Ewi Wãwen an kar Anij Kakõrmole Bible Eo?
KONONO ak leto-letak ennan elaplok an kabwilõñlõñ rainin jen jabdewõt ien ilo bwebwenato. Telephone ko, fax machine ko, computer ko—ilo yiõ ko remotlok wõn emaroñ kar kõtmene kin juõn ien eo ñe ennan ko remaroñ kar jilkinto-jilkintak ñõn ijoko jabdewõt ibelakin lõl ilo bũkkin kole ilo rom?
Ak kain leto-letak ennan eo elap an kaitoklimo ej juõn eo armij ejjab maroñ tõbare—kakõrmol eo ekwojarjar. Jehovah ear kakõrmol jet 40 armij ro ri jeje bwe ren kwalok Nan eo an emwij je, Bible eo ekwojarjar. Ejja einwõt an armij wor ibbeir elõñlok jen juõn kilen ñõn leto-letak ennan, eindein Jehovah ear kajerbal elõñ kilen leto-letak ennan ñõn kakõrmol Jeje ko.
Konono. Anij ear leto-letak jet ennan ko me tokelik rar likiti iloan Bible eo.a Ñõn wanjoñok, lemnak kin kien ko rej ejaake bujen Kien eo. “Kwon jeje nan kein,” Jehovah ear jiroñlok Moses, “bwe ekar ñõn nan kein, emwij Aõ kõmõn bujen ibõm, im iben Israel.” (Exodus 34:27) “Nan” kein, me “enjel ro r’ar likit e,” Moses ear jei im kiõ jemaroñ loi ilo Bible ilo book in Exodus, Leviticus, Bwinbwin, im Deuteronomy.—Jerbal 7:53.
Elõñ ri kanan ro jet, ekoba Isaiah, Jeremiah, Ezekiel, Amos, Nahum, im Micah, rar bõk ennan ko jen Anij ikijen enjel ro. Jet ien maan rein rar jino nan in kõjela ko air kin nan kein: “Eñin men eo Jehovah ear ba.” (Isaiah 37:6; Jeremiah 2:2; Ezekiel 11:5; Amos 1:3; Micah 2:3; Nahum 1:12) Inem rar likit men eo Anij ear ba ilo wãwen jeje.
Vision ko, Ettõnak ko, im Madenlok ko. Juõn vision ej juõn men kwoj loe, juõn pija, ak ennan ej iañaktok ilo lemnak eo an juõn armij ke ej ruj wõt, ikijen jet wãwen ko reinjuõn. Ñõn wanjoñok, Peter, James, im John, “ke rej ruj wõt,” rar lo juõn vision kin an oktak mõran Jesus. (Luke 9:28-36; 2 Peter 1:16-21) Ilo jet case ko juõn ennan kar jilkinloke ilo juõn ettõnak, ak vision in boñ, eo ej itok ion juõn eo ej iañaktok an ke ej kiki. Kin men in Daniel ej jeje kin “vision ko ilo bõra ion bed eo aõ”—ak, einwõt an ri ukok eo Ronald A. Knox ukõte, “ke Ij babu im lale ilo aõ ettõnak.”—Daniel 4:10.
Juõn armij eo Jehovah ear likit ilo juõn madenlok alikar ear bed ilo juõn wãwen eo ear lap an kalmenlokjen ie, meñe ilo jidik in ien lemnak eo an ear ruj wõt. (Keiri Jerbal 10:9-16.) Ilo Bible eo nan in Greek eo rej ukõt “madenlok” (ekʹsta·sis) ej melelen ‘likiti ak bõk jikin.’ Ej kwalok lemnak eo kin jolok kalmenlokjen eo jen joñan eo an. Kin menin, juõn armij eo ej bed ilo juõn madenlok enaj meloklok men ko ibelakin ilo ien eo ej bõk vision eo. Ri jilek Paul ear einwõt bed ilo juõn madenlok ke kar “kwotõkliñlok e ñõn loan Paredais, im ej roñ nan ko je jab maroñ in konono, ko e jab melim bwe armij en ba.”—2 Korint 12:2-4.
