityo noitunhula.

      Ngeenge to lilongekidile oku ka lesha moipafi yavamwe, otashi ka kala ekwafo linene ngeenge owa didilike moshileshomwa osho to ka lesha peemhito opo u na okutula. Peemhito opo u na okutula kanini, didilika po nokamufinda kamwe akeke, po peemhito opo u na okutula okafimbo kale to didilike po noumufinda vavali. Ngeenge owa didilika oshinhoko shetumbulo osho u wete shidjuu kwoove okulesha okamukwikolo, shi tenda ashishe nopena yekala. Opo nee lesha oshinhoko osho okudja kehovelo fiyo okexulilo. Ovapopi vahapu ovanekeka osho hava ningi ngaho.

      Oshipu okutula mokupopya kwakwalukeshe, molwaashi oho kala nale u shii kutya owa hala okupopya kombinga yashike. Ndelenee ngeenge owa kala ho tula keshe pamwe nopehe na okunongela nghee tashi kumu omatumbulo oye, okupopya kwoye itaku ka kala kwa yela nawa noku uditike. Otwa pewa yo omaetepo taa kwafa e na sha naasho monghedi yokupopya onhi-4, “Okupopya oitya tai kunguluka nawa.”

      Tula po ngeenge to taulukile kediladilo limwe li lili. Okutula po ngeenge to di kediladilo limwe, to taulukile kulikwao, otaku pe ovapwilikini voye omhito yokudilonga kediladilo olo wa dja nokuyelifa nova dule yo okweendela pamwe naave eshi to ka kundafana ediladilo olo to shikulifa ko nove li ude ko nawa. Osha fimana okutula po ngeenge to di kediladilo limwe wa finda kulikwao, ngaashi ashike sha fimana okushunifa onhapo pedu ngeenge to shingi otuwa opo u dule okutanauka noupu pomashakeneno eendjila.

      Ovapopi vamwe ohava endelele okunhukila kediladilo limwe nopehe na okutula molwaashi tava kendabala okuyelifa ouyelele muhapu unene. Vamwe ove na onghedindjikilile yokupopya ngaho. Otashi dulika ovanhu vomomudingonoko wavo osho hava popi ngaho. Ndele osho itashi tu kwafele tu kale ovahongi ovanekeka. Ngeenge oto ka popya oshinima sha fimana noino hala shi dimbuwe kovapwilikini, osha fimana okulongifa efimbo la wana okulilongekida opo omadiladilo oye a kale a yela nawa. Dimbuluka kutya opo omunhu a popye oinima i uditike, okwa pumbwa okukala ha tula opo sha pumbiwa.

      Ngeenge oto ka yandja oshipopiwa osho to longifa oshipopiwadutilo, ou na okuunganeka nawa ouyelele woye opo u mone kutya openi u na okutula opo u yoolole nawa oitwa ya fimanenena. Ngeenge oto ka yandja oshipopiwa shokuleshwa, didilika peenhele opo u na okulunduluka okudja poshitwa shimwe sha fimanenena nokuya kushikwao.

      Luhapu, ou na okutula oule wokafimbo opo u na okulundulukila kediladilo lipe shi dulife opo pe na oileshifo, ndelenee ino tula efimbo lile unene opo oshipopiwa shiha kwate olule. Ngeenge owa tula po efimbo lile unene, otashi ka monika sha fa ino lilongekida nawa noto diladila kutya oto ka tya shike.

      Okutula omolwokudivilika. Okutula nelalakano lokudivilika oku li oshinima sha tongomana. Mokutula kwa tya ngaho, omupopi otashi dulika a tule okafimbo fimbo ina popya etumbulo ile ina pula epulo la kwata moiti ile a tule konima yaasho. Okutula kwa tya ngaho ohaku kwafele ovapwilikini va diladile kwaasho sha popiwa, ile shi va ningife va yandje elitulemo kwaasho tashi landula ko. Okutula kwa tya ngaho inaku faafana; ou na okutokola kutya oto tula oule wefimbo li fike peni. Ashike kaleka momadiladilo kutya okutula nelalakano lokudivilika oku na ashike okulongifwa peemhito opo to popi etumbulo la fimanenena. Ngeenge hasho, omatumbulo oo itaa ka kala e na eenghono.

