Velei Ya Luɓo La Ani Numaa Ta Ʋuulu Ʋaa Ɣɛɛna Ga Yiɛ

1-2. Numaa ta luɓo ɣɛ le e vile ʋuulu ʋaa va na ɣa ɣɛɛna zɛɓɛi de vaazu maa wolizu kɔlɔ zɛvɛi nii zu?

ŊETEAI SA de su ʋuulu ʋai lamagɛ ga ʋike. Zaɓu lamaa ɣa ya kɛ te ʋuulu ʋaa ɣɛ ga numaa. Tanisu manui ɣa ga mɔɔlɛ nu, vɛ te wuloa na, velei te la e vɛɛ sa faa lamaa va. Numaa ta laa-nɔwɔ-wo zaɓui ɣa ga taitiɛ te ga kpɛtɛ vea ɔɔ gɔmɛti wũ-tuo vea te ɓɛdɛvɛ nɔ naʋolo ʋaa ma. Ʋuulu ʋai niitiɛ ta kɛ numaa te laa-nɔwɔ-wo ɔɔ da ɓalaa de laa-nɔwɔ-wo.

² Nu lamaa te yii ɣaa-wãlavɛ, zaɓui ɣa ga ʋuulu ʋai wala lamagɛ sa zui zu. De ɓɔgapɛ da wõi ga de yɛ ŋeteagi nii zu zii-laa na, na ɣa ɣɛɛna ʋuulu ʋaa lɛ na. Numaa taniga ta ɣaa-ɓaa ga te ʋuulu ʋai nii ɓea. Ta zɔɔ-zɔɔ pile gɔmɛtii wulu ɔɔ te ʋoo-zaɣa nui nii vɛ e te ɣi-toga ga tɔ vaazu ʋuulu ʋaa ɓeazu. Na ɓalaa ɣɛɛvɛ daitiɛ de ga Kolai Maa Veaitiɛ Gala Kɔlɔi boga ga dɛ lɛ “zui maʋaa ma” na ɣa ɣɛɛna da Gala ta Masadai maa kpo-wũsu ga e va e ʋuulu ʋaa ɓea. (Jɔ̃ 17:16) Kɛ de—yii ɣa zuuli ɔɔ da yii—ɣaa-wãla ani tanisu da wɛlɛna numaa va tiɛ te ʋaaniga zo ga yowũa. Da ɣɛ ɣi-gaa-ziɛzu ga: ‘zɛɓɛi ga kɛ ani nii ta ɣa ɣɛɛna ga zu? Faa ta nɛpɛ ka na ga kɛ e vile ʋuulu ʋaa va siɛgi nii ma?’ Ga de gaa-zaɣa-kɛɛ niitiɛ ɣaa wote de wɛlɛ velei va Jehova ɓɔga Ziizɛ ta ɣi-gaa-ziɛ la e vile ʋuulu ʋaa va.

JEHOVA ƁƆGA ZIIZƐ TƐLƐ WÕINI GA ƲUULU ƲAA

3. Zɛɓɛi e kɛɛ tanisu da yii ɣaa-wãla e vile ʋuulu ʋaa va? (Isaiah 5:7)

³ Gala Kɔlɔi zaɓui lɛɛvɛ e kɛɛ ʋuulu ʋaa ŋetea. E boga ga Jehova de ɓɛtɛvɛ maa niinigi zu, na ɣa ɣɛɛna e wõini ga “tele-bo-tuo ɓɔga gaama” ʋaa (Ps. 33:5; Gen. 1:26) Ɛ lɛ dɛ wɔlɔ-wɔlɔ ʋuulu ʋaa ɣɛɛni, na ma ɛ lɛ wõini nu ta nɛpɛ ɔ ʋuulu ʋaa ɣɛ! (Deut. 32:3, 4; Mic. 6:8; Zech. 7:9) Ma wo-kɔ̃ɔ-mai ta ɣa ga, Gala daa-woo wo nui Aizeea na siɛgi zu, Jehova Yezɔitiɛ ta ɓee-woi mɛnini ga tei numaitiɛ te ɣɛni te zosu ga yowũa. (Isaiah 5:7 lodo.) Taitiɛ te goo-mɛni-tala wuloni Jehova ya, tiɛ te ʋaaniga zo ga yowũa, tiɛ ʋuulu ʋaa ɣɛ ga tiɛ, e te ɣɛɛzɔ kuloni te yee ma.—Isa. 5:5, 13.

