Watchtower BIBLIOTEK LOR INTERNET
Watchtower
BIBLIOTEK LOR INTERNET
Kreol Morisien
  • LABIB
  • PIBLIKASION
  • RENION
  • w12 1/1 p. 13-17
  • L’exemple bann zapotre Jésus aide nou pou veillé

Pena video ki disponib pou seki ou finn swazir.

Sori, enn erer inn anpes sa video-la zwe.

  • L’exemple bann zapotre Jésus aide nou pou veillé
  • La Tour de Garde pé annonce Royaume Jéhovah—2012
  • Soutit
  • Lor Mem Size
  • VEILLÉ POU GAGNE BANN INSTRUCTION KOT-SA POU PRECHÉ
  • RESTE LOR ZOT GARDE GRACE A LA PRIERE
  • RANN TEMOIGNAGE A FOND MALGRÉ BANN DIFFICULTÉ
  • “Parol Zeova Ti Pe Kontign Fane”
    “Rann Temwaniaz Afon Konsernan Rwayom Bondie”
  • “Vinn dan Masedwann”
    “Rann Temwaniaz Afon Konsernan Rwayom Bondie”
  • “Ziska dan Bann Landrwa Pli Lwin lor Later”
    “Rann Temwaniaz Afon Konsernan Rwayom Bondie”
  • “Rann Temwaniaz Afon”
    “Rann Temwaniaz Afon Konsernan Rwayom Bondie”
Rod Plis
La Tour de Garde pé annonce Royaume Jéhovah—2012
w12 1/1 p. 13-17

L’exemple bann zapotre Jésus aide nou pou veillé

“Contigne veillé ensam avek moi.”​—MAT. 26:38.

KI OU KAPAV APRANN LOR L’IMPORTANCE:

  • Pou veillé kot ou bizin preché?

  • Pou reste lor ou garde grace a la priere?

  • Pou rann temoignage a fond, malgré bann difficulté?

1-3. Ki erreur bann zapotre ti faire pendant dernier la nuit ki Jésus ti lor la terre, ek couma nou koné ki zot ti tire leson ar zot erreur?

MAZINN seki ti arrivé pendant dernier la nuit ki Jésus ti passé lor la terre. Jésus ti vinn dan enn l’endroit ki li ti bien content, jardin Gethsémané, dan l’est Jérusalem, avek so bann zapotre ki fidele. Li ti tellement tracassé ki li ti bizin trouve enn l’endroit kot li ti pou tousel pou prié.​—Mat. 26:36; Jean 18:1, 2.

2 Trois zapotre​—Pierre, Jacques, ek Jean​—ti accompagne Jésus inpé pli dan fond dan sa jardin-la. Li ti dire zot: “Reste ici ek contigne veillé ensam avek moi,” ek li ti al prié. Kan li ti retourné, li ti trouve zot dan enn profond sommeil. Encore enn fois li ti suppliye zot: “Contigne veillé.” Pourtant, zot ti ré-dormi encore deux fois! Plitar, dan sa mem la nuit-la, okenn zapotre pa ti reussi reste lor zot garde lor plan spirituel. Oui, zot ti mem abandonne Jésus ek zot ti sauvé!​—Mat. 26:38, 41, 56.

3 Pena doute ki bann zapotre ti regretté parski zot pa ti reussi contigne veillé. Bien vite sa bann zom fidele-la ti tire leson ar zot erreur. Kan nou lire livre Actes, nou trouvé ki zot inn laisse enn l’exemple extraordinaire lor seki nou bizin faire pou contigne veillé. Surement zot conduite fidele finn aide lezot chretien dan premier siecle pou faire pareil. Asterla plus ki avant, nou bizin contigne veillé. (Mat. 24:42) Anou examine trois leson ki nou kapav aprann dan livre Actes ki pou aide nou pou contigne veillé.

VEILLÉ POU GAGNE BANN INSTRUCTION KOT-SA POU PRECHÉ

4, 5. Couma l’esprit saint ti guide Paul ek so bann compagnon pendant zot voyage?

4 Premier leson ki nou aprann: bann zapotre ti pé veillé pou gagne bann instruction kot-sa pou preché. Dan enn recit, nou aprann couma Jésus ti servi l’esprit saint ki Jéhovah ti donne li, pou guide l’apotre Paul ek so bann compagnon pendant enn voyage interessant. (Actes 2:33) Anou ré-guette seki ti arrivé depuis commencement.​—Lire Actes 16:6-10.

