Ohinga mar Jarito LAIBRARI E INTANET
ohinga mar jarito
LAIBRARI E INTANET
Dholuo
  • MUMA
  • BUGE
  • MIKUTANO
  • w12 5/15 ite mar 31-32
  • “Adhi Nyime Puonjora Hero Tij Kolpota Odiechieng Kodiechieng’”

Hakuna video yoyote kwa sasa.

Samahani, haikuwezekana kupakia video.

  • “Adhi Nyime Puonjora Hero Tij Kolpota Odiechieng Kodiechieng’”
  • Ohinga mar Jarito ma Lando Wach Pinyruoth (Mar Puonjruok)—2012
Ohinga mar Jarito ma Lando Wach Pinyruoth (Mar Puonjruok)—2012
w12 5/15 ite mar 31-32

Moa e Giwa Machon

“Adhi Nyime Puonjora Hero Tij Kolpota Odiechieng Kodiechieng’”

E HIGA 1886, buge mia achiel mag Millennial Dawn, Buk mar I, ne owuok e ot miluongo ni Bible House e taon mar Allegheny, Pennsylvania, e piny Amerka, kendo ne iterogi Chicago, Illinois. Charles Taze Russell ne geno mar chiwo bugego e duke mag hono buge. Achiel kuom duke madongo ma ne uso buge din e piny Amerka, ne oyie kawo buge mang’eny mag Millennial Dawn. Kata kamano, bang’ jumbe adek, ne odwok bugego duto e Bible House.

Wachore ni jayalo moro mar din ma ne ong’ere ahinya iye nowang’ bang’ neno buge Millennial Dawn kochan kanyachiel gi mage e dukano. Ne owacho gi gero ni ka bugego odong’ e dukano, to osiepene duto mabende ne gin joyalo mag dinde, ne dhi golo buge maggi duto manie dukano kendo daro ohandgi kamoro nono. Kata obedo ni ne ok omor, wuon duka nodwoko buge mag Dawn. Bende, milome mag lando wach bugego ne oyudo osego e gasede mag jopiny. Kata kamano, jo akwede notimo matek mi gimiyo jogasede oketho kontrakt mar milomeno. Kare, ere kaka buk manyienno ne dhi chopo e lwet joma ne manyo adiera?

Joma chon nong’ere kaka jokolpota, ne okonyo ahinya e wachno.a E higa 1881, Zion’s Watch Tower ne oseluongo jolendo 1,000 ma ne nyalo pogo ne ji buge mag Muma kuom thuologi duto. Kata obedo ni kwan jokolpota ne en mana miche moko manok, ne ginyayo kodhi mag adiera kuonde maboyo ahinya kokalo kuom buge mondiki. Ka nochopo higa 1897, ne oyudo ka osepog ne ji buge milion achiel mag Dawn, kendo ng’eny tijno ne otim gi jokolpota. Thothgi ne odak ka gikonyore gi chiwo matin, koa kuom chudo mag gasede mag Watch Tower ma ji nosekwayo, koda chudo mag buge ma ne gimiyo ng’ato kanyo gi kanyo.

Ng’a gini ma ne gin jokolpota ma josinani? Moko kuomgi ne ochako tijno kapodi gin rowere matindo, jomoko to ne ochako tiye ka gin jomadongo. Ne nitie jomang’eny ma ne gin joma ne ok nie kend kata ma nie kend to onge nyithindo, to bende ne nitie mang’eny ma ne gin joot ma nigi nyithindo. Jokolpota mapile ne tiyo kuom seche mang’eny e odiechieng’, to jokolpota makonyo ne tiyo kuom sa achiel kata ariyo odiechieng’ kodiechieng’. Jomoko ne nigi chal kata midekre ma ne monogi tiyo tij kolpota. Kata kamano, e chokruok maduong’ mar higa 1906, ne onyis jogo ma ne nyalo tiyo tijno ni ok ne nyaka gibed “joma osomo ahinya, kata jogo molony ahinya, kata bedo gi lep ka mar malaika.”

Chiegni kuonde duto e piny, ji ajia ne ochopo tije ma tekregi ng’eny miwuoro. Owadwa moro ne owacho ni kuom mana higini abiriyo kende, ne opogo ne ji chiegni buge 15,000. Kata kamano, ne owacho kama, “Ne ok adonjo e tij kolpota mondo abed jaus buge, kar mano, mondo achiw neno e wi Jehova koda adierane.” Ka moro amora ma jokolpota ne dhiye, kodhi mag adiera ne dongo kendo grube mag Jopuonjre Muma ne chako medore.

