ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w11 12/15 ep. 27-30
  • Ino kanifa ehafo loye molwomukifi

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Ino kanifa ehafo loye molwomukifi
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2011
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Tambula ko onghalo yoye ngaashi i li
  • Jehova ohe va kwafele ngahelipi?
  • Jehova ote mu pe eenghono
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2021
  • Ou na ondilo momesho aJehova Kalunga!
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2020
  • Nghee to dulu okulididimikila “ekiya mombelela”
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2002
  • Kala wa hafa pamwe naKalunga omunelao
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2011
w11 12/15 ep. 27-30

Ino kanifa ehafo loye molwomukifi

DILADILA ashike ngeno wa pita ongula nowa hala ashike ngeno kwa toka diva opo u henuke omaupyakadi efiku! Oho kala to lipula unene tuu shi na sha nouyahame wopalutu ile wopamaliudo oo ho ungaunga nao halikasha halikatoka. Otashi dulika nokuli u kale u udite ngaashi omulumenhu Job, oo a ti: “Okufya ku dule okumona oixuna kwange akushe.” (Job 7:15, Pa-The New English Bible.) Ndele mbela ongahelipi ngeenge onghalo yoye itai xwepopala, tashi dulika ya kwata nokuli omido dihapu?

Mefiboset, omonamati waJonatan oo a li kaume kohamba David, naye okwa li monghalo ya tya ngaho. Fimbo Mefiboset a li okaana komido nhano, okwa li a ‘wa nokwa ninga oshingudu.’ (2 Sam. 4:4) Kouyahame woulema waye oku na okukala kwa li kwa wedelwa vali omolwouyahame wopamaliudo oo a li e udite eshi a lundilwa taku tiwa okwa twa ondubo nohamba naashi a ka kanifa oiniwe yaye. Ndele nande ongaho, Mefiboset ka li a kanifa ehafo laye nokwe tu tulila po oshihopaenenwa shiwa shokulididimikila oulema, omalundilo ile enyemato. — 2 Sam. 9:6-10; 16:1-4; 19:24-30.

Omuyapostoli Paulus naye okwe tu tulila po oshihopaenenwa shiwa. Pomhito imwe, Paulus okwa hepaulula kutya okwa kala te lididimikile “ekiya mombelela.” (2 Kor. 12:7) Ekiya olo otashi dulika oulema wonhumba oo a kala te lididimikile oule wefimbo ile ovanhu ovo va li va dina ouyapostoli waye. Ndele kashi na nee mbudi kutya oshike, oupyakadi waye oo owa li wa kwata oule wefimbo nokwa kala yo ta ungaunga nouyahame wopalutu nosho yo wopamaliudo. — 2 Kor. 12:9, 10.

Ovapiya vaKalunga vamwe vokunena navo ohava kwatwa komikifi doshinamenena ile kepolimano. Pashihopaenenwa, fimbo Magdalena a li e na omido 18, okwa li a kwatwa komukifi oo hau ningifa ovakwaita volutu va kale tava lwifafana nokwa li a tila neenghono. Okwa ti: “Mokweendela ko kwefimbo, onghalo yange oya enda tai naipala, naunene tuu eshi edimo lange la kala itali longo vali nawa, handi ningi omapuva mokanya nohandi yahama momunino.” Mepingafano naMagdalena, Izabela okwa li e na okulididimikila onghalo oyo hai kala idjuu okudidilika mo. Okwa yelifa onghalo yaye a ti: “Onda kala handi hepekwa kepolimano okudja kounona wange. Xuuninwa, onda kala handi ngwangwana noupu, handi fuda noudjuu nohandi vele endjadja, naasho ohashi etele nge eloloko linene.”