5 Paul, Silas, ek Timothée ti’nn quitte la ville Lystres ki ti trouve dan sud Galatie. Plusieurs jour apré, zot ti arrive lor enn grand la route ki bann romain ti construire, ki ti pou amenn zot dan region ouest district l’Asie, kot ti ena pli beaucoup dimoune. Zot ti envie prend sa la route-la pou al dan bann la ville kot ti ena plusieurs millier dimoune ki ti bizin tann koz lor Christ. Mais enn kitsoz ti arrete zot lor zot chemin. Verset 6 dire: “Zot ti traverse Phrygie ek pays Galatie, parski l’esprit saint ti defann zot dire la parole dan district l’Asie.” L’esprit saint ti empeche zot pou preche dan district l’Asie, mais la Bible pa dire couma. Zot ti comprend ki, par moyen l’esprit saint Bondié, Jésus ti envie ki zot preche dan enn lot l’endroit.

6, 7. (a) Ki ti arrive Paul ek so bann compagnon kan zot ti arrive pré ar Bithynie? (b) Ki decision bann disciple ti prend, ek ki resultat zot ti gagné?

6 Ki coté Paul ek so bann compagnon ti allé? Verset 7 expliké: “Ek kan zot ti’nn arrive dan Mysie, zot ti essaye rente dan Bithynie, mais l’esprit Jésus pa ti permette zot.” L’esprit Bondié pa ti permette zot preche dan district l’Asie, alors zot ti al vers le nord. Zot ti ena l’intention pou preche dan bann la ville Bithynie. Selman, kan zot ti arrive pré ar Bithynie, encore enn fois, Jésus ti servi l’esprit saint pou empeche zot al preche la-bas. Surement zot pa ti pé comprend ki pé arrivé. Zot ti koné ki message pou preché ek couma pou preché, mais zot pa ti koné kot-sa pou preché. Coumadir zot ti’nn tape la porte ki ti pou amenn zot vers l’Asie​—mais dan vide. Zot ti’nn tape la porte ki ti pou amenn zot Bithynie​—mais encore enn fois dan vide. Eski a cause sa, zot ti arrete preché? Non, pa sa bann predicateur zelé-la!

7 Lerla, Paul ek so bann compagnon ti prend enn decision ki pa ti parette logik. Verset 8 dire: “Zot ti passe pré kot Mysie ek zot ti desann vers Troas.” Alors, zot ti al vers l’ouest ek zot ti marche 550 km. Zot ti traverse enn la ville apré enn lot ziska ki zot ti arrive port Troas, kot bann dimoune ti prend bateau pou al Macédoine. La-bas, pou enn troisieme fois, Paul ek so bann compagnon ti tape enn la porte, ek sa fois-la li ti ouvert bien grand! Verset 9 dire seki ti arrivé apré: “Dan la nuit, Paul ti gagne enn vision: enn missié, enn Macédonien, ti pé deboute la ek ti pé suppliye li: ‘Vinn Macédoine ek aide nou.’” Finalement, Paul ti koné kot-sa pou preché. Desuite, sa bann zom-la ti prend bateau pou al Macédoine.

8, 9. Ki nou kapav aprann ar seki ti arrive Paul pendant so voyage?

8 Ki nou kapav aprann ar sa recit-la? Remarké ki c’est zis apré ki Paul ti pé al vers l’Asie, ki l’esprit Bondié ti commence dirige li. Ek aussi, c’est zis apré ki Paul ti vinn pré ar Bithynie, ki Jésus ti donne li plus instruction. Finalement, c’est selman apré ki Paul ti arrive Troas, ki Jésus ti faire li koné ki li bizin al Macédoine. En tant ki Chef congregation, li possible ki Jésus agir avek nou aussi pareil. (Col. 1:18) Par exemple, kitfois ou finn deja pensé pou faire pionnier ou-soit pou al dan enn l’endroit kot bien bizin bann proclamateur. Mais, li possible ki c’est selman apré ki ou pou faire bann zeffort pou realise ou l’objectif ki Jésus, par l’esprit saint, pou guide ou. Anou prend enn l’exemple: enn chauffeur pou kapav tourne so l’auto a gauche ou-soit a droite selman si l’auto-la pé roulé. Li pareil aussi pou nou, Jésus kapav guide nou pou faire plus dan nou ministere zis si nou pé agir, setadir si nou pé faire bann grand zeffort pou realise nou l’objectif.