Jotelo mag dinde ne jaro jokolpota ka giluongogi ni mana johon buge. E higa 1892, Watch Tower nowacho kama: “Ji manok ema ong’eyogi kaka jo matiyo gadier e lo Ruoth, kata fwenyo nyadhi ma Ruoth neno ei kido mar bolruok ma ginyiso koda e chiwruok margi.” Kuom adier, ngima jokolpota ne “ok yot ruok,” mana kaka achiel kuomgi ne owacho. Wuoche motegno koda ndigini ema ne gihinyo tiyogo ahinya e wuodhe maggi. Kuonde ma ji ne onge pesa, jo kolpota ne miyo ji buge to ji miyogi chiemo. Bang’ lendo kuom odiechieng’ mangima, jolendogo ne dok e hembegi kata e ute ma gipango ka gin gi mor ahinya kata obedo ni ne giol gie sechego. Bang’e mtoka moro ne owuok miluongo ni Mtoka mar Kolpota, ne en mtoka mar ot, kendo ne olose alosa gi ng’ato, mtokano ne konyo ahinya e kungo pesa koda reso kinde.b

Chakre gi Chokruok mar Chicago, e higa 1893, program ne oriwo migepe motudore mana gi jokolpota. Migepego ne oting’o gik mabeyo ahinya ma ne giseneno, puonj e wi yore mag lendo, koda paro mabeyo ma ne ochiw. Kinde moro Owadwa Russell ne ojiwo jolendo matiyo matek mondo oyud gago mokinyi maber, gimadh chak e sa onyango, kendo e odiechieng’ ma chieng’ ger, to ne ginyalo madho soda mang’ich thi mar ice-cream.

Jokolpota ma ne dwaro jolendo wetegi ne hinyo rwako ribon maratong’. Jokolpota manyien ne lendo gi jokolpota moselony. Nenore ni tiegruok makamano ne dwarore, nimar jakolpota achiel chieng’ moro ne luor mochiwo buge kowacho kama, “Ok idwar bugegi, donge?” Kata kamano, gimaber en ni wuon ot podi ne okawo bugego mi bang’e ne obedo nyaminwa.

Owadwa moro ne parore kama, ‘Be onego adong’ e chal mara mar mwandu maber ahinyani kendo chiwo dola 1,000 mag Amerka higa ka higa ne tijni, koso onego abed jakolpota?’ Ne onyise ni Ruoth biro bedo mamor gi yiero moro amora e kind ariyogo, kata kamano ka notiyo gi thuolone achiel kachiel, to mano ne dhi kelone gweth moloyo. Mary Hinds ne oneno tij kolpota kaka “yo maberie moloyo mar timo ne ji mang’eny gik mang’eny mabeyo.” To Alberta Crosby ma ne oluoro wang’ji, ne owacho kama, “Adhi nyime puonjora hero tij kolpota odiechieng’ kodiechieng’.”

E ndalogi, thoth jogo ma gin anyuola mag ringruok koda mag chuny, podi omakore gi girkeni mag chuny ma ne giyudo kuom kweregi ma ne gin jokolpota ma jokinda. Kapo ni podi ionge gi jakolpota kata japainia e anyuolani, donge in iwuon inyalo chako tijno mondo obi obed e anyuolani? In bende ibiro puonjori hero tij lendo kuom thuoloni duto odiechieng’ kodiechieng’.

[Weche moler piny]

a Bang’ higa 1931, nying’ mar “kolpota” ne olok mobedo “painia.”

b Achiel kuom gocho mibiro go e kinde mabiro nowuo kuom weche momedore e wi mtokano.

[Weche manie ite mar 32]

Ok ne nyaka gibed “joma osomo ahinya, kata jogo molony ahinya, kata bedo gi lep ka mar malaika”

[Picha manie ite mar 31]

A. W. Osei ma ne en jakolpota e piny Ghana, kar higa 1930

[Piche manie ite mar 32]

Malo: Jokolpota Edith Keen kod Gertrude Morris e piny Ingresa, kar higa 1918; piny: Stanley Cossaboom kod Henry Nonkes e piny Amerka, ka gin gi sanduge ma igi ni nono bang’ tieko pogo buge

    Buge mag Dholuo (1993-2025)
    Toka
    Ingia
    • Dholuo
    • Shiriki
    • Kaka Daher
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Chikewa
    • Rito Weche
    • Mpangilio wa Faragha
    • JW.ORG
    • Ingia
    Shiriki