Tambula ko onghalo yoye ngaashi i li

Okukwatwa komukifi ile kounghundi wonhumba otaku dulu okuningifa onghalamwenyo yomunhu i kale inyemateka. Ndele ngeenge osho osha ningwa, oshiwa okukala omutumba nokukonakona onghalo yoye nelitulemo. Otashi dulika itashi ka kala shipu okutambula ko onghalo yoye. Magdalena okwa ti: “Omukifi wange ohau ende ashike tau naipala. Luhapu ohandi kala nda loloka nai noitandi dulu okupenduka. Ohashi kala shidjuu kwaame okuninga oilaye, molwaashi omukifi wange ohau dulu okutukuluka ombadilila. Ndele osho hashi nyemateke nge unene oshosho kutya ihandi dulu vali okulongela Jehova shihapu ngaashi nale.”

Omulumenhu umwe wedina Zbigniew okwa ti: “Omukifi wodindo nouyahame wopomatwikinino omakipa owa etela nge ounghundi nowa enda tau lemaneke eengolo dange koiimwe noiimwe. Omafimbo amwe, ohandi kala handi vele neenghono omolwodindo noihandi dulu nokuli okulonga nande oilonga yanafangwa. Osho ohashi nyemateke nge neenghono.”

Omido donhumba da pita, Barbara okwa li a tumba oshitumba kouluvi nosha enda tashi kulu. Okwa ti: “Onda kala handi hakukilwa ombadilila komikifi di lili noku lili. Pashihopaenenwa, ohandi kala ndihe na eenghono, handi kwatwa komutwe lwoikando noihandi pwilikine vali nelitulemo. Onghee hano, onda li nda talulula omalipyakidilo ange aeshe omolwomangabeko oo a holoka po.”

Ovanhu aveshe ovo va tumbulwa metetekelo ove li ovapiya vaJehova ve mu liyapulila nohava pitifa komesho ehalo laye. Ove lineekela Jehova filufilu nohava mono ouwa omolwekwafo olo he va pe. — Omayel. 3:5, 6.

Jehova ohe va kwafele ngahelipi?

Ngeenge hatu yahama, otu na okukala twa lungama tuha fike pexulifodiladilo kutya Kalunga ine tu hokwa. (Omaimb.kemo. 3:33) Diladila ashike kombinga yomaupyakadi oo Job a pita muo nokuli nonande okwa li “e he noshipo, nomuyuki.” (Job 1:8) Kalunga iha longele ovanhu owii nandenande! (Jak. 1:13) Omikifi adishe otwe di etelwa koulunde oo twa fyuulula kovadali vetu votete, Adam naEva, kutya nee odedi doshinamenena ile odopamaliudo. — Rom. 5:12.

Lao linene, Jehova naJesus kave na efiku va efe ovayuki nopehe na ekwafo lasha. (Eps. 34:16) Otwa tomhwa filufilu kutya Kalunga oha kala ‘eameno nohotengulu yetu,’ unene tuu pefimbo loudjuu. (Eps. 91:2) Ndele mbela oshike tashi ke ku kwafela u kale wa hafa nokuli nongeenge to ungaunga noupyakadi oo itau dulu okukandulwa po noupu?

Eilikano: Ngaashi ashike ovapiya vaKalunga ovadiinini vopefimbo lonale, nafye ohatu dulu okuundulila omitengi detu kuTate yetu womeulu okupitila meilikano. (Eps. 55:23) Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka kala tu “nombili yaKalunga ei i dule eendunge adishe.” Ombili yokomwenyo ya tya ngaho “otai ka amena omitima [detu] nomadiladilo” detu. (Fil. 4:6, 7) Pashihopaenenwa, Magdalena okwa dula okukala te lididimikile oudu waye woshinamenena, molwaashi oha indile ekwafo kuKalunga. Okwa ti: “Ohandi kala ndi udite epepelelo nohandi kala vali nda hafa shimha nda mbubulile Jehova omutima wange okupitila meilikano. Paife ondi udite ko kutya omolwashike sha fimanenena okukala twe likolelela muKalunga efiku keshe.” — 2 Kor. 1:3, 4.