      Eshi Jesus a li ta lesha Omishangwa mokule ofimbo a li moshinagoga muNasaret, okwa li a tula peenhele opo e na okutula. Tete okwa lesha shi na sha noshinakuwanifwa shaye okudja momushangwatonywa womuprofeti Jesaja. Ndele fimbo ina yelifa omushangwa oo, okwa tonya omushangwatonywa oo noku u yandja komupiya ndele ta kala omutumba. Opo nee eshi ovanhu aveshe ovo va li moshinagoga va tala kuye, okwa ti: “Nena tuu eli eshangelo eli la wanifwa ngaashi la fika momatwi eni.” — Luk. 4:16-21.

      Okutula ngeenge eenghalo tadi pula u tule. Otashi dulika u kale wa pumbwa okutula ngeenge ope na omapiyaano. Ngeenge to popi nomuneumbo moukalele ndele ta pa ende otuwa tai duma mokule ile pamwe okaana taka kwena, ou na okutula po. Ngeenge oto yandje oshipopiwa poshoongalele ndele ope na omaweelelo, ashike kae li unene pombada, oto dulu okuyelula ewi loye ndele to twikile okupopya. Ndele ngeenge eweelelo oli li mokule notali kwata olule, ou na okutula po, molwaashi ovapwilikini itava ka dula okuyandja lela elitulemo. Onghee hano, tula opo tashi wapalele, opo u kwafele ovapwilikini voye va mone ouwa pauyadi mwaasho to va lombwele.

      Tula po ngeenge wa teelela enyamukulo. Nonande oto yandje oshipopiwa osho itashi pula ovapwilikini va kufe ombinga, osha fimana okutula po opo ovapwilikini va nyamukule momitima davo. Ngeenge owa pula omapulo oo e na okuningifa ovapwilikini va diladile kuo ndele ino tula po kanini, omapulo oo itaa ka kuma lela ovapwilikini.

      Osha fimana okukala hatu popi hatu tula po ngeenge tu li komutune nosho yo ngeenge hatu udifile vamwe. Ovanhu vamwe ihava popi tava tula lela. Ngeenge naave ou na oupyakadi wa faafana, ninga eenghendabala da mana mo u xwepopale monghedi ei yokupopya. Kungaho, oto ka xwepopala mokuninga eenghundafana navamwe noto ka pondola moukalele. Okutula po otashi ti okumwena po, nokumwena po kwa tya ngaho ohaku kwafele omupopi aha kale ta popi ashike ta twaalele, ohaku mu kwafele a divilike oinima, ohaku ningifa ovanhu va yandje elitulemo novaha kale va loloka okupwilikina.

      Eenghundafana ohadi kala da kwatela mo ovanhu aveshe ovo tava kufa ombinga mudo. Ovanhu otava ka kala ve na ehalo oku ku pwilikina ngeenge oho pwilikine kuvo noho ulike kutya ou na ohokwe mwaasho tava popi. Osho otashi pula u kale ho tula po sha wana opo u va pe omhito va popye nghee ve udite.

      Ohatu ka pondola noupu moukalele ngeenge otwa kala hatu pe ovanhu omhito va kufe ombinga meenghundafana. Eendombwedi dihapu ohadi mono tashi kwafa ngeenge tadi tumbula oshikundafanwa osho da hala oku ka kundafana nomuneumbo noku mu pula epulo konima eshi da popifafana nomuneumbo. Ohadi tula po opo di pe omuneumbo omhito a nyamukule, noku mu pandula omolwomatyekosha aye. Ofimbo tadi ningi eenghundafana novanhu, otashi dulika di pe omuneumbo omhito yokuninga omatyekosha lwoikando. Eendombwedi odi shii kutya otadi ka kwafela ashike omunhu oo noupu ngeenge oda shiiva kutya okwa tala ko ngahelipi oshinima osho tadi kundafana naye. — Omayel. 20:5.

      Ndelenee havanhu aveshe tave ke tu nyamukula nawa ngeenge hatu va pula. Osho kasha li sha imba Jesus a pe omhito nokuli naavo va li tave mu pataneke. (Mark. 3:1-5) Okupa vamwe omhito va popye ohashi va ningifa va diladile, nokungaho, otava ka popya osho shi li momitima davo. Etomheno limwe molwaashi hatu kufa ombinga moukalele omolwaashi otwa hala oku va yelifila oinima ya fimanenena oyo tai hangwa mEendjovo daKalunga nokulinyengifa omitima davo opo va ninge omatokolo opandunge. — Heb. 4:12.

