COUMA TROUVE BONHEUR FAMILIAL
Famille Recomposé: Couma Pou Agir Envers Bann Ki Pa dan Ou Famille?
MARGARET,a ENN MAMA BELLE-MERE DAN L’AUSTRALIE: “Mo missié so ex-madame ti dire so bann zenfant pou pa ecoute moi ditou—mem si mo ti demann zot faire enn simple zaffaire couma: ‘Brosse zot le dent.’” Margaret ti ena l’impression ki so mariage ti pé souffert parski sa fason agir-la ti pé crée division dan so famille.
Bann famille recomposé faire face ar bann difficulté ki lezot pa gagné dan zot relation avek bann ki pa dan zot famille ek souvent sa bann relation-la bien compliké.b La plupart bann belle-mere ek beau-pere bizin koz lor bann sujet ki concerne bann zenfant, couma ler visite, discipline ek l’aide financier avek ex-conjoint zot conjoint. Li possible aussi ki bann camarade ek bann famille proche trouve sa difisil pou adapté avek bann nouveau membre dan sa famille recomposé-la. Guetté couma bann conseil Biblik kapav aide ou famille pou faire face ar sa bann difficulté-la.
PREMIER SITUATION: ZENFANT-LA SO LOT PARENT
Enn mama belle-mere dan Namibie ki appel Judith dire: “Enn jour mo missié so ex-madame ti dire so bann zenfant ki mo zis nouveau madame zot papa ek si nou gagne bann zenfant, sa bann zenfant-la pa pou tombe zot frere ou-soit zot soeur. So bann parole ti blesse moi parski mo ti content so bann zenfant coumadir zot ti mo prop zenfant.”
Bann expert reconette ki relation avek zenfant-la so lot parent kapav crée bann difficulté ek division dan enn famille recomposé. Souvent, c’est mama-la ek mama belle-mere-la ki gagne difficulté pou comprend zot camarade. Ki kapav aide zot?
Enn moyen pou reussi: Fixé bann limite raisonnable. Si ou empeche lot parent-la implik-li dan lavi so zenfant, sa kapav faire zenfant-la souffert lor plan affectif.c Pou enn zenfant, so parent ena enn place important dan so lavi, surtout sa parent ‘ki’nn donne li lavi-la.’ (Proverbes 23:22, 25) Dan enn lot coté, si ou laisse ou ex-conjoint ena enn trop grand l’influence lor ou famille, sa kapav agace ou nouveau conjoint ou-soit mem mette li en colere. Faire zeffort pou trouve enn l’equilibre. Fixé bann limite raisonnable pou protege ou mariage, mais en mem temps essaye coopere avek lot parent-la tant ki ou kapav.
CONSEIL POU BANN PARENT
Kan ou koz avek ou ex-conjoint, concentré-ou surtout lor bann kitsoz ki concerne ou zenfant plutot ki lor lezot probleme. Par exemple, avek tact kitfois ou kapav demann li pou fixé enn ler pendant la journée pou telephone zenfant-la. Souvent sa li pli bon ki telephone dan diferan ler ou-soit tard a-soir.
Si ou pena la garde ou zenfant, kitfois ou kapav telephone li, ecrire li bann lettre, envoye li bann message ou-soit bann mail pou reste en contact avek li. (Deutéronome 6:6, 7) Certain servi aussi videoconference. Sans ki ou pensé, kitfois sa pou permette-ou konn pli bien ou bann zenfant ek ena enn bon l’influence lor zot.
CONSEIL POU BANN MAMA BELLE-MERE
Mette-ou “dan place” mama zenfant-la, ek montré li dan enn fason clair ki ou pa pé rod prend so place. (1 Pierre 3:8) Kan so zenfant avek ou, de temps en temps donne li bann nouvelle, ek dire surtout bann bon kitsoz. (Proverbes 16:24) Demann li bann conseil, ek remercié li kan li donne ou sa bann conseil-la.