Jehova ota ka nyamukula omailikano etu moku tu pameka okupitila momhepo yaye iyapuki, mEendjovo daye nosho yo moumwainafana wetu wopaKriste. Oshoshili kutya itatu ka teelela e tu velule pashikumwifilonga. Ndele nande ongaho, ohatu dulu okwiindila kuKalunga e tu pe ounongo noku tu pameke tu dule okuungaunga noupyakadi keshe. (Omayel. 2:7) Kalunga ote ke tu pameka note ke tu pa “eenghono di dule odo dopaushitwe.” — 2 Kor. 4:7, NW.

Oukwaneumbo: Ngeenge oukwaneumbo ohau ulikilafana ohole nolukeno otau ka kwafela omunaudu e lididimikile ouvela. Ndele omunaudu naye na dimbuluke kutya ihashi kala shipu koilyo youkwaneumbo ngeenge tai ungaunga naye. Ovaneumbo leni navo ohava kala ve udite va pumbwa ekwafo ngaashi ove, ndele nande ongaho, ohave ku file oshisho nokuli nomeenghalo da kwata moiti. Ashike omitima deni otadi ka kala di na ombili ngeenge ohamu ilikana pamwe. — Omayel. 14:30.

Barbara okwa popya shi na sha nomonakadona nosho yo ovakainhu ovanyasha vomeongalo lavo, a ti: “Ohava yambidida nge ngeenge ndi li moukalele nouladi wavo ohau kumu omutima wange.” Zbigniew naye okwa lenga neenghono eyambidido lomukulukadi waye. Okwa ti: “Omukulukadi wange oye unene ha longo oilonga yomeumbo noha dike nge. Luhapu oha humbata ko kondjato yange ngeenge hatu i kokwoongala ile momapya.”

Ovaitaveli vakwetu: Ohatu tuwa omukumo nohatu hekelekwa ngeenge tu li novaitaveli vakwetu. Ndele mbela ongahelipi ngeenge iho dulu okukala pokwoongala omolwomukifi? Magdalena okwa ti: “Eongalo ohali fi oshisho opo ndi kwatelwe oitukulwa yokwoongala mokangalo. Shimwe vali, ovalongelikalunga vakwetu ohava dengele nge ongodi luhapu va tale ngeenge onda pumbwa ekwafo lonhumba nohava shangele nge yo eenhumwafo detwomukumo. Okunakonasha kwavo nokukala ndi shii kutya ohave lipula shi na sha nonghalonawa yange ohashi kwafele nge ndi lididimike.”

Izabela oo ta hepekwa kepolimano okwa ti: “Ondi na ‘ootate noomeme’ vahapu meongalo ovo hava pwilikine kwaame nohava kendabala okuuda ko onghalo yange. Eongalo olo oukwaneumbo wange, molwaashi omo handi mono ehafo nombili.”

Ngeenge twa taalela omayeleko, otu na okulungama tuhe ‘litukule ko’ keongalo. Ponhele yaasho, otu na okukala twa lenga neenghono okukala hatu endafana neongalo. (Omayel. 18:1) Kungaho, ohatu ka kala tu li odjo inene yetwomukumo kuvamwe. Oshoshili kutya potete otashi dulika shi kale shidjuu okulombwela ovamwatate novamwameme kombinga yeemhumbwe doye. Ashike ovamwaxo itava ka kala va kenyanana ngeenge to va lombwele oupyakadi woye wa manguluka. Otashi ke va pa yo omhito yoku ku ulikila ‘ohole yokuhola ovamwatate ihe noihelele.’ (1 Pet. 1:22) Pashihopaenenwa, oto dulu oku va lombwela kutya owa pumbwa olefa yokuya kokwoongala, okulonga pamwe navo moukalele ile okukundafana navo pauhandimwe. Katu na okukala twa teelela vamwe ve tu ningile shihapu unene, ndele natu kale hatu pandula ekwafo olo twa pewa.

Kala u netaleko liwa: Opo omunhu aha kanife ehafo laye eshi ta ungaunga noudu woshinamenena, luhapu ohashi likolele kuye mwene. Ngeenge oho kala we lixupula nowa nyika unene oluhodi otashi dulu oku ku diladilifa oinima ii. Ombibeli oya ti: “Omhepo yomulumenhu tai mu yambidida moudu waye, ndelenee omhepo ya teka, olyelye ta dulu oku i humbata?” — Omayel. 18:14.