      Okukala hatu tula opo sha pumbiwa ngeenge tu li moukalele otashi ulike kutya otu na ounghulungu wokuhonga. Ngeenge omunhu okwa tula peemhito opo sha pumbiwa, omadiladilo oo ta popi ohaa udiwa ko noupu noihaa dimbuwa diva.

      OSHO TASHI KE TU KWAFELA TU KALE HATU TULA

      • Yandja elitulemo le likalekelwa koileshifo ngeenge to lesha mokule.

      • Pwilikina nawa kovapopi ovanekeka, ndele to didilike kutya ohava tula peni noule wefimbo li fike peni.

      • Konima eshi wa popya kombinga yoshinima shonhumba osho wa hala vamwe va dimbuluke, tula po opo ovanhu va dule oku shi dilonga noku shi koneka.

      • Ngeenge to kundafana navamwe, va pula va popye nghee ve udite, ndele to pwilikine komanyamukulo avo. Va pa omhito va popye fiyo osheshi va mana; ino va kwata melaka.

      EDEULO: Lesha Markus 9:1-13 mokule; tula opo pe na oileshifo i lili noku lili. Ino lesha to kokoloka. Konima eshi we lideula, pula umwe e ku pwilikine noku ku pukulule apa wa pumbwa okuxwepopala mokutula.

  • Okudivilika opo sha pumbiwa
    Mona ouwa mOfikola yOukalele woPauteokratika
    • ONGHEDI YOKUPOPYA 6

      Okudivilika opo sha pumbiwa

      Oshike wa pumbwa okuninga?

      Divilika oitya nosho yo omautumbulilo monghedi oyo tai kwafele ovapwilikini va ude ko nawa eityo laasho to popi.

      Omolwashike sha fimana?

      Okudivilika opo sha pumbiwa ohaku kwafele ovapwilikini va kale tava pwilikine nelitulemo noku li onghedi omo omupopi ta dulu okuladipika ile okulinyengifa ovapwilikini.

      NGEENGE to popi ile to lesha mokule, inashi wana ashike okutumbula oitya mondjila, ndele owa pumbwa yo okudivilika oitya ile omautumbulilo oo a fimanenena moshipopiwa shoye, to shi ningi monghedi oyo tai yandje eityo li li mondjila.

      Okudivilika oko okwa kwatela mo shihapu shihe fi ashike okutwa omufindo oitya yonhumba. Ou na okudivilika oitya oyo i li mondjila. Ngeenge oto divilike oitya peemhito opo inashi pumbiwa, osho to ka tya otashi dulika shiha kale shi na eityo, notashi dulika shi ningife ovapwilikini va kale tava twalwaatwalwa. Nonande ouyelele oo to longifa ou kale muwa, ngeenge ito divilike opo sha pumbiwa, oshipopiwa shoye itashi ke linyengifa ovapwilikini.

      Oto dulu okudivilika oinima oyo ya pumbwa okudivilikwa mokuninga ngaashi tashi landula: okuweda ko kewi, okuholola omaliudo, okupopya to ende kanini noto tumbula to didilike, okutula po komesho ile konima eshi wa popya etumbulo lonhumba, okupopya to udike nosho yo okuninga omalinyengo koshipala. Momalaka amwe, oto dulu yo okudivilika oinima mokulundulula omutono wewi. Ou na okukonakona nawa oshikundafanwa shoye nosho yo eenghalo opo u shiive kutya eenghedi dokudivilika dilipi tadi wapalele.

      Opo u tokole kutya oto ka divilika shike, konakona oinima tai landula. (1) Metumbulo keshe, opo u mone kutya ou na okudivilika shike, ou na yo okutala ketumbulo alishe nokoshikundafanwa ashishe. (2) Oto dulu okudivilika ngeenge to hovele okuyelifa ediladilo lipe, tashi dulika eshi to taulukile koshitwa sha fimanenena ile eshi to yandje etomheno lonhumba. Oto dulu yo okudivilika eshi to uya pexulilo letomhafano lonhumba. (3) Omupopi ota dulu okudivilika opo a ulike kutya oku udite ngahelipi shi na sha noshinima shonhumba. (4) Oto dulu yo okudivilika mokutwa omufindo oitwa oyo ya fimanenena moshipopiwa shoye.

