Be Inyalo Lendo e Okang’ Momedore?
1. Onego wati tij lendo e okang’ mapiyo maromo nade, to nikech ang’o?
1 Kane Yesu oneno kaka oganda ne rwako gi mor wach maber mar Pinyruoth, nonyiso jopuonjrene mondo okwa “Wuon keyo, mondo oor jotich odhi e keyone.” (Math. 9:37, 38) To nikech wadak e seche mogik mag kinde keyo, tijwa dwarore ni otim mapiyo ahinya moloyo kinde moro amora mosekalo. Mani nyiso ni onego wanon e yor lamo kaka wanyalo tiyo tij lendo e okang’ momedore.—Joh. 14:13, 14.
2. Ang’o ma jomoko osetimo mondo omi jokeyo omedre?
2 Lendo e Okang’ Momedore: Kokalo kuom kony mar Jehova kod yo motayogo joge, jolendo mang’eny osebedo jopainia. (Zab. 26:2, 3; Fili. 4:6) Jomoko osetimo kinda makende mar tiyo kaka jopainia makonyo e dwe achiel kata kuom dweche moko e higa. Mani osemiyogi tiyo tijgi mar lendo e okang’ momedore. Mor ma giyudo kuom bedo jopainia makonyo osemiyo ng’enygi nono ka ginyalo bedo jopainia mapile.—Tich 20:35.
3. Kapo ni ne isebedo painia e kinde mokalo, ang’o ma koro inyalo nono?
3 Be Inyalo Bedo Painia Kendo?: Kapo ni kinde mokalo ne in painia, onge kiawa ni iparo mor ma ne iyudo e kindego. Be iseparo matut kiketo wachno e lamo mondo ine kanyalore ibed painia kendo? Gik ma ne omiyo iweyo bedo painia nyalo bedo ni sani ok nyal geng’oni. Nyalo bedo ni ma e kinde minyalo tiyo e migawo makendeni mar bedo painia kendo.—1 Joh. 5:14, 15.
4. En thuolo mane makende ma waduto wan-go?
4 Tij keyo osesudo ahinya kendo sani ochiegni rumo. (Joh. 4:35, 36) Dwarore ni waduto wanon chal mar ngimawa, mondo wane ka wanyalo timo lokruok moko, mondo omi walend e okang’ momedore. Kapo ni wayudo ni kuom adiera ok wanyal tiyo tij lendo e okang’ momedore, be wanyalo ng’iyo yore moko mwanyalo medo lendogo e yo molony? (Mari. 12:41-44) Mano kaka en thuolo majaber moseketi ne jogo duto ma chal mar ngimagi masani oyienegi mondo Jehova oti kodgi e tich majaberni!—Zab. 110:3.