Ilo keiri ibben ro rar jei ennan ko tok jen Anij, ri jeje Bible ro rar bõk vision ko ak ettõnak ko ak ro rar loi madenlok ko ear wor jet air jokãlet ñõn kameleleiki ilo nan ko air make kin ta eo rar loe. Rar jiroñ Habakkuk: “Je vision eo, im likiti ion dekã ko remeoeo, bwe juõn eo ej konono jeni ilo ellaj en maroñ kõmmõn eindein ilo melak.”—Habakkuk 2:2.
Melelen menin ke bwe mõttan kein ilo Bible eo ediklok kakõrmoliir jen ko kar lilok ilo nan? Ejjab ñõn jidik. Ikijen jitõb eo an, Jehovah ear karõk ennan eo an ilo lemnak eo an kajjojo ri jeje, bwe lemnak ko an Anij im jab ko an armij ren kwaloki. Ke Jehovah ear kõtlok an ri jeje ro kãlet nan ko rejejjet, ear tel lemnak im buruen ri jeje eo bwe en ejelok melele eo elap aorõkin en jako im bwe ilo jemlokin nan ko kar watõki ilo ekkar einwõt an Anij.—1 Tessalonika 2:13.
Kwalok eo Ekwojarjar. Kanan ko rebed ilo Bible—bwebwenato ko kar kwalok kake im jei lok wõt iman—menin ellãlok jen an armij maroñe. Juõn wanjoñok ej jutaklõñtak im buñ eo an “king in Greece eo,” Alexander the Great, bwe kar kanan kake 200 yiõ ko lok iman! (Daniel 8:1-8, 20-22) Bible eo ej bareinwõt kwalok kin men ko mejen armij ejañin kar loi. Kõmõnmõn eo an lõñ im lõl ej juõn wanjoñok. (Genesis 1:1-27; 2:7, 8) Inem ewor konono ko rar walok ilõñ, einwõt ko kar report kaki ilo book in Job.—Job 1:6-12; 2:1-6.
Elañe Anij ear jab kajju im kwalok ñõn ri jeje eo, inem men ko rej walok Anij ear kõjelaik juõn armij bwe men kein ren erom mõttan konono ak bwebwenato eo emwij je, im ej wõnlõltak jen juõn ebeben ñõn ebeben eo tok juõn mae ien rej erom mõttan jeje ko ilo Bible. Ilo jabdewõt case, jemaroñ liki bwe Jehovah kar Unjen aolepen kain melele rot in, im ear tel ri jeje ro bwe bwebwenato ko air en jab jettokjeir kin jab jimwe, burolap, ak inõñ. Peter ear jeje ikijen kanan: “Armij r’ar konono jen Anij, kin an Jitõb Kwojarjar kokononoik ir.”b—2 Peter 1:21.
Jibadbad ilo Kijejeto Ej Menin Aikwij
Meñe ri jeje Bible ro “jitõb kwojarjar kar kokononoik ir,” men in aikwij eo ilo ijo kwunair kar bwe ren kejbarok lemnak ko air. Ñõn wanjoñok, Solomon “e ar kalomõnlokjen, im kabukot, im kilajrõk elõñ jabõn kennan. [E ar] bukot bwe en lo nan ko remõn, im ko emwij jeje jime, aet, nan ko remol wõt.”—Ecclesiastes 12:9, 10.
Jet ri jeje Bible ro rar aikwij lukkun etale im katak ñõn air jei melele ko air. Luke, ñõn wanjoñok, ear je ikijen bwebwenato in Gospel eo an: “I ar etale men otemjej jen jinoin kin jimwe, ñõn aõ jei ilo lãjrakiir.” Bwebota, jitõb eo an Anij ear kajerammõn jibadbad ko an Luke, im ejelok bere menin ear kamakit e ñõn an bukõt bwebwenato in melele ko rejime im kajitõkin ri kamol ro rar loi men ko kin mejeir, einwõt ri kalor ro rar mour wõt im bõlen jinen Jesus, Mary. Inem jitõb eo an Anij ear tel Luke ñõn an jei melele ko rejime.—Luke 1:1-4 (NW).