4. Faa zɛɓɛi e Gala Kɔlɔi zu, e dɛɛzu ga velei Ziizɛ ɣɛni ɣi-gaa-ziɛzu la e vile ʋuulu ʋaa va? (Wɛlɛ ɓalaa footei va.)

⁴ E ɣɛ velei nɔ Jehova la, vele ɣana nɔ Ziizɛ la. Te wõini ga gaama ʋaa na ɣa ɣɛɛna tɛ lɛ wõini ga ʋuulu ʋaa. Folo gila, siɛgi ma Ziizɛ ɣɛni la zui nii ma e wɛlɛni zunui ta va—zee zai ma. Ziizɛ maa wõi zoni, na ɣa ɣɛɛna e ɓɔ ba. Kɛ, tei Gala pɛlɛ wũ-tuo veaitiɛ te wɛlɛni na va, te yii ɣaa-wãlani ga ʋike. Te boni ga, Ziizɛ ɣɛni tɔgi ŋala-ŋalasu e vile doowo-foloi va. Tɛ lɛ ɣɛni ɓɔɔ ɓɛdɛni e vile velei va Ziizɛ ɓɔni la zunui va. Zɛɓɛi e ɣɛni ga Ziizɛ na ki-gaa-ziɛi e vile te va? E “yii ɣaa-wãlani ga ʋike, zii yɛ zuuli.”—Maki 3:1-6.

5. Zɛɓɛi maa nɛɛ de pɛɛ ɣibɛ ani da yii ɣaa-wãla na e vile ʋuulu ʋaa va?

⁵ Jehova ɓɔga Ziizɛ ta yii ɣaa-wãla ani numaa ta ɣɛna ʋuulu ʋaa ɣɛɛzu. Da ɓalaa vele ɣa na nɔ de la. (Ɛfɛ. 4:26 ɓɔga nii ponɛɛ e vile “Be wrathful” va) Na ɓalaa ɣɛɛvɛ, ani ɓalaa da yii ɣaa-wãla na—dɛ lɛ wɔlɔ-wɔlɔ zooga dɔ ʋuulu ʋaa—ɓea ŋetea. Siɛ tamaa ani da ɣɛna yii ɣaa-wãlazu, towa kɛ de seeɓɛ zɔlɔwo, ɔɔ e zii zuuli vili de ma. (Ps. 37:1, 8; Jĩi. 1: 20) Na ma, zɛɓɛi sa maa nɛɛ de kɛ ani nu ɣa ʋuulu ʋaa ɣɛɛna ga diɛ ɔɔ e kɛ ga numaa ɓalaaga? Da faa lamaa maa woli Ziizɛ na po-kɔ̃ɔ-mai zu.

VELEI ZIIZƐ LUƁONI LA E VILE ƲUULU ƲAA VA

6. Ʋuulu ʋaa zɛɓɛi ɓɔɔ tamagɛi e ɣɛni tei Ziizɛ ɣɛni zui ma? (Wɛlɛ ɓalaa footei va.)

⁶ Ziizɛ wɛlɛni ʋuulu ʋaa lamaa va tei e ɣɛni zui ma. E wɛlɛni velei Gala pɛlɛ wũ-tuo veaitiɛ te ɣɛni numaitiɛ laa-nɔwɔ-wosu la. (Maf. 23:2-4) E wɛlɛni wɔnɔ velei va Loomɛ wɔmɛtitiɛ te ɣɛni numaitiɛ zosu la ga yowũa. Duusiitiɛ lamaa te ɣɛni na ma wõi-wõi kulozu ga te wulo Loomɛ wɔmɛtii wu. Zɛla, e vɛɛ numaa taniga va te ɣaalɛni ba ga te laalɛ gɔmɛtii wu. Na ɓalaa ɣɛɛvɛ Ziizɛ lɛ yee vilini su, ɔ nɔ ɣɛ ga e ɓɔ numai niitiɛ va ga te wulo gɔmɛtii na wulu. Tei Ziizɛ kwɛ̃ɛni ga te ɣɛni wõini te kɛ ga masa e wuloni te zaama.—Jɔ̃ 6:15.