      Opo omupopi ile omuleshi a dule okulongifa eenghedi odo dokudivilika, okwa pumbwa okukala e shii nawa oshikundafanwa shaye noku na okukala e na ehalo lokukwafela ovapwilikini ve shi ude ko. Nehemia 8:8 okwa popya shi na sha nonghedi yokuhonga yopefimbo laEsra, a ti: ‘Vo va lesha membo, momhango yaKalunga, va lesha nawa ndele ve i fatulula, opo ovanhu va ude ko odo da leshwa.’ Osha yela kutya ovo va li va lesha nokufatulula Omhango yaKalunga pomhito opo ova li va mona kutya osha fimana okukwafela ovapwilikini va ude ko osho sha leshwa, ve shi diinine nove shi tule moilonga.

      Osho tashi dulu okwiimba omunhu a kale ta divilike oinima opo sha pumbiwa. Ovanhu vahapu ohava popi monghedi i uditike mokupopya kwavo kwakeshe efiku. Ndele ohashi kala eshongo kuvo okumona kutya oitya ilipi ile omautumbulilo elipi ve na okudivilika ngeenge tava lesha sha osho sha shangwa moishangomwa. Opo u shi pondole, owa pumbwa okukonakona noukeka ouyelele wa tya ngaho noku u uda ko nawa. Onghee hano, ngeenge owa pewa ouyelele wonhumba oo u na oku ka lesha pokwoongala, lilongekida nawanawa.

      Ovanhu vamwe ohava divilike keshe shimwe, ponhele yokudivilika opo sha pumbiwa. Vamwe ove na onghedindjikilile yokudivilika oitukulwa yonhumba yomatumbulo, nopehe na okunongela kutya osha pumbiwa ile hasho. Vamwe ove na onghedindjikilile yokudivilika pashihopaenenwa oihololinhele noikwatakanifitya. Ngeenge omupopi ita divilike opo sha pumbiwa opo omatumbulo aye a kale e na eityo, ovapwilikini otashi dulika va kale va kenyanana onghedindjikilile yaye yokudivilika.

      Ovapopi vamwe ohava weda ko kewi lavo opo va divilike oinima yonhumba, ndele otashi dulika va kale tava divilike oinima monghedi oyo tai ningifa ovapwilikini va kale ve udite va fa tava tanguninwa. Luhapu, osho ihashi eta oidjemo iwa. Ngeenge okudivilika kaku li paushitwe, ovapwilikini otashi dulika va tale ko omupopi kutya ke na efimaneko. Oshi li xwepo oku va kumaida pahole noku va kwafela va mone kutya osho to popi oshi li pamishangwa noshi li pandunge.

      Nghee to dulu okuxwepopala. Luhapu ovanhu ovo hava kala ve na oupyakadi wokudivilika opo sha pumbiwa ihava kala ve shi shii. Otashi dulika va pumbwa umwe e va lombwele kutya ove na oupyakadi wa tya ngaho. Ngeenge owa pumbwa okuxwepopala moshinima osho, omupashukili wofikola ote ke ku kwafela. Kala yo wa manguluka okupula ekwafo kuvamwe ovo ve li ovapopi ovanekeka. Va pula va pwilikine nawanawa kwoove eshi to lesha nove ku lombwele kutya openi u na okuxwepopala.

      Omuyandjimayele woye otashi dulika e ku lombwele u hovele nokulideula to longifa Oshungonangelo. Nopehe na omalimbililo, ote ke ku lombwela u kale ho konakone omatumbulo opo u mone kutya oitya ilipi ile omautumbulilo elipi u na okudivilika opo u kwafele ovapwilikini va ude ko. Otashi dulika e ku lombwele u kale ho yandje elitulemo koitya oyo ya shangwa neendada da endeka. Dimbuluka kutya oitya oyo i li metumbulo limwe ohai longele kumwe. Luhapu, ou na okudivilika ongudu yoitya ile tu tye oshinhoko shetumbulo, ndele hashitya ashike shimwe. Momalaka amwe, ovanafikola otashi dulika va ladipikwe va yandje elitulemo koudidilikifo vomitono dewi ovo hava wilike omunhu kutya okanhokotya kelipi e na okudivilika.