Evite montré bann zenfant-la trop beaucoup l’affection devant zot mama. Beverly, enn mama belle-mere ki reste l’États-Unis, dire: “Mo missié so bann zenfant ti envie appel moi Mama. Nou ti dire zot ki nou d’accord pou faire sa, mais zis dan lakaz, ek ki fodé pa zot appel moi Mama kan zot avek zot mama, Jane, ou-soit so famille. Apré sa, moi ek Jane nou ti pli bien comprend nou camarade. Nou ti mem travail ensam kan lekol ti organise bann piece theatre ek kan ti ena bann outing.”
Sans ki ou pensé, ou kapav ena grand l’influence lor ou bann zenfant
CONSEIL POU AIDE BANN PARENT EK BANN BEAU-PARENT COMPREND ZOT CAMARADE
Kan bann zenfant dan les environ, jamais pa koz en mal lor enn parent ou-soit enn beau-parent ki pa la. Li fasil pou commence enn conversation negatif, mais sa kapav bien affecté enn zenfant. Ek ou pa koné kan ek couma sa zenfant-la kapav repete sa bann parole-la. (Ecclésiaste 10:20) Si enn zenfant dire ou ki so lot parent-la ou-soit so beau-parent inn koz en mal lor ou, concentré-ou plis lor sentiment zenfant-la. Ou kapav dire enn kitsoz couma: “Mo chagrin ki to’nn tann sa. To Mama en colere kont moi, ek parfois kan bann dimoune en colere zot dire bann mauvais kitsoz.”
Essaye pou ena bann mem regle ek bann mem discipline dan toulé-deux lakaz. Si sa pa possible, explik zenfant-la kifer ena sa diferans-la, sans ki ou abaisse lot parent-la. Anou guette enn l’exemple:
Mama belle-mere: Tim, s’il te plait apendan to serviette mouillé.
Tim: Kot mo Mama, nou laisse nou bann serviette enba ek c’est li ki apendan zot.
Mama belle-mere (en colere): Bé, li pé zis aprann zot pou vinn paresse.
Eski li pa pou pli bon si li agir coumsa?
Mama belle-mere (dan enn fason calme): Ah d’accord. Mais ici nou-mem nou apendan zot.
Evite faire bann programme ar enfant-la pendant moment ki li supposé passé avek so lot parent. (Matthieu 7:12) Si ou pa kapav change ler ou programme, demann lot parent-la so permission avant ki ou dire zenfant-la seki ou’nn organisé.
Bon maniere ek respé favorise la paix
ESSAYE SA: Suive sa bann l’etape-la prochaine fois ki ou zwenn ex-conjoint ou conjoint ou-soit conjoint ou ex-conjoint:
Guette li ek faire enn sourire. Pa faire bann kitsoz ki montré coumadir ou agacé.
Dire dimoune-la bonjour par so nom. Par exemple dire: “Bonjour, Jane.”
Implik dimoune-la dan ou conversation si ou parmi enn groupe dimoune.
DEUXIEME SITUATION: BANN ZENFANT KI’NN VINN ADULTE
Livre Step Wars raconte couma enn madame pa ti content fason ki so missié ti agir. So missié ti ena tendance pou prend part so bann zenfant ki ti bann adulte ek pa ti rod reconette ki zot ti mauvais envers madame-la. Madame-la dire: “Mo ti bien en colere.” Couma ou kapav faire pou ki ou relation avek ou conjoint so bann zenfant ki’nn vinn adulte pa affecté ou mariage?
Enn moyen pou reussi: Montré ki ou comprend zot. La Bible dire: “Sakenn bizin contigne rod, pa so prop l’avantage, mais l’avantage so camarade.” (1 Corinthiens 10:24) Essaye comprend zot ek montré ki ou comprend zot sentiment. Bann zenfant ou conjoint ki’nn vinn adulte kapav ena l’impression ki zot pé perdi l’affection zot parent. Ou-soit zot kapav pensé ki si zot accepté enn beau-parent, zot pa pé reste fidele envers zot premier famille. De lot coté, bann parent kitfois pa rod critik zot zenfant tension sa eloigne zot.
Au lieu ki ou essaye force zenfant ou conjoint pou accepté ou, li pli bon ki ou laisse sa relation-la developpé avek le temps. Li pa bon ki nou force enn kikenn ou-soit mette pression lor li pou developpe vrai lamour. (Chant de Salomon 8:4) Alors, si ou envie vinn pli proche avek bann zenfant ou conjoint, fixé bann l’objectif ki raisonnable ek ki realiste.
