Juõn Jerusalem Emol Ñan Ãt Eo Etan
“A komin mõnõnõ im lõñliñ in drio kin men ko Ij kõmõni; bwe lo, Ij kõmõn Jerusalem men in mõnõnõ, im armij ro an bwe ren lõñliñ.”—AISEIA 65:18.
1. Kar ewi eñjake eo an Ezra kin jikin kwelok eo emwij kãlete an Anij?
EINWÕT JUÕN ri katak kin Nan in Anij ekijejeto, priest in Ri Jew eo Ezra ear kaorõk kõtan eo Jerusalem ear wõr mokta ibben kabuñ eo erreo an Jehovah. (Duteronomi 12:5; Ezra 7:27) Yokwe eo an kin jikin kwelok eo an Anij ej alikar ilo mõttan eo ilo Bible kar kakõrmole ñan an je—Juõn im Ruo Kronikel im Ezra. Ilo record kein, ãt in Jerusalem jej loe enañin juõn mõttan emen in 800 alen ko ej walok ilo aolepen Bible eo.
2. Ta melele eo ilo kanan jemaroñ loe ilo aorõkin ãt eo etan Jerusalem?
2 Ilo kajin Hebrew ilo Bible, nan in “Jerusalem” jemaroñ melele kake bwe ej walok ilo wãwen eo jemaroñ ba ruo mõttanin. Ruo mõttanin ekkã air kajerbale ñan men ko ewõr ruo iair, einwõt mej ko, lojilñi ko, pã ko, im ne ko. Ilo wãwen ruo mõttanin, ãt in Jerusalem jemaroñ watõke einwõt ej kanan kin ainemõn me armij ro an Anij renaj loe ilo ruo wãwen ko—ilo jitõb im ilo kanniek. Jeje ko rejjab kalikar elañe Ezra ear lukkun melele kake men in. Ak, einwõt juõn priest ear kõmman joñan wõt an maroñ ñan jibañ Ri Jew ro ñan lañliñ kin ainemõn ibben Anij. Im emol an kar kate e bwe Jerusalem en jejjet ekkar ñan melelen ãt eo etan “Bedbed eo Ewõr Ruo Wãwen Ainemõn.”—Ezra 7:6.
3. Jete yiõ ko kar motlok ke jej bar roñ kin jerbal ko an Ezra, im ilo wãwen et ko jej loe?
3 Bible eo ejjab ba ia eo Ezra ear bed ie iumin 12 yiõ ko ikõtan ien eo ear lolok Jerusalem im ke Nehemiah ear tõkeãktok ñan jikin kwelok eo. Wãwen eo enana ilo jitõb an ailiñ eo ej kwalok bwe ear bõlen jako Ezra. Ak, jej lo an Ezra bar jerbal einwõt juõn priest etiljek ilo Jerusalem elikin rar bar kõkãl worwor in jikin kwelok eo.
Juõn Ran in Kwelok Emmanmõn
4. Ta eo ear aorõk kin ran eo kein kajuõn in alliñ eo kein kajiljilimjuõn an Israel?
4 Kar kadedelok jerbal in kõkãl worwor in Jerusalem mokta wõt jidik jen alliñ eo eaorõk alliñ in kwojkwoj eo ilo Tishri, alliñ eo kein kajiljilimjuõn ilo calendar in kabuñ an Israel. Ran eo kein kajuõn ilo Tishri kar juõn kwojkwoj ejej uan in taktakkõnae, naetan Kwojkwoj in Uk Jilil ko. Ilo ran eo, priest ro rar uk jilil ko ke rar lelok men in katok ko ñan Jehovah. (Bwinbwin 10:10; 29:1) Ran in ear keboj Ri Israel ro ñan Ran in Kilajrak eo yiõ otemjej ilo ran eo kein ka 10 ilo Tishri im Kwojkwoj in Ainitok eo jen ran eo kein ka 15 ñan 21 ilo ejja alliñ eo wõt.
5. (a) Ewi wãwen Ezra im Nehemiah rar kortokjen “ran eo ken ka juõn in aliñ eo ken ka jiljilimjuõn”? (b) Etke Ri Israel ro rar jañ?