Ilo keiri ibben Gospel eo an Luke, bwebwenato eo an John kar juõn eo kar kamol kin mej, kar je jet 65 yiõ ko elikin an Jesus mij. Ejelok bere bwe jitõb eo an Jehovah ear kõkkañlok ememej eo an John bwe en jab kar mõjnolok kin an ellãlok ien ko. Menin enaj kar errã wõt ibben men eo Jesus ear kallimuri ro ri kaloran kake: “Dri Kainemõn, E Jitõb Kwojarjar, Eo Jema e naj jilkintok ilo eta, E naj katakin kom men otemjej, im kakememej men otemjej ñõn kom, men ko I ar ba ñõn kom.”—John 14:26.
Ilo jet case ko ri jeje Bible ro rar kobaik men ko rar ainitok ibben don jen melele ko kar jei jen armij ro rar loi men ko kin mejeir an ri jeje bwebwenato ro lok iman, ak ejjab aolepeir rar kakõrmol. Jeremiah ear aintok Juõn im Ruo Kiiñs Ro elap wõt ilo wãwen in. (2 Kiiñs 1:18) Ezra ear jitõñlok ñõn 14 unjen ko rar jab kakõrmol ñõn an aintok melele ko ñõn Juõn im Ruo Chronicles, ekoba “jeje in bwebwenato an kiñ Devid” im “buk eo an kiñ in Juda im Israel.” (1 Chronicles 27:24; 2 Chronicles 16:11) Moses ear elij nan ko jen “buk in tõrinae ko an Jeova”—alikar juõn lokbuk ekeie kin tarinae ko an Anij.—Bwinbwin 21:14, 15.
Ilo kain case rot kein jitõb kwojarjar eo ear bõk kwunan, im kamakit ri jeje Bible ro ñõn air kãlet melele ko rekeie, ko rar erom mõttan jeje in kakõrmol ilo Bible eo.
Nan in Kakabilek Emõn—Jen Wõn?
Ebed ilo Bible nan in kakabilek ko remõn ko rej bedbed ion jela eo armij rar bõke jen air lo men ko. Ñõn wanjoñok, Solomon ear je: “Ejelok men emõn ñõn juõn armij jen an mõña im irak, im kõmõn bwe an en mõnõnõ kin emõn ilo jerbal eo an. Men in bareinwõt I ar lo, bwe ej jen pein Anij.” (Ecclesiastes 2:24) Paul ear kwalok bwe nan in kakabilek eo an kin belele ear “ekkar ñõn [an] lemnak,” meñe ear kobaiktok: “Im ij lemnok bwe bareinwõt Jitõb õn Anij iba.” (1 Korint 7:25, 39, 40, NW) Emol ear bed ibben Paul jitõbõn Anij, bwe einwõt an kar ri jilek Peter loe, men eo Paul ear je ear ekkar ñõn “meletlet ar lelok ñõn e.” (2 Peter 3:15, 16) Kin menin, ke jitõbõn Anij ear tel e, ear kwalok lemnak eo an.
Ke ri jeje Bible ro rar kwalok kain tõmak rot in, rar kõmmõn eindein ekkar ñõn juõn bedbed in katak im jerbal in jeje ko me ear bellok ñõn ir. Jemaroñ liki bwe jeje ko air rar errã ibben lemnak eo an Anij. Men eo rar je ear erom mõttan Nan in Anij.
Bwebota, ebed ilo Bible ennan ko an jet me lemnak ko air rar bwid. (Keiri Job 15:15 ibben 42:7.) Ej bareinwõt kobaik jejjo ennan ko rar kwalok eñjake in illu ko an ro ri karejaran Anij, meñe ennan ko einwõt kein rar jab kwalok tibdik in unin air kar bed ilo eñjake rot in.c Ilo ien eo ri jeje eo ej kwalok kain ennan rot in, jitõbõn Anij ear tel wõt e ñõn an je juõn lokbuk eo ejimwe, eo ear jerbal ñõn kile im kajedmatmat kammanwa eo ebwid. Bareinwõt, ilo kajjojo case nan in kamelele ko ibelakin rej kalikar ñõn jabdewõt ro rej read ilo kammanwa elañe lemnak eo an ri jeje eo emol.