7-8. Zɛɓɛi e kɛɛ Ziizɛ lɛ ɣaa ɓaani ga ɔ ʋuulu ʋaa ɓea? (Jɔ̃ 18:36)

⁷ Siɛgi ma Ziizɛ ɣɛni la zui ma, ɛ lɛ ɣaa ɓaani ga e yee vili gɔmɛti ʋaa zu ga e ʋuulu ʋaa ɓea. Zɛɓɛ ʋaa ma? E ɣɛni koni ga gaa-ɓaa lɛ nu ɓuse ya ga ɔ ɓɔɔ leʋe. (Ps. 146:3; Jer. 10:23) Dɛ lɛ zooga wɔnɔ dɔ nii wulo na e kɛɛzu ʋuulu ʋaa yɛ ɣɛ. Seeta ɣa e zui nii leʋezu, na ɣa ɣɛɛna, kuuzu ɓɔlɔvɛ. Tɔ kɛɛzu nu lamaa tiɛ vile na po-kɔ̃ɔ-mai zu. (Jɔ̃ 8:44; Ɛfɛ. 2:2) Na ɣa ɣɛɛna, tei de ga faa yowũ ɣɛɛ vea e kɛɛ na ɓaa ga de ɓe ʋuulu ʋaa va.—Eccl. 7:20.

⁸ Ziizɛ ɣɛni koni ga Gala ta Masadai nɔ ɣa ya niitiɛ wulona ya kɛ ʋuulu ʋaa ŋetea. Na ɣa e kɛɛ e siɛ tamaa ziɣini ba yiɛ keela woo vagɔi wo e vile Gala ta Masadai va. (Luki 8:1) E boni niitiɛ ma te ɣɛni tele-bo-tuo ma wõi-wõi kulozu ga ʋuulu ʋaa ɣa vaazu ɓeazu ŋetea. (Maf 5:6 ta nii ponɛɛ e vile ba; Luki 18:7, 8) Na ɓalaa ɣɛɛvɛ, nu ɓuse wɔmɛtii lei e vaazu nii ɣɛɛzu. Kɛ tɔ vaazu ɣɛɛzu Gala ta Masadai wu, nii lɛ “zui maʋaa va.”—Jɔ̃ 18:36 lodo.

VILE ZIIZƐ WƆWƆ WOGI ZU E VILE ƲUULU ƲAA VA

9. Zɛɓɛi e kɛɛ e laila ga Gala ta Masadai ɣa e vaazu daa-nɔwɔ-wogi ɓeazu?

⁹ Zaa ʋuulu ʋai lamagɛ ga ʋike e leve siɛgi va Ziizɛ ɣɛni la zui ma. “Ŋetea ɣaa-ɓelagi nii zu” Seeta ɣa e kɛɛzu ʋuulu ʋai lamagɛi, e vɛɛ faa yowũ ɣɛɛ veai niitiɛ va te vilega kɔwɔ-wogi zu. (2 Tem. 3:1-5, 13; Faa. 12:12) E ɣɛ velei Ziizɛ ɣɛni la, da ɓalaa de laavɛ la ga Gala ta Masadai ɣa e vaazu zaɓu ɓɔɔɓɔɔgitiɛ wulozu na e kɛɛ ʋuulu ʋaa ŋetea. Tei da yɛpɛ e vile Gala ta Masadai va dɛ lɛ zɔɔ-zɔɔ pilega gɔmɛtii wulu, ɔ nɔ ɣɛ ga de lala ga nu ɓuse wɔmɛtii ɣa e vaazu ʋuulu ʋaa wulozu ŋetea. De yɛpɛ e vile nii va de ɣaa yɔwɔ̃i Stacy leveni su.a Stacy ɔ vɛɛ gaamai maa woli zu, ɔ vɛɛ numaitiɛ va ga te zɔɔ-zɔɔ pile gɔmɛtii wulu. Tei siɛ ta leveni e ɣɛni sa ɣi-gaa-ziɛzu ga nii e kɛɛzu ani towa ɓɔ numaa va. E ɣɛni tea: “Gɔ ɣɛna zɔɔ-zɔɔ pilesu gɔmɛtii wulu, gɔ ɣɛ ɣi-gaa-ziɛzu ani faa vagɔ ɣa ge kɛɛzu. Tei sa ge Gala ta Masadai wulu, ge kwɛ̃ɛga sa ga faa vagɔ ɣa ge kɛɛzu. Ge koni ga Jehova ɣa e vaazu daa-nɔwɔ-wogi ɓɔgapɛ kulozu na, nii gɛ lɛ zoga gɔ kɛ.”—Ps. 72:1, 4.