5 Ilo “ran eo ken ka juõn in aliñ eo ken ka jiljilimjuõn,” “armij otemjej” rar kweloktok, bõlen kin an Nehemiah im Ezra rejañ ir. Rar koba maan, kõrã, im “ro otemjej re maroñ in roñjake im melele.” Kin men in, ajiri ro redik rar bed im roñjake ke Ezra ear jutak ilo juõn jikin e utiej im ear konono jen Kien eo “jen jiboñ ñõn raelip.” (Nihimaia 8:1-4) Ilo ien ko kar karõki, Ri Levi ro rar jibañ armij ñan melele kin ta eo rar konono. Men in ear kamakit buruen Ri Israel ro bwe ren jañ ke rar kile joñan likjap ko air im an ro jimmair in bokake Kien eo an Anij.—Nihimaia 8:5-9.
6, 7. Ta eo Christian ro remaroñ katak jen men eo Nehemiah ear kõmmane ñan kabõjrak Ri Jew ro jen air jañ?
6 Ak ien in ear jab ien ñan liãjlol im jañ. Ear juõn ien kwojkwoj, im armij rej kab kadedelok jerbal eo kin kõkãl worwor in Jerusalem. Inem Nehemiah ear jibañ ir ñan bõk juõn lemnak ejimwe ilo an ba: “Komin etetal, mõña men ko re mãtõk, im irak men ko re tõñõl, im jilkinlok mõtõn ko ñõn eo ar jañin kapojõk ñõn e: bwe ranin e kwojarjar ñõn aruij Anij: im komin jab buromõj; bwe lõñliñ in Jeova ej ami kajur.” Ilo bokake, “armij otemjej rar etetal wõt bwe ren mõña im irak, im jilkinlok mõtõn ko, im bwe ren kõmõn lõñliñ elap, bwe rar melele nan ko emwij kwalok ñõn ir.”—Nihimaia 8:10-12.
7 Armij ro an Anij rainin emaroñ lap air katak jen bwebwenato in. Ro ewõr jerammõn eo ibbeir ñan kwalok katak ko ilo kwelok ko im ilo kwelok ko relap ren lemnak wõt kin men eo ilañ. Ijellokin air letok nan in kakabilek ko rej kajimwe me jet ien rej men in aikwij, ien rot kein rej kalikar tokjen ko im jerammõn ko rej itok jen air bokake kien ko an Anij. Letok nan in nebar kin jerbal ko remõn kar kõmmani im nan in rejañ ko ñan kijenmij. Armij ro an Anij rej aikwij jeblak jen ibben don rot kein kin lañliñ in buru kin air kar bõk nan in kakabilek ko rej kõketak jen Nan in Anij.—Dri Hibru 10:24, 25.
Bar Juõn Kwelok Ekalañliñ
8, 9. Ta kwelok eo ejej uan ear walok ilo ran eo kein karuo in alliñ eo kein kajiljilimjuõn, im ear walok ilo tokjen et eo ñan armij ro an Anij?
8 Ilo ran eo kein karuo ilo alliñ eo ejej uan, “rar kokweloktok jiõb ro an imõn ro jimair an armij otemjej, pris ro, im ro dri Livai, ñõn iben Ezra dri jeje eo, bwe ren eoroñ nan ko in kien.” (Nihimaia 8:13) Ezra ear wõr an maroñ in tel ilo kwelok in, ke ear “kabin buruen in kabukot kien Jeova, im bwe en kõmõne, im bwe en katakin Israel kien ko im [ekajet jimwe].” (Ezra 7:10) Ejelok bere, kwelok in ear kalikar ta eo ilo bujen Kien eo armij ro an Anij rar aikwij kalaplok air bokake. Men eo rar aikwij kõmmane kiõkiõ wõt kar air kõmmane kebojak ko rekkar ñan kememe Kwojkwoj in Imõn Kabbed ko.
9 Kwojkwoj in juõn week aetokin kar kõmmane ilo wãwen eo ejimwe, ke aolep armij rar jokwe ilo imõn kabbed ko kõmman jen ra im bwilõk ko jen jet kain wijki ko. Armij ro rar kajutak imõn kabbed kein ion kejenwan mweo imwiir, ilo worwor ko, ilo worwor ko an temple eo, im ilo jikin edbakbak iturin ial eo ilo Jerusalem. (Nihimaia 8:15, 16) Kar juõn ien elap an emõn ñan kokweloktok armij im ñan konono ñan ir jen Kien eo an Anij! (Keidi Duteronomi 31:10-13.) Men in rar kõmmane kajjojo ran, “jen ran eo mokta ñõn ran eo eliktata” in kwojkwoj eo, im tokjen eo ear walok juõn “lõñliñ e kanuij lap” ibwiljin armij ro an Anij.—Nihimaia 8:17, 18.