Ilo tarlepe, jemaroñ liki bwe aolepen Bible eo ej ennan eo an Anij. Emol, Jehovah ear lale bwe men ko otemjej iloan ren kwon ñõn karõk eo an im ej letok nan in katakin eo ewor tokjen ñõn ro rej kõnan karejar ñõn e.—Romans 15:4.
Armij Ro Rej Ri Jeje—Etke?
An Jehovah kajerbal armij ro ñõn je Bible eo menin ej kalikar an lap an meletlet. Lemnak kin menin: Elañe Anij ear jakelok menin ñõn enjel ro, en kar bed ke ilo Bible eo ejja itoklimo eo wõt ewor ie? Emol, jenaj kar bwilõñ ilo ad konono kin kadkad ko kadkadin Anij im jerbal ko an jen lemnak eo an juõn enjel. Ak elañe ear jako wãwen eo ekkar ñõn wãwen nememen armij, emaroñ kar bin ad tõbar ennan eo ilo Bible.
Ñõn wanjoñok: Bible eo enaj kar baj report wõt bwe Kiiñ David ear lũñ im uror im bwe tokelik ear ukwelok. Ak lale mok an laplok an emõn ñõn wor nan ko an David make, ke ear kwalok kin an buruen iñtan kin kõmmõn ko an im ear eowor bwe Jehovah en jolok an bwid! “Jerawiwi eo aõ ej imaõ ien otemjej,” ear je. “Buru erup im etã O Anij, Kwo jamin kejekron.” (Psalm 51:3, 17) Kin menin, ebed ilo Bible eo okmãnãn, wãwen ko kajjojo, im itoklimo eo nememen eo an armij ej letok.
Aet, Jehovah ear kãlet wãwen eo emõntata ñõn an letok ñõn kij Nan eo an. Meñe armij kin mõjno ko air im ebidodo air jorrãn kar kajerbal ir, jitõb kwojarjar kar kokononoik ir bwe en ejelok bwid ilo jeje ko air. Kin menin, Bible eo elap aorõkin. Kakabilek eo ie rebin, im kanan ko ie kin Paradise eo ion lõl ilo ran ko rej itok rej men ko jemaroñ liki.—Psalm 119:105; 2 Peter 3:13.
Etke kwoj jab kõmmõn bwe en einwõt juõn manit ñõn am konono mõttan Nan in Anij ran otemjej? Peter ear je: “Komin mako milk emõn im erreo wõt, bwe komin edreklok kake ñõn lomor.” (1 Peter 2:2) Ke ej kakõrmol in Anij, kwo naj lo bwe aolepen Jeje ko “eor tokjeir kin katakin, im kowe, im kajime, im kajelaik armij ilo kwojarjar, bwe armij korijeran Anij en wãppen im emwij kõmõnmõn e ñõn jerbal emõn otemjej.”—2 Timothy 3:16, 17.
[Kamelele ko itulal]
a Ilo juõn case, eo kin Kien ko Joñoul, melele eo kar jeje kajju jen “arrin pein Anij.” Inem Moses ear baj jei wõt nan ko ñõn loan book lemlem ko ak bar men ko jet.—Exodus 31:18; Deuteronomy 10:1-5.
b Nan in Greek eo ej jerbal ijin ñõn ukõt nan in “kokononoik ir,” ej pheʹro, eo ej jerbal ilo bar juõn wãwen ilo Jerbal 27:15, 17 ñõn kamelele kin juõn wa eo kõto ej bõklok. Inem jitõb kwojarjar eo ‘ej kapen in ial eo’ an ri jeje Bible ro. Ej kamakit ir ñõn air kajekdon jabdewõt melele eo ear jab mol im ñõn kobaik wõt men eo emol.
c Ñõn wanjoñok, keiri 1 Kiiñ 19:4 ibben eon kein 14 im 18; Job 10:1-3; Psalm 73:12, 13, 21; Jonah 4:1-3, 9; Habakkuk 1:1-4, 13.
[Pija eo ilo peij 4]
Ilo elõñ wãwen ko, Anij ear kakõrmol armij ro ñõn je Bible eo