Pa dire tou seki ou pensé ou-soit seki ou ressenti, mem si lezot pa pé agir bien envers ou. (Proverbes 29:11) Kan ou pé gagne difficulté pou controle ou bann parole, faire pareil couma David le Roi Israël ti faire. Prié Bondié. Li ti dire: “Ah Jéhovah, mette enn gardien pou veille mo la bouche; enn surveillant pou veille laport mo la levre.”—Psaume 141:3.
Si ou decide pou reste dan lakaz kot sa bann zenfant-la inn grandi, kitfois ou pou etonné pou trouvé ki quantité sa bann zenfant-la attaché ar zot lakaz. Evite faire bann changement, surtout dan zot ancien la chambre. Ou kapav aussi pense pou al reste dan enn lot lakaz.
ESSAYE SA: Si zenfant ou conjoint contigne agir brite ou-soit pena respé envers ou, dire ou conjoint seki ou ressenti ek guette seki li ena pou dire lor la. Pa mette pression lor ou conjoint pou corrige so bann zenfant. Au contraire, sakenn bizin essaye comprend so camarade. Kan zot pou “ena mem pensée” lor sa situation-la, lerla zot pou kapav travail ensam pou ameliore sa.—2 Corinthiens 13:11.
Essaye montré lamour envers tou bann zenfant dan la famille
TROISIEME SITUATION: BANN FAMILLE EK BANN CAMARADE
Marion, enn mama belle-mere ki reste Canada, dire: “Mo bann parent souvent ti donne mo bann zenfant cadeau, mais pa ti donne cadeau bann zenfant mo conjoint. Parfois, nou ti essaye acheté cadeau pou zot, mais parfois nou pa ti kapav.”
Enn moyen pou reussi: Faire ou nouveau famille passe avant. Faire ou bann famille ek ou bann camarade koné ki ou’nn prend enn l’engagement envers ou nouveau famille. (1 Timothée 5:8) Mem si ou pa kapav attann ki zot tou pou manifesté lamour desuite envers ou nouveau famille, ou kapav demann zot pou ena bon maniere ek traite ou nouveau famille bien. Faire zot comprend ki bann zenfant-la pou senti zot blessé si zot pa gagne l’attention ek l’affection ki bizin.
Laisse bann parent ou ex-conjoint ena enn place dan lavi ou bann zenfant. Enn mama ki appel Susan ek ki reste en Angleterre raconté: “Mo ti ré-marié 18 mois apré ki mo premier missié ti mor, ek so bann parent ti bizin faire beaucoup zeffort pou accepté mo nouveau mari. Sa situation-la inn amelioré kan nou’nn implik zot plis dan nou famille. Nou ti demann bann zenfant pou telephone zot ek pou remercié zot pou zot soutien.”
ESSAYE SA: Essaye trouvé avek ki camarade ou-soit famille ki ou gagne plis difficulté pou ena enn bon relation, ek koz sa avek ou conjoint pou guetté couma ou kapav ameliore sa situation-la.
Ou relation avek bann ki en dehors ou lakaz kapav crée difficulté dan ou nouveau famille. Mais kan ou applik bann conseil la Bible, ou famille pou kapav gagne sa benediction ki la Bible promette-la: “Par la sagesse enn famille pou fortifié, ek grace a enn bon jugement li pou vinn solide.”—Proverbes 24:3.
a Certain nom finn changé.
b Pou koné couma pou faire face ar lezot difficulté, guette lartik couverture « Des familles recomposées épanouies », dan Réveillez-vous ! Avril 2012, en Français, publié par bann Témoins de Jéhovah.
c Bien sur, si ou ex-conjoint pé rod faire ou famille di-tort ou-soit li violent, kitfois ou bizin fixé bann limite pli strict pou protege ou famille.
DEMANN-OU-MEM . . .
Couma mo kapav ena enn pli bon l’entente avek ex-conjoint mo conjoint?
Couma nou kapav aide nou bann famille ek camarade pou pa faire di-tort nou nouveau famille?