9 Mais ki ou pou faire si ou pa pé gagne bann bon resultat desuite? Eski ou pou abandonné parski ou pensé ki l’esprit saint pa pé guide ou? Rappel ki pou Paul aussi bann kitsoz pa ti arrive couma li ti pé attann. Pourtant, li ti contigne essayé ek li ti contigne tapé ziska ki li ti trouve enn la porte ouvert. Si ou perseveré pou rod “enn grand la porte pou l’activité,” ou aussi ou kapav gagne bann bon resultat.​—1 Cor. 16:9.

RESTE LOR ZOT GARDE GRACE A LA PRIERE

10. Ki kitsoz montré ki pou nou reste lor nou garde, nou bizin contigne prié?

10 Asterla, anou examine enn deuxieme leson lor l’importance pou veillé, ki nou kapav aprann ar bann chretien ki ti vive dan premier siecle: zot ti reste lor zot garde grace a la priere. (1 Pierre 4:7) Pou nou contigne veillé, li important ki nou contigne prié. Rappel ki dan jardin Gethsémané, zis avant ki so bann l’ennemi ti arrete li, Jésus ti dire trois parmi so bann zapotre: “Contigne veillé ek prié touletan.”​—Mat. 26:41.

11, 12. Kifer ek couma Hérode ti maltraite bann chretien, ek parmi Pierre aussi?

11 Pierre ti la sa jour-la. Plitar, li ti kapav trouvé par li-mem couma bann la priere sincere ena enn grand pouvoir. (Lire Actes 12:1-6.) Dan bann premier verset Actes chapitre 12, nou aprann ki Hérode ti maltraite bann chretien pou li kapav gagne faveur bann Juif. Li ti koné ki Jacques ti enn zapotre ki ti bien proche ar Jésus. A cause sa, Hérode ti faire touye Jacques “par l’epée.” (verset 2) Alors, la congregation ti perdi enn zapotre ki li ti bien content. Sa ti vrai-mem enn grand l’epreuve pou bann frere!

12 Ki Hérode ti faire apré sa? Verset 3 expliké: “Kan li’nn trouvé ki sa ti faire bann Juif plaisir, li ti contigné ek li ti arrete Pierre aussi.” Mais inpé avant, certain zapotre, parmi ti ena Pierre, ti sorti dan prison par enn mirak. (Actes 5:17-20) Kitfois Hérode ti konn sa. Alors, sa politicien ki ti bien malin-la, ti prend bann disposition pou ki Pierre pa kapav sauvé. Hérode ti faire “quatre l’equipe kot ti ena quatre soldat, veille Pierre, sakenn so tour, parski li ti ena l’intention pou amenn Pierre devant le peuple apré Pâque.” (verset 4) Essaye mazinn sa! Hérode ti faire attache la main Pierre ar bann la chaine, entre deux soldat. Ti ena 16 soldat ki ti pé travail la nuit li-jour pou faire sur ki Pierre pa sauvé. Hérode ti ena l’intention pou amenn Pierre devant le peuple apré Pâque. La, li ti pou condamne Pierre a mort pou faire la foule plaisir. Dan bann situation difficile coumsa, ki bann compagnon Pierre ti pou kapav faire?

13, 14. (a) Couma congregation ti reagir kan Pierre ti dan prison? (b) Ki nou aprann ar l’exemple ki bann compagnon Pierre inn laissé en rapport avek la priere?

13 Congregation ti koné exactement ki pou faire. Nou lire dan verset 5: “Pierre ti dan prison; mais congregation pa ti arrete prié Bondié pou li, avek tou zot leker.” Oui, bann la priere ki zot ti faire en faveur zot frere ki zot ti bien content, ti profond ek sincere. Alors, la mort Jacques pa ti faire zot tombe dan desespoir; ni ti faire zot pensé ki zot la priere pa ti ena okenn l’effet. Au contraire, zot ti koné ki la priere bann serviteur fidele ena enn grand l’importance pou Jéhovah. Si sa bann la priere-la en accord avek so volonté, Li pou reponn zot.​—Héb. 13:18, 19; Jacq. 5:16.

14 Ki nou aprann ar fason ki bann compagnon Pierre ti agir? Si nou envie contigne veillé, nou bizin prié pou nou bann frere ek soeur, pa zis pou nou. (Éph. 6:18) Eski ou konn bann chretien ki pé passe par bann l’epreuve? Kitfois certain pé endure persecution, pé vive dan enn pays kot gouvernement interdit nou l’activité, ou-soit kot ena bann catastrophe naturel. Kifer ou pa mentionne zot dan bann la priere sincere ki ou faire? Kitfois ou kapav konn lezot frere ki pé gagne bann difficulté ki lezot pa koné. Li possible ki zot pé lutté pou faire face ar bann probleme dan zot famille, ar decouragement, ou-soit ar bann probleme la santé. Kifer ou pa pense bann dimoune precis ek mentionne zot nom kan ou pé koz avek Jéhovah, Li ki “ecoute la priere”?​—Ps. 65:2.

15, 16. (a) Expliké couma ange Jéhovah ti delivré Pierre dan prison. (Guette zimage ki ena enba.) (b) Kifer sa reconforte nou kan nou guette fason ki Jéhovah ti sap Pierre?

15 Mais ki ti arrive Pierre finalement? Pendant so dernier la nuit dan prison, alors ki Pierre ti dan enn grand sommeil entre deux soldat, enn kitsoz extraordinaire ti arrive li. (Lire Actes 12:7-11.) Essaye mazinn sa l’evenement-la: enn coute, ti ena enn la lumiere ki ti pé brillé bien fort ki ti eclaire so kaso. Enn ange ti pé debouté ek bann soldat pa ti trouve li, ek li ti degazé leve Pierre. Bann la chaine ki ti attache la main Pierre, ti tombé! Apré sa, ange-la ti faire Pierre sorti, zot ti passe zis devant bann soldat ki ti pé veillé dehors. Zot ti sorti par enn grand la porte en ferraille ki ti ouvert “par li-mem.” Kan zot ti arrive en dehors prison, ange-la ti disparette. Pierre ti libre!

16 Eski sa pa fortifié nou la foi kan nou guette pouvoir ki Jéhovah ena pou sap so bann serviteur? Bien sur, nou pa attann ki dan nou lepok Jéhovah sauve nou par enn mirak. Selman, nou ena enn la foi total ki Li pé servi so pouvoir en faveur so peuple zordi. (2 Chron. 16:9) Li servi so l’esprit saint ki puissant pou donne nou la force pou faire face ar n’importe ki difficulté ki nou gagné. (2 Cor. 4:7; 2 Pierre 2:9) Ek bientot, Jéhovah pou donne so Garson pouvoir pou delivré plusieurs million dimoune dan prison pli blindé ki kapav ena, setadir la mort. (Jean 5:28, 29) La foi ki nou ena dan bann promesse Bondié kapav donne nou enn grand courage pou faire face ar bann difficulté zordi.

RANN TEMOIGNAGE A FOND MALGRÉ BANN DIFFICULTÉ

17. Couma Paul ti laisse enn l’exemple extraordinaire kan li ti preche avek zele ek li ti montré ki li ena enn l’activité urgent pou faire?

17 Kan nou guette l’exemple bann zapotre, nou trouve enn troisieme leson lor l’importance pou contigne veillé: zot ti contigne rann temoignage a fond malgré bann difficulté. Pou nou kapav contigne veillé, nou bizin preche avek zele ek rappel ki nou ena enn l’activité urgent pou faire. L’apotre Paul ti enn l’exemple extraordinaire dan sa domaine-la. Li ti faire tou seki li kapav pou preche avek zele, li ti voyage beaucoup ek li ti etabli beaucoup congregation. Li ti endure beaucoup l’epreuve, mais malgré sa, jamais li pa ti perdi so zele ek touletan li ti montré ki li ti ena enn l’activité urgent pou faire.​—2 Cor. 11:23-29.

18. Couma Paul ti contigne rann temoignage kan li ti prisonnier dan Rome?

18 Anou examine Actes chapitre 28 kot dernier fois mentionne Paul. Paul ti arrive Rome kot li ti bizin parette devant Néron. Li ti toujours prisonnier, kitfois li ti attaché ar enn la chaine avek enn soldat. Pourtant, okenn la chaine pa ti kapav empeche sa zapotre ki ti zelé-la, pou kozé! Paul ti contigne trouve bann moyen pou rann temoignage. (Lire Actes 28:17, 23, 24.) Apré trois jour, Paul ti appel bann zom ki ti ena enn grand position parmi bann Juif, pou donne zot temoignage. Zot ti choisir enn jour pou ré-vinn guette Paul, lerla li ti donne zot enn pli grand temoignage. Verset 23 dire: “[Bann Juif ki ti reste dan sa l’endroit-la] ti tombe d’accord lor jour ki zot pou vinn kot li, ek beaucoup plus dimoune ti vinn kot li ti pé resté. Ek li ti explik zot lor la kan li ti rann temoignage a fond lor royaume Bondié ek kan li ti servi so capacité pou convaink zot concernant Jésus, grace a la loi Moïse ek bann Prophete, depuis gramatin ziska tantot.”

19, 20. (a) Kifer Paul ti gagne bann bon resultat kan li ti rann temoignage? (b) Couma Paul ti reagir kan certain pa ti accepté la bonne nouvelle?

19 Kifer Paul ti gagne bann bon resultat kan li ti rann temoignage? Remarké ki dan verset 23, ena plusieurs raison. (1) Li ti mette l’accent lor Royaume Bondié ek lor Jésus Christ. (2) Li ti essaye touche leker bann dimoune ki ti pé ecoute li kan li ti “servi so capacité pou convaink zot.” (3) Li ti raisonne avek zot lor bann l’Écriture. (4) Li pa ti manifesté enn l’attitude egoïste, au contraire li ti rann temoignage “depuis gramatin ziska tantot.” Paul ti donne enn grand temoignage, mais pa zot tou ki ti accepté so message. Verset 24 dire: “Certain ti commence croire bann kitsoz ki li ti dire; mais lezot ti refuse croire.” Ti commence ena enn desaccord entre zot, ek bann dimoune ti allé.

20 Eski Paul ti decouragé parski certain pa ti accepté la bonne nouvelle? Non! Dan Actes 28:30, 31 nou lire: “Li ti reste deux l’année entier dan so prop lakaz, enn lakaz ki li ti loué, ek li ti accueil avek bonté tou bann ki ti vinn kot li, li ti preche royaume Bondié ar zot ek ti enseigne zot bann kitsoz concernant nou Seigneur Jésus Christ avek enn grand franchise, sans ki nanyin empeche li.” C’est avek sa pensée bien encourageant-la ki livre Actes fini.

21. Ki nou kapav aprann ar l’exemple Paul kan li ti prisonnier dan enn lakaz?

21 Ki nou kapav aprann ar l’exemple Paul? Kan Paul ti prisonnier dan enn lakaz, li pa ti kapav al preché de porte en porte. Pourtant, li ti garde enn l’attitude positif, li ti rann temoignage ar tou dimoune ki ti vinn guette li. Li pareil aussi pou beaucoup serviteur Jéhovah zordi. Zot garde zot la joie ek zot contigne preché mem si mette zot dan prison pou bann raison injuste, a cause zot la foi. Certain parmi nou bann frere ek soeur obligé reste kot zot, kitfois zot mem reste dan enn home ou-soit enn couvent a cause zot l’age ou-soit zot la santé. Kan zot kapav, zot preche avek bann docteur ek bann dimoune ki travail la-bas, avek bann visiteur ek bann lezot dimoune. Zot ena enn grand desir pou rann temoignage a fond lor Royaume Bondié. Nou vrai-mem bien apprecié zot l’exemple!

22. (a) Ki livre ki aide nou pou tire profit ar livre Actes? (Guette l’encadré la-haut.) (b) Ki ou bien decidé pou faire pendant ki ou pé attann la fin sa vié systeme-la?

22 Li clair ki, pou nou contigne veillé lor plan spirituel, nou ena beaucoup pou aprann ar l’exemple bann zapotre ek bann chretien dan premier siecle, ki mentionné dan livre Actes. Pendant ki nou pé attann la fin sa systeme-la, anou imite zot l’exemple kan nou preche avek courage ek zele. Pena okenn pli grand privilege ki nou kapav gagné zordi ki “rann temoignage a fond” lor Royaume Bondié!​—Actes 28:23.

[L’encadré page 17]

“Livre Actes Jamais Pa Pou Pareil Pou Moi Asterla”

Apré ki enn surveillant itinerant ti lire livre ‘ Rends pleinement témoignage au sujet du Royaume de Dieu ’, li ti exprime so bann sentiment: “Livre Actes jamais pa pou pareil pou moi asterla. Mo finn lire sa bann recit-la plusieurs fois mais coumadir mo ti pé faire sa avek enn la bougie ek avek bann lunette bien sale. Mais asterla, mo ena sentiment ki mo finn examine sa dan clarté soleil.”

[Zimage page 16]

Enn ange ti faire Pierre sorti par enn grand la porte en ferraille ki ti ouvert par li-mem

    Piblikasion Kreol Morisien (2000-2025)
    Dekoneksion
    Koneksion
    • Kreol Morisien
    • Partaze
    • Preferans
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Linformasion Legal
    • Prinsip Konfidansialite
    • Reglaz Konfidansialite
    • JW.ORG
    • Koneksion
    Partaze