Magdalena okwa ti: “Ohandi longo noudiinini opo ndiha kale ashike handi yandje elitulemo koupyakadi wange. Ohandi kendabala okukala nda hafa ngeenge ndihe udite nai. Ohandi tuwa yo omukumo ngeenge handi lesha omahokololo onghalamwenyo e na sha novapiya vaJehova ovo va kala ovadiinini nonande ove kwetwe komikifi doshinamenena.” Izabela oha pamekwa koushili oo kutya Jehova oku mu hole nokwe mu valula. Okwa ti: “Ohandi kala ndi udite kutya ondi na ongushu nohandi longele omunhu oo a fimanenena monghalamwenyo yange. Ondi na yo etimaumbwile loku ka kala nomwenyo fiyo alushe.”

Zbigniew okwa ti: “Omukifi wange owa honga nge okukala ndi na elininipiko neduliko. Onde lihonga okukala handi longifa eendunge dokuyoolola nokudimina po vamwe tashi di komutima. Onde lihonga yo okukala handi longele Jehova nehafo nopehe na okulietela onghenda. Kakele kaasho, osha ladipika nge ndi kale handi ningi exumokomesho lopamhepo.”

Dimbulukwa kutya Jehova oku wete elididimiko loye nohe ku udile oukwao wananghali. Ohe tu file oshisho noita ka ‘dimbwa oilonga yetu nohole yetu yokufimanekifa edina laye.’ (Heb. 6:10) Dilonga kombinga yeudaneko olo Jehova a udanekela aveshe ovo have mu tila, a ti: “Ame ihandi ku efa noitandi ku fii po nande.” — Heb. 13:5.

Ngeenge u udite wa teka omukumo efimbo limwe, diladila shi na sha neteelelo likumwifi loku ka kala mounyuni mupe. Efimbo ola ehena popepi neenghono opo Kalunga a wanife po omaudaneko Ouhamba waye kombada yedu!

[Oshimhungu/Omafano pepandja 28, 29]

Otava twikile okuudifa nonande ove kwetwe komikifi doshinamenena

Jerzy oo e na ounghundi womesho, okwa ti: “Molwaashi ihandi dulu vali okweenda kwaame mwene, ohandi i nomukulukadi wange ile novamwatate moukalele. Ohandi koneke momutwe Omishangwa nosho yo omatwalemo oo handi ka longifa.”

Magdalena oo e kwetwe komukifi oo hau ningifa ovakwaita volutu va kale tava lwifafana, okwa ti: “Kakele kokuyandja oundombwedi okupitila mongodi, ohandi udifile yo ovanhu okupitila meenhumwafo nohatu lishangele luhapu navamwe ovo va ulika ohokwe. Ngeenge nda nangekwa meembete, ohandi tula alushe Ombibeli noileshomwa yEendombwedi daJehova popepi nombete yange. Osho ohashi kwafele nge luhapu opo ndi hovele eenghundafana tadi tungu novanhu vahapu.”

Izabela oo ta hepekwa kepolimano la kwata moiti, okwa ti: “Ondi hole okuya moilonga yeumbo neumbo, nohandi yandje oundombwedi okupitila mongodi ngeenge nghi udite naanaa nawa.”

Barbara oo e na oshitumba kouluvi, okwa ti: “Ohandi nyakukilwa okuninga omalishuneko nokukwafela ovakonakonimbibeli. Ondi hole okuya moilonga yeumbo neumbo ngeenge ndi li xwepo efiku olo.”

Zbigniew oo ta hepekwa komukifi wodindo nouyahame wopomatwikinino omakipa, okwa ti: “Ohandi i ashike moukalele nda humbata okandjato kapu koileshomwa nohandi di mo ngeenge eengolo dange oda tukuluka.”

[Efano pepandja 30]

Ovanyasha novakulunhu otava dulu okukala odjo yetwomukumo kuvamwe

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma