Dongruok Margi ma Ndalogi
JONENO MAG JEHOVA e ndalogi osebedo ka nitie kuom higini ma okalo mia achiel. Kane higini mag 1870 chakore, riwruok matin mar puonjruok Muma ne ochakore Allegheny, e dala mar Pennsylvania matinde ni e Pittsburgh e piny Amerka. Charles Taze Russell ema ne tayo riwruokno. E higa mar 1879 dwe mar abiriyo, gaset miluongo ni Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence ne ochak goyo. Kane ochopo higa mar 1880, riwruok matinno ne osenyuolo kanyakla mang’eny ei gwenge mamoko. E higa mar 1881 riwruok mar Zion’s Watch Tower Tract Society ne ochaki, kendo e higa mar 1884 ne orwake e buge sirkal ka Russell ema ochung’ne. Bang’e nying riwruokno ne oloki ma obedo Watch Tower Bible and Tract Society. Ng’enygi ne lando wach Nyasaye ot ka ot ka gichiwo buge mawuoyo kuom Muma. E higa mar 1888 ji 50 kuomgi ne timo mano e thuologi duto—ji ma timo kamano e piny mangima sani nyalo chopo 700,000.
Kane ochopo higa mar 1909, tij lando wach ne itimo e piny mangima kendo ofis maduong’ mar Sosaiti ne odar nyaka Brooklyn e dala mar New York kama podi entie sani. Twak mondiki nene igoyo e gasede, kendo e higa mar 1913 ne oyudo ka igoyogi e dhok ang’wen e gasede 3,000 e pinje mag Amerka, Kanada, gi Ulaya. Buge madongo gi matindo koda trakt ne osepogi tara gi tara.
E higa mar 1912 tij loso sinema mar “Photo-Drama of Creation” ne ochakore. Ka ogolo piche kod dwol, sinemano ne lero kar chakruok mar chwech piny nyaka giko Loch Kristo mar Higini Gana Achiel. Ne ochak nyise e higa mar 1914, ka ji madirom 35,000 ne nene pilepile. Ma e sinema ma ne okwongo riwo piche kod dwol.
HIGA MAR 1914
Kinde ma ne irito ahinya ne sudo machiegni. Higa mar 1876 japuonjre Muma, Charles Taze Russell ne ondiko twak mawacho ni “Kinde mag Ogendini ma ok Jo-Yahudi: Norum Karang’o?” e gaset mar Bible Examiner mar Oktoba ma ne igoyo Brooklyn, New York, kama ite mar 27 ne wacho, “Ndalo abiriyogo norum A.D. 1914.” Kinde Mag Ogendini ma ok Jo-Yahudi ema Muma moro luongo ni “ndalo mag Ogendini.” (Luka 21:24) Gik ma ne igeno ni biro timore 1914 ne ok otimore duto, kata kamano higano ne en giko mar Kinde mag Ogendini ma ok Jo-Yahudi, kendo ne en higa makende. Josomo mang’eny oyie ni 1914 ne en higa ma ne okelo lokruok maduong’ e ngima dhano. Weche maluwogi nyiso mano:
“Higa mar 1913 ema ne en higa mogik kuom higini ma ne inyalo kawo ‘kaka makare’ ka ne Lweny Mokwongo mar Piny podi ok ochakore.”—Kaluwore gi gaset mar Times-Herald, Washington, D.C., mar Mach 13, 1949.
“Josomo neno ni higini 75 kochakore 1914 nyaka 1989 ma ne ogoye lwenje ariyo mag piny, ne gin kinde makende kendo sigu e kind ogendini ne ng’eny. Ne gin higini ma pinje mang’eny ne kedo e lweny, moko ne oa e lweny, kata ikore ne lweny.”—The New York Times, Mei 7, 1995.
“Ngima e piny ne olokore dichiel e Lweny Mokwongo to podi ok wang’eyo gima omiyo. Ka lweny ne podi ok ochakore, ji ne paro ni ngima maber ahinya ne biro, nikech ne nitie kuwe kod dongruok. Apoya nono, gik moko duto ne odhi marach. Wasebedo ka wadak gi luoro chakre kindeno . . . Ji mang’eny osenegi e kindego moloyo kinde moko duto ma osekalo.”—Dr. Walker Percy, American Medical News, Novemba 21, 1977.
Higini 50 bang’ 1914, jasiasa mar Jerman miluongo ni Konrad Adenauer ne ondiko kama: “Kuwe ne olal e ngima dhano chakre 1914.”—The West Parker, Cleveland, Ohio, Januar 20, 1966.
C. T. Russell ma ne okwongo chung’ ne Sosaiti ne otho e higa mar 1916, bang’e kare ne okaw gi Joseph F. Rutherford e higa maluwe. Lokruok mang’eny ne otimore. Ne ochak gaset machielo mondo owuogi kaachiel gi The Watchtower, ne iluonge ni The Golden Age. (Masani iluongo ni Awake! kendo igoyogi mokalo 20,000,000 e dhok makalo 80.) Ne ojiw ahinya tij lendo e ot ka ot. Mondo opoggi gi dinde maluongore ni Jokristo, ne gikawo nying ni: Joneno mag Jehova e higa mar 1931. Nyingni yudore e Isaiah 43:10-12.
E higini mag 1920 kod 1930 ne itiyo ahinya kod redio e yalo. Kane ochopo 1933 Joneno ne tiyo gi stesen 403 mag redio e lando twak mag Muma. Bang’e, kar tiyo gi redio ahinya, yalo wach ot ka ot ne omedore ka itiyo gi thum ma oting’o twak mag Muma. Ng’ato ang’ata ma ne nyiso dwaro ng’eyo adiera manie Muma, ne ipuonjo e ode.
LOYO BUCHE E KOT
E higini mag 1930 kod 1940 Joneno mang’eny ne imako nikech tiyo tij lendo. Kendo ne giyalo buche mang’eny e kot mondo thuolo mar wuoyo ayanga, goyo buge, chokruok koda thuolo mar lamo obedie. E piny Amerka, Joneno ne oloyo buche 43 mag apil ma ne gitero e kot maduong’ mar pinyno. Gisebedo ka giloyo buche kaka mago e pinje mamoko bende. Ka owuoyo e wi buche ma ne giloyo, Profesa C. S. Braden ne owacho kama kuom Joneno, e buge ma iluongo ni These Also Believe: “Gisekonyo gero demokrasi kuom kedo ni ratiro margi nikech timo kamano osekonyo kata ogendini duto matindo manie Amerka.”
CHENRO MAG TIEGRUOK MAKENDE
J. F. Rutherford ne otho 1942 to kare ne okaw gi N. H. Knorr. Chenro mag tiegruok ne ochakore e yo motegno. E higa mar 1943, skul makende mar tiego misonari miluongo ni Watchtower Bible School of Gilead ne ochaki. Chakre kanyo kadhi nyime, jogo ma oseyudo tiegruok e skundno ose or e pinje mang’eny. Kanyakla mang’eny osechaki e pinje ma ne gi onge, kendo ofise matindo ma kwan-gi okalo 100 oseyaw e pinje mang’eny. Kuom kinde ka kinde, tiegruok makende osemi jodong kanyakla gi jogo mochiwore tiyo e ofise matindo koda jogo malando wach kuom seche mang’eny (kaka painia). Jotich ma ochiwore, osemi tiegruok e skul maduong’ mar tiegruok manie Patterson dala mar New York.
N. H. Knorr ne otho 1977. Kane pok otho, achiel kuom lokruok mogik ma ne okonyo kelo ne en medruok mar jokanyo mag Bura Maduong’ mayudore Brooklyn kama ofis maduong’ nitie. E higa mar 1976 tije mag ofis ne omi komiti mopogore opogore. Jo komitigo ne gin jokanyo mag Bura Maduong’ ma bende nigi lony e tij Nyasaye kuom higini mang’eny.
MEDRUOK KUONDE GOYO BUGE
Joneno mag Jehova e kinde masani osebedo gi dongruok manenore ayanga. Ne gichakore kaka riwruok matin mar puonjruok Muma ma ne ni Pennsylvania e higa mar 1870, to kane ochopo higa mar 2000, Joneno ne omedore ma gibedo gi kanyakla madirom 90,000 e piny mangima. Mokwongo buge ne igoyo gi kambe ma ichulo, bang’e e higa mar 1920 Joneno ne ogoyo buge moko e faktori ma ne gipango. Kata kamano, chakre 1927 Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., ne omedo goyo buge mamoko e dala mar Brooklyn, New York e faktori margi ma ne ni gi gorofe aboro. Udi mag faktori koda mag ofise sani osemedi. Nitie udi momedi e dala mar Brooklyn machiegni gi kuonde tich mondo jotich ma ochiwore odagie. Bende nitie puodho ma ipuro kaachiel gi faktori mayudore Wallkill e dala mar New York. Kanyo ema igoyoe gasede mag Watchtower koda Awake! kendo chiemo moko mapidho jotich wuokie. Jatich ka jatich ma ochiwore yudo kony matin mar pesa dwe ka dwe ma gikonyore godo e gik matindo.
CHOKRUOGE MARIWO PINJE
Chokruok maduong’ mokwongo ne otim Chicago, e dala mar Illinois Amerka e higa mar 1893. Ji duto ma ne nitie ne gin 360, kendo ji 70 ne obatisi. Chokruok mogik maduong’ ahinya ma ne oriwo pinje ne otim e dala mar New York e higa mar 1958. Ne gi romo e paw Yankee Stadium kod mar Polo Grounds. Kwan ji duto ma ne obiro ne gin 253,922 kendo ji 7,136 ne obatisi. Chakre kanyo, chokruoge madongo mariwo pinje osetim e pinje mang’eny. Chokruogegi duto ka okwan nyalo chopo gana e piny mangima.
[Weche manie ite mar 8]
Gisekonyo ji yudo thuolo margi
[Picha manie ite mar 6]
“The Watchtower,” ma ne ochak goyo 6,000 e dhok achiel sani igoyo mokalo 22,000,000 e dhok mokalo 132
[Picha manie ite mar 7]
Lokruok maduong’ e ngima dhano
[Picha mokwako ite mar 10 duto]