Jéhovah pa pou quitte so bann fidele serviteur
“[Jéhovah] pa pou quitte so bann fidele. Oui, Li pou veille lor zot pou touletan.”—PS. 37:28.
1, 2. (a) Ki bann l’evenement ki ti arrivé dan dixieme siecle avant nou lepok, ti testé fidelité bann serviteur Bondié? (b) Cite trois situation kot Jéhovah ti veille lor so bann fidele serviteur.
NOU dan dixieme siecle avant nou lepok, ek c’est enn lepok kot bann serviteur Jéhovah ti bizin prend enn decision. Bann tribu dan le nord ti revolté. Alors pou evite enn la guerre civil, ti donne zot enn certaine l’independance. Zot nouveau le roi, Yarobam, pa ti tardé pou etabli enn nouveau religion officiel pou renforce so l’autorité. Li ti attann ki so peuple obeir li dan tou kitsoz. Ki bann fidele serviteur Jéhovah ti pou faire? Eski zot ti pou reste fidele envers sa Bondié ki zot ti adoré-la? Plusieurs millier ti reste fidele, ek Jéhovah ti veille lor zot alors ki zot ti pé garde zot fidelité.—1 Rois 12:1-33; 2 Chron. 11:13, 14.
2 Dan nou lepok aussi, fidelité bann serviteur Bondié pé testé. La Bible donne sa l’avertissement-la: “Garde zot bon sens, ek reste lor zot garde. Zot adversaire, le Diable, pé circulé couma enn lion ki pé criyé ek ki pé rod kikenn pou devoré.” Eski nou kapav reussi “tini ferme kont li, solide dan la foi”? (1 Pierre 5:8, 9) Anou examine certain l’evenement ki ti arrivé dan lepok ki Yarobam ti etabli couma le roi en 997 avant nou lepok, ek anou guetté ki nou kapav aprann ar sa bann l’evenement-la. Pendant sa lepok critik-la, le roi ti pé faire dominere ar bann serviteur fidele Jéhovah. Zot ti aussi exposé ar mauvais l’influence bann apostat. En plus, certain ti bizin accompli bann responsabilité ki pa ti facile. Dan sakenn sa bann situation-la, Jéhovah pa ti abandonne so bann fidele serviteur dan sa lepok-la, ek Li pa pou faire sa zordi aussi.—Ps. 37:28.
Kan faire dominere ar nou
3. Kifer David pa ti faire dominere ar le peuple kan li ti le roi?
3 D’abord, anou guetté dan ki circonstance Yarobam ti vinn le roi. Proverbes 29:2 dire: “Kan enn kikenn ki mauvais dirigé, le peuple plaigné.” Kan David ti le roi en Israël dan le passé, le peuple pa ti plaigné. David pa ti parfait, mais li ti fidele envers Bondié ek li ti ena confiance en Li. David pa ti faire dominere ar le peuple kan li ti le roi. Jéhovah ti faire enn l’alliance avek David ek Li ti dire li: “Oui, devant toi, to lakaz ek to royaume pou stable pou touletan; to trone pou etabli dan enn fason solide pou touletan.”—2 Sam. 7:16.
4. Bann benediction ki ti ena pendant regne Salomon ti depann lor ki kitsoz?
4 Au commencement regne Salomon, garson David, ti ena tellement la paix ek prosperité ki so regne ti bien represente regne mille an Christ Jésus ki pou ena dan l’avenir. (Ps. 72:1, 17) Dan lepok Salomon, okenn tribu parmi 12 tribu Israël pa ti ena enn raison pou rebellé. Selman, pou ki Salomon ek so peuple contigne gagne bann benediction, ti ena bann condition ki zot ti bizin rempli. Jéhovah ti dire Salomon: “Si to marche dapré mo bann la loi, si to applik mo bann jugement, ek si vrai-mem to garde tou mo bann commandement kan to suive zot, alors mo’si vrai-mem mo pou realise parole ki mo ti dire lor toi, parole ki mo ti dire ar David to papa; oui, mo pou reste au milieu bann garson Israël, ek mo pa pou quitte mo peuple Israël.”—1 Rois 6:11-13.
5, 6. Ki ti arrivé kan Salomon ti vinn infidele envers Bondié?
5 Dan so vié jour, le roi Salomon ti vinn infidele envers Jéhovah ek li ti commence adore bann fausse bondié. (1 Rois 11:4-6) Tigit par tigit, Salomon ti arrete obeir bann la loi Jéhovah ek pli allé li ti pé vinn pli dominere. Tellement li ti dominere ki mem apré so la mort, le peuple ti contigne plaigne li ar so garson Rehabam ki ti vinn le roi dan so place, ek zot ti demann enn soulagement. (1 Rois 12:4) Couma Jéhovah ti reagir kan Salomon ti vinn infidele?
6 La Bible dire: “Jéhovah ti bien en colere ar Salomon, parski so leker ti’nn al loin ar . . . Bondié Israël, sa kikenn ki ti apparette deux fois ar li-la.” Jéhovah ti dire Salomon: “ Parski . . . to pa’nn garde mo l’alliance ek mo bann la loi ki mo ti donne toi couma enn l’ordre, mo pa pou manké pou rass royaume ar toi ek vrai-mem mo pou donne sa to serviteur.”—1 Rois 11:9-11.
7. Mem si Jéhovah ti rejette Salomon, couma Jéhovah ti prend soin So bann fidele?
7 Lerla, Jéhovah ti envoye prophete Ahiya pou choisir enn dimoune ki ti pou delivré le peuple ar domination Salomon ek faire li vinn le roi. Sa liberateur-la ti Yarobam, enn zom ki ti ena capacité ek ki ti travail dan gouvernement Salomon. Mem si Jéhovah ti reste fidele envers l’alliance pou enn Royaume ki Li ti faire avek David, Li ti accepté ki divise 12 tribu Israël en deux groupe. Yarobam ti pou gagne dix tribu; deux ti pou reste dan descendance David, ki ti representé par le roi Rehabam. (1 Rois 11:29-37; 12:16, 17, 21) Jéhovah ti dire Yarobam: “Pou bizin arrivé ki, si to obeir tou seki mo pou donne toi l’ordre pou faire, si to marche dan mo bann chemin ek vrai-mem to faire seki droite devant mo lizié kan to garde mo bann la loi ek mo bann commandement, pareil couma David mo serviteur ti faire, alors vrai-mem mo pou avek toi, ek mo pou faire enn lakaz pou toi ki pou duré, pareil couma mo’nn faire pou David, ek vrai-mem mo pou donne toi Israël.” (1 Rois 11:38) Jéhovah ti agir dan faveur so peuple ek Li ti faire kitsoz pou soulage zot kan zot ti pé passe misere.
8. Ki bann l’epreuve peuple Bondié pé gagné zordi?
8 Zordi ena beaucoup dimoune ki faire dominere ek partout ena l’injustice. Ecclésiaste 8:9 dire: “Dimoune finn domine dimoune pou zot prop malheur.” A cause bann commercant ki gourmand l’argent ek bann dirigeant ki rempli ar corruption, kapav ena bann condition economik bien difficile. Bann chef dan gouvernement, business, ek religion souvent donne enn mauvais l’exemple lor plan moral. Alors, pareil couma Lot ki ti enn dimoune juste, bann serviteur fidele Bondié zordi zot ‘bien bouleversé par conduite devergondé bann dimoune ki desobeir la loi.’ (2 Pierre 2:7) En plus, mem si nou faire zeffort pou vive trankil, en accord avek bann principe Bondié, souvent nou gagne persecution ar bann dirigeant ki rempli ar l’orgueil.—2 Tim. 3:1-5, 12.
9. (a) Ki Jéhovah inn deja fini faire pou delivré so peuple? (b) Kifer nou kapav sur ki Jésus pou toujours fidele envers Bondié?
9 Mais nou kapav sur enn kitsoz: Jéhovah pa pou abandonne so bann fidele serviteur! Mazinn zis seki Li’nn deja fini faire pou remplace bann dirigeant malhonnete ki ena dan sa le monde-la. Royaume messianik Bondié ki dan la main Christ Jésus inn fini etabli. Sa faire preské cent an ki Jésus Christ pé regné dan le ciel. Bientot, li pou amenn enn soulagement complet pou bann dimoune ki ena la crainte pou nom Bondié. (Lire Révélation 11:15-18.) Jésus inn deja montré-li fidele envers Bondié mem ziska la mort. Jamais li pou decevoir bann dimoune ki li pou dirigé, couma Salomon ti faire.—Héb. 7:26; 1 Pierre 2:6.
10. (a) Couma nou kapav montré ki Royaume Bondié ena valeur pou nou? (b) Kan nou pé passe par bann l’epreuve, ki nou kapav sur?
10 Royaume Bondié c’est enn gouvernement ki existé vrai-mem ek ki pou faire dimoune arrete faire dominere ar lezot. Tou nou fidelité ek nou soumission al pou Jéhovah ek so Royaume. Nou mette tou nou confiance dan sa Royaume-la ek nou rejette enn la vie ki Bondié pa content ek nou faire bann bon action avek zele. (Tite 2:12-14) Nou faire tou pou pa gagne okenn tache ar sa le monde-la. (2 Pierre 3:14) N’importe ki l’epreuve ki nou pé kapav gagné asterla, nou kapav sur ki Jéhovah pou protege nou kont bann kitsoz ki kapav faire nou di-tort lor plan spirituel. (Lire Psaume 97:10.) En plus, Psaume 116:15 donne nou sa l’assurance-la: “La mort so bann fidele ena valeur devant lizié Jéhovah.” Bann serviteur Jéhovah zot tellement ena valeur pou Li ki Li pa pou permette ki zot disparette en tant ki groupe.
Kan nou exposé ar l’influence bann apostat
11. Couma eski Yarobam ti vinn infidele?
11 Le roi Yarobam ti pou’nn kapav soulage peuple Bondié enn tipé. Mais, so bann action ti plutot testé plus zot fidelité envers Bondié. Yarobam pa ti satisfait ar l’honneur ek privilege ki li ti’nn gagné pou vinn le roi, li ti rod plus. Li ti commence rod bann fason pou faire so position vinn pli solide. Li ti ena sa raisonnement-la: “Si sa peuple-la contigne monté pou al faire bann sacrifice dan lakaz Jéhovah dan Jérusalem, alors pena doute ki leker sa peuple-la pou retourne ar zot seigneur, ar Rehabam, le roi Juda; ek vrai-mem zot pou touye moi ek zot pou retourne ar Rehabam le roi Juda.” Alors Yarobam ti etabli enn nouveau religion kot zot ti adore deux veau en or. “Lerla li ti mette enn Béthel, ek lot-la li ti mette dan Dân. Ek sa ti vinn enn kitsoz ki ti pousse le peuple pou faire peché, ek le peuple ti commence al devant enn parmi sa deux veau-la mem ziska Dân. Alors li ti faire enn lakaz pou fausse l’adoration ek li ti etabli bann pretre ki ti sorti parmi le peuple en general, ki pa ti bann garson Lévi.” Yarobam ti mem invente so prop jour “fête pou bann garson Israël,” ek li ti faire “bann sacrifice lor l’autel pou faire la fumée monté pou bann zidole.”—1 Rois 12:26-33.
12. Ki bann serviteur fidele Bondié ki ti dan royaume le nord ti faire kan Yarobam ti etabli l’adoration veau d’or en Israël?
12 Asterla, ki bann serviteur fidele Bondié ki ti dan royaume le nord ti pou faire? Pareil couma zot bann ancetre ki ti fidele, bann Lévite ki ti pé vive dan bann la ville ki ti’nn donne zot dan territoire royaume le Nord pa ti tardé pou reagir. (Ex. 32:26-28; Nomb. 35:6-8; Deut. 33:8, 9) Zot ti abandonne tou seki zot ti ena, zot ti prend zot famille ek zot ti al reste dan le sud, dan Juda kot zot ti pou kapav contigne adore Jéhovah sans okenn obstacle. (2 Chron. 11:13, 14) Lezot Israélite ki ti’nn reste dan enn fason temporaire dan Juda, ti decide pou reste la-mem pou touletan au lieu ki zot retourne kot zot. (2 Chron. 10:17) Jéhovah ti faire sur ki la porte pou retourne vers vrai l’adoration reste ouvert pou ki dan bann generation ki vini apré, certain Israélite dan royaume le nord kapav abandonne l’adoration veau d’or ek retourne en Juda.—2 Chron. 15:9-15.
13. Dan lepok moderne, couma l’influence bann apostat inn testé fidelité peuple Bondié?
13 Zordi, bann apostat ek zot l’influence pé menace peuple Bondié. Certain dirigeant inn essaye etabli zot prop religion officiel dan zot pays, zot oblige bann dimoune ki zot dirigé pou accepté sa forme religion-la. Clergé la chretienté ek lezot dimoune ki bien orgueilleux inn dire ki c’est zot ki bann pretre dan temple spirituel Bondié. Selman, c’est zis parmi bann vrai chretien ki nou trouve bann vrai chretien oint, ki forme “enn groupe pretre ki pou vinn le roi.”—1 Pierre 2:9; Rév. 14:1-5.
14. Couma nou bizin reagir devant l’idée bann apostat?
14 Pareil couma bann Lévite fidele dan dixieme siecle avant nou lepok, zordi bann serviteur fidele Bondié pa laisse bann l’idée apostat embete zot. Bann chretien oint ek zot bann compagnon rejette l’idée bann apostat ek zot rejette sa desuite. (Lire Romains 16:17.) Alors ki nou soumette volontairement ar bann gouvernement dan bann domaine ki pa concerne nou l’adoration, nou reste neutre dan bann la guerre ki ena dan le monde ek nou fidelité al pou Royaume Bondié. (Jean 18:36; Rom. 13:1-8) Nou rejette bann fausse declaration ki bann ki pretann servi Bondié faire mais ki en mem temps pé deshonore Li par zot conduite.—Tite 1:16.
15. Kifer “l’esclave fidele et avisé” merite nou fidelité?
15 Mazinn aussi ki Jéhovah finn prend bann disposition pou ki bann dimoune sincere kapav sorti dan sa mauvais le monde-la, dan enn fason symbolik, pou rente dan enn paradi spirituel ki Li’nn crée. (2 Cor. 12:1-4) Avek enn leker rempli ar reconnaissance, nou reste proche ar “l’esclave fidele et avisé, ki so maitre finn etabli lor so bann domestik, pou donne zot, zot nourriture dan ler ki bizin.” Christ inn mette sa l’esclave-la “en charge tou so bann di-bien.” (Mat. 24:45-47) Alors, mem si personnellement nou pa comprend bien kifer sa groupe l’esclave-la prend enn certain position, li pa enn raison pou pa accepté sa position-la ek retourne dan le monde Satan. Au contraire, nou fidelité pou pousse nou pou agir avek humilité ek pou attann ki Jéhovah faire bann kitsoz vinn clair.
Kan nou accompli nou bann responsabilité ki Bondié inn donne nou
16. Ki mission enn prophete Juda ti gagné?
16 Jéhovah ti condamne Yarobam parski li ti vinn enn apostat. Li ti faire enn prophete ki sorti Juda al ziska Béthel dan le nord pou al guette Yarobam pendant ki li ti pé faire bann sacrifice lor so l’autel. Sa prophete-la ti bizin annonce Yarobam enn jugement bien severe. Pena doute, sa mission-la pa ti facile ditou!—1 Rois 13:1-3.
17. Couma Jéhovah ti protege so messager?
17 Yarobam ti bien en colere kan li ti tann condamnation Jéhovah. Li ti envoye so la main kont representant Bondié. Li ti criyé ek li ti dire bann zom ki ti pré kot li: “Trap li!” Mais couma li ti dire sa, avant ki kikenn ti kapav faire kitsoz, “la main ki li ti envoyé kont sa prophete-la ti paralysé, ek li pa ti kapav retourne so la main vers li. Ek l’autel ti fann en deux, ek bann lasann gras ki ti lor l’autel ti fané partout.” Yarobam ti obligé demann prophete-la pou calmé Jéhovah ek pou prié pou ki so la main paralysé, gueri. C’est seki prophete-la ti faire, ek so la main ti gueri. Oui, Jéhovah ti protege so messager kont enn malheur.—1 Rois 13:4-6.
18. Couma Jéhovah protege nou kan nou pé offert Li enn service sacré sans okenn la crainte?
18 Kan nou participe dan predication ek dan l’activité pou faire bann disciple, kitfois nou joinde bann dimoune ki pa amical envers nou, parfois-mem zot agressif. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Fodé pa nou laisse la peur ki zot rejette nou message diminué nou zele dan nou ministere. Pareil couma sa prophete ki la Bible pa donne so nom-la, nou ena “privilege pou offert [Jéhovah] enn service sacré sans okenn la crainte, avek fidelité.”a (Luc 1:74, 75) Mem si nou pa attann ki Jéhovah faire bann mirak zordi pou sauve nou, Li toujours veille lor nou ek protege nou en tant ki so bann Témoins. Li servi so l’esprit saint ek so bann ange pou faire sa. (Lire Jean 14:15-17; Révélation 14:6.) Jamais Bondié pou abandonne so bann serviteur ki contigne annonce so parole sans okenn la crainte.—Phil. 1:14, 28.
Jéhovah pou veille lor so bann fidele
19, 20. (a) Kifer nou kapav sur ki jamais Jéhovah pa pou abandonne nou? (b) Ki bann question nou pou examiné dan prochain lartik?
19 Jéhovah Li nou Bondié ki fidele. (Rév. 15:4; 16:5) Li “fidele dan tou seki Li faire.” (Ps. 145:17) Ek la Bible donne nou sa l’assurance-la: “Li pou veille chemin so bann fidele.” (Prov. 2:8) Kan bann serviteur fidele Bondié bizin faire face ar bann l’epreuve ou-soit ar l’idée bann apostat ou-soit mem kan zot pé accompli enn responsabilité spirituel ki difficile, zot kapav sur ki Jéhovah pou guide zot ek pou soutenir zot.
20 Asterla sakenn parmi nou bizin reflechi lor la: Ki pou aide moi pou garde mo fidelité envers Jéhovah malgré n’importe ki l’epreuve ou-soit tentation ki mo pou kapav gagné? Ou-soit, couma mo kapav fortifié mo fidelité envers Bondié?
[Note]
a Dan prochain lartik, nou pou guetté si sa prophete-la inn contigne obeir Jéhovah ou-soit non, ek seki’nn arrive li.
Couma ou pou reponn?
• Couma Jéhovah ti montré ki Li pa abandonne so bann fidele kan lezot faire dominere ar zot?
• Couma nou bizin reagir devant bann apostat ek zot l’idée?
• Couma Jéhovah veille lor so bann fidele kan zot pé accompli zot ministere?
[Zimage lor page 10]
(guette publication)
ROYAUME LE NORD (Yarobam)
Dân
SHEKÈM
Béthel
ROYAUME LE SUD (Rehabam)
JÉRUSALEM
[Zimage]
Jéhovah pa ti abandonne so bann fidele kan Yarobam ti etabli l’adoration bann veau
[Zimage lor page 8]
Pou ki Salomon ek le peuple ki li ti dirigé gagne bann benediction, zot ti ena bann condition pou rempli