      Opo u lihonge kutya oshike vali u na okudivilika, omuyandjimayele otashi dulika e ku ladipike u kale ho konakona oshikundafanwa ashishe ponhele ashike yokuyandja elitulemo komatumbulo. Enenediladilo lokatendo akeshe olilipi? Mbela osho oshi na okunwefa mo ngahelipi osho u na okudivilika momatumbulo? Tala koshipalanyole shoshitukulwa omo tamu di ouyelele oo to ka longifa nosho yo koupalanyole vasho. Mbela osho otashi ke ku kwafela ngahelipi u mone omautumbulilo oo u na okudivilika? Ou na okulipula shi na sha noinima aishe oyo. Ndele lungama uha divilike unene oitya ihapu.

      Kutya nee oto ka yandja oshipopiwa she likolelela koshipopiwadutilo ile oshipopiwa shokuleshwa, omuyandjimayele otashi dulika e ku ladipike u nongele nghee onghedi yoye yokutomhafana tai dulu oku ku kwafela opa u na okudivilika. Ou na okutala kutya oshitwa shonhumba osha pwa okuyelifwa nonaini u na okutaulukila kediladilo lipe. Ovapwilikini voye otava ka landula nawa ngeenge oho ulike kutya owa mana okukundafana oshitwa shonhumba noto taulukile kushikwao. Oto dulu okuninga ngaho mokudivilika oitya ngaashi shotete, oshitivali, hauxuuninwa, kungaho nosho yo hano osha yela kutya.

      Omuyandjimayele ote ke ku ladipika yo u yandje elitulemo komadiladilo oo wa hala okudivilika. Opo u ninge ngaho, oto dulu okudivilika oitya ngaashi, unene, naanaa, nandenande, itashi shiiva, osha fimana nosho yo alushe. Okuninga ngaho, otaku dulu okunwefa mo etaleko lovapwilikini li na sha naasho to kundafana navo. Ohatu ke lihonga shihapu kombinga yaasho monghedi yokupopya onhi-11, “Okupopya nohamu nosho yo nomaliudo.”

      Opo u xwepopale mokudivilika opo sha pumbiwa, oto ka ladipikwa yo u kaleke momadiladilo oitwa ya fimanenena oyo wa hala ovapwilikini voye va ka dimbuluke. Ohatu ka kundafana kombinga yaasho ngeenge tashi uya pokulesha moipafi monghedi yokupopya onhi-7, “Okudivilika omadiladilo oo a fimana,” nosho yo shi na sha nokupopya monghedi yokupopya onhi-37, “Okudivilika oitwa oyo ya fimana.”

      Ngeenge owa hala okuxwepopala moukalele, yandja elitulemo kunghee ho lesha omishangwa. Kala ho lipula kutya, ‘Omolwashike handi leshele omushangwa ou?’ Omuhongi ke na ashike okutumbula nawa oitya, nokuli nonande ota lesha ta holola omaliudo. Ngeenge oto nyamukula epulo laumwe ile oto hongo umwe oshili yopehovelo, osha fimana okudivilika oitya ile omautumbulilo oo e li momushangwa oo, oo taa yambidida osho tamu kundafanwa. Ngeenge ito ningi ngaho, omunhu oo to leshele ita ka mona kutya oshitwa osho wa hala okudivilika oshilipi.

      Molwaashi okudivilika okwa kwatela mo okutwa omufindo oitya yonhumba nosho yo omautumbulilo, omupopi ehe na owino otashi dulika a divilike unene oitya nosho yo omautumbulilo. Osho otashi ka kala ashike sha fa omunhu oo opo te lihongo okushika oshishikomwa shonhumba. Ndelenee ngeenge omunhu okwa kala te lideula, lwanima ota ka kala ta shiki oshishikomwa osho monghedi tai fuula.

      Ngeenge owe lihongo oinima oyo ya kundafanwa metetekelo, oto ka dula noupu okulihonga yo mokupwilikina kovapopi ovanekeka. Oto ka dula okumona kutya ouwa ulipi hau di mokulongifa eenghedi di lili noku lili dokudivilika. Oto ka uda ko yo efimano lokudivilika meenghedi di lili noku lili opo ovanhu va dule okuuda ko osho to popi. Okulihonga okudivilika opo sha pumbiwa otaku ke ku kwafela u kale omuleshi nomupopi omunekeka.