10. E ɣɛ velei Mafiyu 5:43-48 boga la, zɛɓɛi e kɛɛ ɛ lɛ vani ga de zɔɔ-zɔɔ pile gɔmɛtii wulu? (Wɛlɛ ɓalaa footei va.)

¹⁰ Taitiɛ ta ɣaalɛ-ba ga te zɔɔ-zɔɔ pile gɔmɛtii wulu, ta kɛ zii ɣaa-wãla vele zu, tiɛ ŋada zei numaa va tiɛ goo-mɛni-tala wulo gɔmɛtii ya. Tɔwɔ na lei Ziizɛ boga ga de kɛ. (Ɛfɛ. 4:31) De ɣaa yɔwɔ̃i nii daa ga Jeffrey e ɣɛni tea: “Numaa ta ɣaa-lɛɛna ba ga te zɔɔ-zɔɔ pile gɔmɛtii wulu, su lɛ lebiga tiɛ sa yii ɣaa-wãla, tiɛ ŋɛni ŋala-ŋala, tiɛ wũmo wo numaa ma, na ɣa ɣɛɛna tiɛ ŋada zei ɣii va.” Tɔwɔ Ziizɛ boga ga wõila ɣɛ de ya nu ɓɔgapɛ faa ma e vɛɛ ɓalaa niitiɛ va ta zili ga diɛ ɔɔ tɛ lɛ wõini tɔ wuito de ma. (Mafiyu 5:43-48 lodo.) Daitiɛ de ga Kolai Maa Veaitiɛ, da ɣaa-ɓaa siɛ nɛpɛ ga de vile Ziizɛ wɔwɔ-wogi zu.

11. Zɛɓɛi e kɛɛ tanisu na ɣa ɓaa ga de vile Ziizɛ wɔwɔ wogi zu?

¹¹ Velei ɓalaa de koni la ga Gala ta Masadai ɣa e vaazu ʋuulu ʋai ɓeazu, tanisu na ɣa ɓaa ga de vile Ziizɛ wɔwɔ wogi zu ani numaa ta de ʋuulu na. Wɛlɛ nii va e ɣɛɛni ga de ɣaa yɔwɔ̃i Janiya. Numaa tɔ so ga yowũa ga velei kɔlɔgi mazii ɣɛni la. E ɣɛni tea: “Zii ɔ zuuli ɓɔɔ ga ʋike. Na ɣa ɣɛɛna, gɔ wõi ga taitiɛ te laa-wuuzu ba te te ɣɛɛzɔ kulo te yee ma. Ge deʋeni sa ga ge vɛɛ ɓulugi nii va ɔ zɔɔ-zɔɔ pile gɔmɛtii wulu e vilesuyɛvɛ bo faa va. Ge ɣi-gaa-ziɛni ga, gɔ ɣɛna na ɣɛɛzu, ɔ kɛ zii ɣaa-lei.” Tei siɛ ta leveni, Janiya kwɛ̃ɛni ga kɛni ɔ na ki-gaa-ziɛi maa ʋeli. E ɣɛni tea: “Ge ɣɛni ɓesu nii va numaa te ɣɛni bosu ga e na ki-gaa-ziɛi ma ʋeli,” na ma “ge lɛ ɣɛni sa yee laazu Jehova ma. Ge wuloni sa ɓulugi na va, e vɛɛ faa nɛpɛ ba pilegɛi ba.” Velei ɓalaa tanisu de yii ɣa ɣaa-wãla la e vile ʋuulu ʋaa va ɔ ani ta de zona ga yowũa, na mɛlɛ kɛ dɔ yee vili gɔmɛti vaazu ɔ nɔ ɣɛ ga de zɔɔ-zɔɔ pile gɔmɛtii wulu.—Jɔ̃ 15:19.