Jen Jab Jerwane Mweo Imõn Anij
10. Etke kar karõk juõn kwelok ejej uan ilo ran eo kein ka 24 in alliñ eo kein kajiljilimjuõn?
10 Ewõr juõn ien im jikin ejejjet ñan kajimwe bwid ko relap an armij ro an Anij. Alikar rar kile bwe ien in kar juõn iair, im Ezra im Nehemiah rar kõmman karõk bwe ren jitlok ilo ran eo kein ka 24 ilo alliñ in Tishri. Rar bar konono Kien eo an Anij, im armij ro rar kwalok jerawiwi ko air. Inem Ri Levi ro rar elij aolep jerbal in tiriamo ko an Anij ear kwaloki ñan armij ro an rar jebwãbwe, kwalok nan in nebar ko raibujuij ñan Jehovah, im kõmman “juõn bujen emol” im kamole ikijen seal eo an bwirõk ro, Ri Levi ro, im priest ro.—Nihimaia 9:1-38.
11. Ñan “bujen emõn” et eo Ri Jew ro rar lukwõji ir make?
11 Armij ro rar kallimur ñan kajejjet aolep “bujen emol” eo emwij jeje. Renaj “etetal ilo kien Anij.” Im rar errã ñan air jab kõmman bujen belele ibben “ro dri ene” eo.” (Nihimaia 10:28-30) Bareinwõt, Ri Jew ro rar kallimur ñan kejbãrok ran in Sabbath eo, ñan lelok juõn jabawõt kajjojo yiõ ñan jurake kabuñ eo emol, ñan kabwe kane in jortak ko, ñan lelok manjen ian bwijin sheep ko im kau ko ñan katok kaki, im ñan bõklok jomõkaj in leen eneo ñan jikin mõñã eo ilo temple eo. Alikar, rar beek ñan ‘jab jerwane mweo imõn Anij eo air.’—Nehemiah 10:32-39, New World Translation.
12. Ta eo ej koba ilo ad jab jerwane mweo imõn Anij rainin?
12 Rainin, armij ro an Jehovah rej aikwij kejbãrok bwe ren jab jerwane jerammõn eo air ñan ‘kõmman jerbal ko rekwojarjar’ iloan worwor in temple eo elap ilo jitõb an Jehovah. (Reveles̃õn 7:15) Men in ej kitibuj air keini air jar jen burueir kin wõnmanlok eo an kabuñ eo an Jehovah. Mour ekkar ñan jar rot kein ej aikwiji air kebojak kin kwelok ko an Christian im ñan bõk kunair ilo kwelok ko, ñan bõk kunair ilo jerbal in kwalok nan kin news eo emõn, im ñan jibañ ro rekãl rej itoklimo ilo air bar jeblak im, elañe emaroñ, ñan kõmman Bible study ibbeir. Elõñ ro rejjab kõnan jerwane mweo imõn Anij rej lelok jabawõt ko kin jerbal in kwalok nan im ñan kabwe aikwij ko an jikin ko an kabuñ eo emol. Jemaroñ bareinwõt lelok jibañ ñan kalek jikin kwelok ko rej aikwiji im ñan kejbãroki bwe ren erreo im kwon. Juõn wãwen eaorõk ñan kwalok yokwe kin mweo imõn Anij ilo jitõb ej ñan kowõnmanlok ainemõn eo ibwiljin ri tõmak ro mõttad im ñan lelok jibañ ñan jabdewõt ro rej aikwiji jibañ ilo kanniek ak ilo jitõb.—Matu 24:14; 28:19, 20; Dri Hibru 13:15, 16.
Juõn Ien Aje Ekalañliñ
13. Bar ta eo juõn men eaorõk rar aikwij lale mokta jen rar maroñ ajelok worwor eo an Jerusalem, im joñok et eo emõn elõñ rar likiti?
13 “Bujen emol” eo rar kabin e ilo ran ko an Nehemiah ear keboje armij ro an Anij kin ran in aje eo kin worwor in Jerusalem. Ak bar juõn men eaorõk ear aikwij air lale. Kiõ ke emwij kabole kin juõn worwor elap ibben 12 kejam in worwor ko, Jerusalem ear aikwij elõñlok armij ro. Meñe jet Ri Israel ro rar jokwe ie, “A jikin kwelok eo e katbwil; im reit armij iloan.” (Nihimaia 7:4) Ñan kamadmõde abañ in, armij ro rar “bukot kin kakõle ko, in ãñintok juõn ian joñoul bwe en jokwe ilo Jerusalem, jikin kwelok eo e kwojarjar.” Mõnõnõ in uak ñan karõk in, ear kamakit armij ñan “kamõnõnõik armij otemjej ro rar kõnan mõke lelok ir bwe ren jokwe ilo Jerusalem.” (Nihimaia 11:1, 2) Ear juõn joñok emõn ñan ri kabuñ ro remol rainin ro me wãwen ko ibbeir ear maroñ kõmman bwe ren emmakit ñan ijo elaplok air aikwiji jibañ jen Christian ro reritto!