      Onghee hano, ino kala wa wanenwa kokukala u shii eenghedi dokudivilika di lili noku lili. Opo u kale omupopi omunekeka, kala to ningi eenghendabala fiyo osheshi wa shiiva okudivilika opo sha pumbiwa noku shi ninga monghedi i li paushitwe opo ovanhu va dule okuuda ko.

      OSHO TASHI DULU OKU KU KWAFELA

      • Lihonga okukala ho didilike oitya ile oinhoko yomatumbulo oyo ya fimanenena. Osho otashi pula okukonakona nawa oshitukulwa omo to kufa ouyelele woye.

      • Kendabala okudivilika (1) ngeenge to lundulukile kediladilo lipe nosho yo (2) opo u holole nghee u udite shi na sha naasho to popi.

      • Ngeenge to lesha omishangwa, kala ho divilike oitya oyo tai yambidida etomheno molwaashi to lesha omishangwa odo.

      OMADEULO: (1) Hoolola omishangwa mbali odo ho longifa luhapu moukalele. Tala kutya oshike ho kala wa hala okudivilika momishangwa odo mbali. Lesha omishangwa odo pombada to divilike oitya noinhoko yomatumbulo oyo tai yambidida oitwa oyo ho kundafana novanhu. (2) Konakona Ovaheberi 1:1-14. Omolwashike oitya ngaashi ‘ovaprofeti’ (ovelishe 1), ‘Omona’ (ovelishe 1) nosho yo ‘ovaengeli’ (ovelishe 4, 5) i na okudivilikwa nawanawa opo tu dule okuuda ko osho tashi kundafanwa metukulwa olo? Lideula okulesha mokule etukulwa olo to divilike opo sha pumbiwa metwokumwe naasho tashi kundafanwa mulo.

  • Okudivilika omadiladilo oo a fimanenena
    Mona ouwa mOfikola yOukalele woPauteokratika
    • ONGHEDI YOKUPOPYA 7

      Okudivilika omadiladilo oo a fimanenena

      Oshike wa pumbwa okuninga?

      Ngeenge to lesha mokule, divilika omadiladilo oo a fimanenena moshitukulwa ashishe, ndele hamomatumbulo ashike.

      Omolwashike sha fimana?

      Etumwalaka loye otali ka dimbulukiwa noupu, ngeenge owa divilike omadiladilo oo a fimanenena.

      OMULESHI omunekeka iha yandje ashike elitulemo komatumbulo ile koutendo. Oha kaleke momadiladilo omadiladilo a fimanenena oo e li moshitukulwa osho ta lesha. Osho ohashi mu kwafele a mone kutya oshike e na okudivilika.

      Ngeenge oshipopiwa inashi yandjwa monghedi ya tya ngaho, omadiladilo oo a fimanenena itaa ka kala e liwetikile mo. Ovapwilikini itava ka dula okumona kutya enenediladilo loshipopiwa olilipi, notashi ka kala shidjuu kuvo okudidilika kutya oitwa ilipi ya fimanenena moshipopiwa.

      Okudivilika nawa omadiladilo a fimanenena otaku dulu okuningifa okulesha ehokololo lOmbibeli ku kale taku ti sha. Okudivilika kwa tya ngaho otaku dulu okuningifa okuleshwa kwoutendo pefimbo lekonakonombibeli lopeumbo ile pokwoongala kwonhumba ku kale ku na eityo. Okudivilika oko okwa fimana yo unene tuu ngeenge taku yandjwa oipopiwa yokuleshwa oyo hai yandjwa efimbo limwe poyoongalele yetu.

      Nghee to dulu oku shi ninga. Otashi dulika u pewe oshipopiwa u leshe oshitukulwa shonhumba mOmbibeli. Ou na mbela okudivilika shike? Ngeenge ope na ediladilo la fimanenena ile oshiningwanima sha fimana metukulwa omo to lesha, otashi ka kala shiwa okudivilika oinima ya tya ngaho.