12. Zɛɓɛi e kɛɛ maa nɛɛ de da ma ga keela woi mazii da sɔlɔwo?

¹² Zɛɓɛi ya ɓɔ de va ga de mɛlɛ yii ɣaa-wãla ani ta ʋuulu ʋaa ɣɛɛna ga diɛ? Nu lamaa te wɛlɛɛ na va ga, kɛ tei te da ma ga nii ta dodo, nii ta wuito ma e vɛɛ nii va ta wɛlɛ ba. Numaa ta fai taniga wu fãga wɔlɔi ma ga e kɛ numaa te ɣi-gaa-ziɛ ga yowũa e vile gɔmɛtii va. Ani ɓalaa ki-daa-wodoi e vile ʋuulu ʋai na va tɔ ga gaama e ɣisu da zo de faa ɣɛ e vile ba? Ani da siɛ tamaa ziɣina ba diɛ wuito ki-daa-wodoi niitiɛ ma, towa kɛ de yii zuuli ɔɔ de yii ɣaa-wãla. (Prov. 24:10) Na ɣa ɣɛɛna da ɣɛ sa yee-mazu Gala ta Masadai maga tɔ vaazu faa yowũi ɓɔgapɛ—kpea zu.

13. Da ɣɛna Gala Kɔlɔi lodosu siɛ nɛpɛ ma, towa ɓɔ de va ɣɛ le ani ta ɣɛna numaa zosu ga yowũa?

¹³ Ani da ɣɛna Gala Kɔlɔi lodosu siɛ nɛpɛ ma, diɛ ɣi-gaa-ziɛ ma na ɣa ɓɔ de va de kwɛ̃ɛ nii da kɛ ani ta ʋuulu ʋaa ɣɛɛna ga diɛ. De ɣaa yɔwɔ̃i nii na daa-zeigi ga Alia, boni ga zii ɔ zuuli ga ʋike ani ɔ wɛlɛna numaa va tiɛ te ʋaaniga zo ga yowũa. Taitiɛ te ɣɛni te vaaniga zosu ga yowũa, tɛ lɛ ɓega te ɣɛɛzɔ kulo te yee-ma. E ɣɛni tea: “Ge zeini ɓɔɔ ge ɣi-gaa-ziɛ ga, ‘Daavɛ ɓɔɔ la ga Jehova ɣa vaazu faa yowũi niitiɛ ɓɔgapɛ kulozu na?’ Na ɣɛɛzu, ge Job 34:22-29 lodoni. Gala goi niitiɛ te dɛɛni gaazu ga nu nɛpɛ lɛ loowũga Jehova va. Tɔ nɔ ɣa e koni nii e ga gaama ʋaa, na ɣa ɣɛɛna tɔ nɔ ɣa ya faa yowũ ɓɔgapɛ kpea.” Ani da ɣɛna Gala ta Masadai maa kpo-wũsu ga e faa yowũ ɓɔgapɛ kpea kɛni da yii-lɔɔ ʋuulu ʋaa ɣa. Da na ɣɛ ɣɛ le?

ZƐƁƐI ZAA DA KƐ E VILE ƲUULU ƲAA VA

14. Faa gila ka ga zɛɓɛ ya ɓɔ de va ga de mɛlɛ yee vili ʋuulu ʋaa zu? (Kolasaitiɛ 3:10, 11)

¹⁴ Gaa-ɓaa lɛ de ya numaa maazu ga velei maa nɛɛ te te ʋaaniga zo la. Kɛ gaa-ɓaa ɣa de ya ga velei da numaa zo la ga pagɔ. E ɣɛ velei de maa wolia la, da zoo de vile Ziizɛ na po-kɔ̃ɔ-mai zu diɛ wõila lɛ ga numaa. Tɔwɔ, wõilai na ɣa kɛ de numaa zo ga pagɔ—ani ɓalaa ta ʋuulu—ʋaa ɣɛɛna ga diɛ. (Maf. 7:12; Loo. 12:17) Jehova wuuzu ɣa nɛɛ ani da ɣɛna numaa zosu ga pagɔ diɛ te zo gaama vele zu.—Kolasaitiɛ 3:10, 11 lodo.

