Be Ing’eyo ni En Sa Adi?
SAMA idwaro ng’eyo ni en sa adi, ang’o mitimoga? Nyaka bed ni ing’iyoga sa mitueyo e badi kata ma ni e kor ot kata e simbi. Ka ng’ato openji ni en sa adi, inyalo dwoke nade? Nitie yore mang’eny ma wanyalo nyisogo ng’ato sa. Ang’o momiyo wawacho kamano?
Kaw ane ni osekalo sa achiel gi nus nyaka ne sa auchiel odiechieng’ rom. Inyalo wacho ni en sa abiriyo gi nus. Ji ndikoga sa e yore mopogore opogore ka luwore gi gima ging’iyogo kata alwora ma gidakie, ka gitiyo gi chenro mar seche 24 e odiechieng’ achiel. Nitie kata joma nyalo luongo sa abiriyo gi nus ni “odong’ dakika 30 to orom sa aboro.”
Kiheroga somo Muma, samoro isepenjori ni ji ne ng’eyoga sa nade e kinde ma ne indiko Muma. Ne nitie yore mopogore opogore ma ne gitimogo kamano. Ndiko mag Dho-Hibrania wuoyo kuom seche kaka ‘gokinyi mang’ich,’ “godiechieng’,” kod “godhiambo.” (Cha. 8:11; 19:27; 43:16; Rap. 28:29; 1 Ru. 18:26) Kata kamano, nitie kinde ma ne iluongo seche e yo mopogore.
E kinde ma ne indiko Muma, ji mang’eny ne nigi joma ne gindiko mondo otim arita e miechgi gotieno. Higni mathoth ka ne pok onyuol Yesu, Jo-Israel ne pogoga otieno e arita adek. (Zab. 63:6) Jobura 7:19 wuoyo kuom “arita madiere.” Chop kinde ma ne Yesu ni e piny ka, Jo-Yahudi nosechako pogo seche mag otieno e arita ang’wen kaka Jo-Grik kod Jo-Rumi ne timo.
Buge mag Injili wuoyo kuom arita ang’wen-go nyadinwoya. Kuom ranyisi, Yesu nowuotho e wi pi “e arita mar ang’wen gotieno” ka odhi e yie ma ne jopuonjrene nitie. (Mat. 14:25) E ngero moro, Yesu nowacho niya: “Ka dine bed ni wuon ot ong’eyo ni jakuo dhi biro e arita mane, dine osiko koneno kendo dine ok oweyo otur ode mi donjie.”—Mat. 24:43, weche moler piny.
Yesu ne nigi arita ang’wen duto e pache sama nonyiso jopuonjrene kama: “Sikuru ka uneno nikech ok ung’eyo ni wuon ot biro karang’o, kabe obiro godhiambo kata e dier otieno kata kogwen kata gokinyi ahinya.” (Mar. 13:35) Arita mokwongo e kind ang’wen-go ma en “godhiambo” ne chakore ka chieng’ osepodho nyaka sa ma dhi adek otieno. Arita mar ariyo ma en “dier otieno” ne chakore sa ma dirom adek otieno nyaka chuny otieno. Arita mar adek ma en “kogwen” kata “sama gwen kok” ne chakore chuny otieno nyaka gimoro sa ochiko ka piny pok oru. Nyalo bedo ni e aritani e ma thwon-gweno nokok e otieno ma ne omakee Yesu. (Mar. 14:72) Arita mar ang’wen ma en “gokinyi ahinya” ne chakore sa ochiko ka piny pok oru nyaka chieng’ tuji.
Omiyo, kata obedo ni joma ne odak e ndalo ma ne indiko Muma ne ok ti gi seche ma watiyogo sanigi, pod ne gin yore ma ne ginyalo ng’eyogo ni en sa adi.