      Ovapwilikini otava ka mona ouwa muhapu, ngeenge owa lesha nawa, kashi na nee mbudi kutya oshitukulwa osho to lesha oshi li panghedi yoshitevo, yomayeletumbulo ile ehokololo. (2 Tim. 3:16, 17) Opo u ninge ngaho, ou na okukaleka momadiladilo oshitukulwa osho to ka lesha nosho yo ovapwilikini voye.

      Mbela ou na okudivilika omadiladilo a fimanenena elipi ngeenge oto ka lesha pekonakonombibeli ile kokwoongala? Ou na okutala ko omanyamukulo omapulo outendo e li omadiladilo oo a fimanenena. Omanyamukulo oo oo u na okudivilika eshi to lesha. Divilika yo omadiladilo oo a pambafana noupalanyole.

      Kendabala okuhenuka okulilongekida oshipopiwa shoye wa fa to ka yandja oshipopiwa shokuleshwa. Ndele omafimbo amwe, poyoongalele oha pa yandjwa oipopiwa yokuleshwa, opo omadiladilo oo e li moipopiwa oyo a yandjwe monghedi ya faafana poyoongalele aishe. Opo omupopi a mone kutya oku na okudivilika omadiladilo elipi moshipopiwa osho, okwa pumbwa tete okukonakona noukeka ouyelele oo. Mbela ota ka didilika mo ngahelipi oitwa oyo ya fimanenena? Oku na okudidilika mo oitwa ya tya ngaho. Oitwa oyo ya fimanenena kai fi ashike oinima oyo e wete ihokwifa kuye. Oitwa oyo ya fimanenena oyoyo ya divilikwa momukokomoko woshipopiwa. Omafimbo amwe, moipopiwa yoludi olo otashi dulika mu kale omatumbulo e li pauxupi ndele otaa yandje omadiladilo a fimanenena, oo taa yandje ouyelele u na sha nehokololo ile etomhafano olo tali shikula omatumbulo oludi olo. Ndele luhapu, omatumbulo oo e na eenghono ohaa kala a shikula ouyelele oo tau yandje oumbangi u na sha noshinima shonhumba. Ngeenge omupopi okwa yoolola mo oitwa oyo ya fimanenena, ne i didilike moshipopiwa shaye shokuleshwa. Luhapu oitwa oyo ohai kala inini, tashi dulika nande i li inhe ile itano lwaapo. Opo nee oku na okulideula opo a dule oku ka lesha monghedi omo ovapwilikini tava ka didilika mo noupu oitwa oyo. Oyo oyo oitwa ya tongomana moshipopiwa. Ngeenge omupopi okwa yandje oshipopiwa sholudi olo, ta divilike nawa omadiladilo oo a fimanenena, omadiladilo oo otaa ka dimbulukiwa noupu. Olo olo elalakano olo omupopi e na okuhanga.

      Ope na eenghedi di lili noku lili dokudivilika odo omupopi ta dulu okulongifa opo a kwafele ovapwilikini va didilike mo oitwa oyo ya fimanenena. Pashihopaenenwa, ota dulu okupopya nexwamo, okulundulula onhapo yaye yokupopya, okuholola omaliudo omoule ile okupopya ta udike monghedi ya yukila ko, nosho tuu.

      OINIMA OYO U NA OKUKALEKA MOMADILADILO

      • Konakona nawa ouyelele oo wa shangwa opo u yoolole mo omadiladilo oo a fimanenena. Didilika omadiladilo oo.

      • Ngeenge to lesha mokule, shi ninga nexwamo, lesha to lundulula onhapo yoye nokuholola omaliudo omoule apa sha pumbiwa, nokungaho ovapwilikini otava ka mona kutya omadiladilo oo a fimanenena oelipi.

      EDEULO: Hoolola outendo vatano moshitukulwa shOshungonangelo osho tashi ka konakonwa. Konga omanyamukulo outendo ovo noku a didilika. Opo nee lesha outendo ovo mokule monghedi omo ovapwilikini tava dulu ngeno okudidilika mo noupu omanyamukulo oo.

Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
Dja mo
Loginga mo
  • Oshikwanyama
  • Tuma
  • Omahoololo
  • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
  • Omaufomhango e na sha nelongifo
  • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
  • Privacy Settings
  • JW.ORG
  • Loginga mo
Tuma