15. Gala goi da bo zaa, towa ɓɔ numaa va ɣɛ le ani ya vaana ʋuulu ʋaa wɔ?

¹⁵ Velei da ɓɔ la numaa va ga te yii-lɔɔ ʋuulu ʋaa ɣa, tɔ ga diɛ gaamai lɛ ga tiɛ kuloai Gala Kɔlɔi zu. Zɛɓɛi e kɛɛ diɛ na wo? Zaɓui ɣa ga, ani nu ɣa “ faa maa wolina e vile Jehova va” towa wõi ga e zii-mai ɣɛ. Na ma, towa faa taniga maa ʋelibo na ŋeteai zu na ɣa ɣɛɛna yiɛ sa numaa zo ga pagɔ. (Isa. 11:6, 7, 9) Zunui nii daa ga Jemal, ɔ vɛɛ gaamai wɛ̃ɛsu e ɣɛni ɓulugi nii va e laa lɛɛni gɔmɛtii wu ga e maa ʋeli. “Ɛ lɛ ɓoeini nu la ga kɛ tei nɔ e luɓo velei maa ʋelibo. Nu lɛ ɓoeini da ga ge luɓo velei maa ʋeli, kɛ nii ge ɣɛni maa wolizu Gala kɔlɔi zu na ɣa e ɓɔni ba.” Nii Jemal maa wolini na ɣa e ɓɔni ba e ɓɔ ɓeteve ŋapi wɔ ʋaa va. Ani nu lamaa ta faa wɛ̃ɛna e vile gaamai va e Gala Kɔlɔi zu, niitiɛ tɛ lɛ faa wɛ̃ni ɔ vile ʋuulu ʋaa va tɛ lɛ sa lamaga.

16. Zɛɓɛi e kɛɛ e wõini e yɛpɛ e vile Gala ta Masadai va?

¹⁶ E ɣɛ velei Ziizɛ kɛɛni la de wuuzu ɣa nɛɛ ga de bo numaa ma ga Gala ta Masadai nɔ ɣa e vaazu daa-nɔwɔ-wogi ɓeazu. Ki-togi na ɣa niitiɛ yii-lɔɔ te ʋuulu ʋaa ɣɛɛ ga tiɛ. (Jer. 29:11) Stacy, nii de yɛpɛi nɔ e vile ba, e ɣɛ: “Tei ge gaamai maa wolini e ɓɔni ba ga ge yii-lɔɔ ani numaa tɔ ʋuulu ʋaa ɣɛɛna gaazu ɔɔ ani ta kɛɛna ga numaa ɓalaa ga. Jehova laa woi ɣa de ɣaa-nɛkpɛ. “Ga de yɛpɛ e vile velei va ʋuulu ʋaa vaazu ɓeazu la, kɛ tei da ɣavele ɓɛtɛ ɓɔɔ ga pagɔ Gala goo wo fai ʋaa ma. Ani ya ɣaa ɓaana ga e la ga gaamai niitiɛ de maa wolia kɔlɔ zɛvɛi nii zu, towa ɓɔ e va ga e yɛpɛ e vile ba ani ya liina kɔlɔ vɛlɛi la ɔɔ ya lii ɣɛɛ zuvɛ.b

17. Jehova ɣa ɓɔ de va ɣɛ le ga de yii-lɔɔ ʋuulu ʋaa ɣa siɛgi nii ma?

¹⁷ Tei Seeta ɣa “e ga zui nii ma masagi,” numaa ta yɛsu nɔ ʋuulu ʋaa ɣɛɛzu ga diɛ. Kɛ nii lɛ dɛɛzu ga kito gɛ lɛ sa de ya, da siɛgi ma kpo-wũsu te vaazu Seeta “wulozu na.” (Jɔ̃ 12:31) Gala Kɔlɔi ɓɔga de va de zaɓui wɛ̃ɛ e kɛɛ ʋuulu ʋai lamagɛi. Na ɣa ɣɛɛna e ɓɔga wɔnɔ de va de kwɛ̃ɛ velei Jehova ɣa ɣi-gaa-ziɛ la ani ta ɣɛna de laa-nɔwɔ wosu. (Ps. 34:17-19) Jehova dui zaala zu e nii lɛɛvɛ maa nɛɛ de kɛ ani ta ʋuulu ʋaa ɣɛɛna ga diɛ, na ɣa ɣɛɛna e dɛɛvɛ velei na Masadai vaazu ʋuulu ʋaa ɓeazu la. (2 Pite. 3:13) A de ɣaa-ɓaa wu diɛ keela woo vagɔi wo e vile Gala ta Masadai va, na ɣa ɣɛɛna diɛ siɛgi ma kpowũ ga “gaama ʋaa ɓɔga tele-bo-tuo nɔ ɣa te vaazu yɛsu zui ma.”—Isa. 9:7.