14. Ta eo ear walok ilo ran in aje eo an worwor in Jerusalem?
14 Ejjabto jerbal in kebojak ko raorõk rar ijjino kin ran eo elap in ien ajelok worwor eo an Jerusalem. Ri kojañjañ im ri al ro rar kweloktok jen jikin kwelok ko ibelakin Jerusalem. Kar ajej ir ilo ruo kumi in ri al in kamolol ko relap im rar etal ilo jepkõlan. (Nihimaia 12:27-31, 36, 38) Kumi in ri al ro im rar etal ilo jepkõlan rar ijjino jen worwor eo etoloktata jen temple eo, bõlen jen Valley Gate eo, im rar maaj lok jen don mae ien rar iion don ilo mweo imõn Anij. “Im rar katok kin men in katok ko relõñ ran eo, im rar lõñliñ; bwe Anij e ar kõmõn bwe ren lõñliñ elap: im kõra ro bareinwõt im ro nejir rar lõñliñ: inem lõñliñ an Jerusalem rar roñjake ñõn ijo etolok.”—Nihimaia 12:43.
15. Etke aje eo an worwor in Jerusalem ear jab juõn unin lañliñ ñan indio?
15 Bible ejjab kwalok ran eo ear walok kwojkwoj in ekalañliñ. Ejelok bere, ear juõn men elap, elañe jab men eo elaptata, kin kõkãl eo an Jerusalem. Emol, elõñ jerbal in ekkal rar aikwij kõmmani iloan jikin kwelok eo. Tokelik, armij ro ilo Jerusalem rar luji jutak eo air emõn ilo jitõb. Ñan wanjoñok, ke Nehemiah ear lolok jikin kwelok eo ilo ien eo kein karuo, ear lo bwe mweo imõn Anij ear jorrãnlok im bwe Ri Israel ro rar bar beleik kõrã in pagan ro. (Nihimaia 13:6-11, 15, 23) Rej kamol ejja wãwen kein renana ilo jeje ko an ri kanan eo Malachi. (Malachi 1:6-8; 2:11; 3:8, NW) Inem aje eo an worwor in Jerusalem ear jab juõn unin lañliñ indio.
Juõn Unin Lañliñ Ñan Indio
16. Ta men ko relap renaj walok im armij ro an Anij rej reimanlok ñan i?
16 Rainin, armij ro an Jehovah rej kijororetok ien eo ñe Anij enaj anjo ion aolep ri kijirãt ro an. Men in enaj jino kin jeebeplok eo an “Babylon Elap”—juõn jikin kwelok ilo kõkkar me ej jutak kin aolep kabuñ ko rewan. (Reveles̃õn 18:2, 8) Jeebeplok eo an kabuñ ko rewan naj kakõlleik mõttan eo kein kajuõn in eñtan eo elap eo ej itok. (Matu 24:21, 22) Iman bareinwõt enaj walok juõn men emol an kabwilõñlõñ—belele eo ilañ an Iroij Jesus Christ ñan lio belen 144,000 ri jokwe ro ilo “Jerusalem ekãl.” (Reveles̃õn 19:7; 21:2) Jejjab maroñ ba ñããt belele eo ilañ enaj dedelok, ak emol enaj juõn men elap an kalañliñ.—Lale The Watchtower ilo kajin belle, August 15, 1990, peij 30-1.
17. Ta eo jej jelã kake kin dedelok eo an Jerusalem eo Ekãl?
17 Jej jelã bwe dedelok eo an Jerusalem Ekãl elap an ebak. (Matu 24:3, 7-14; Reveles̃õn 12:12) Jab einwõt jikin kwelok in Jerusalem ilal, ejamin juõn unjen buromõj ak kabwerer. Men in ej eindein kinke aolep armij ro ie rej ri kalor ro an Jesus Christ emwij kabit ir kin jitõb kwojarjar, emwij melejoñe ir, im rerreo. Kin air tiljek ñan mij, kajjojo iair emwij air kamol tiljek eo air indio ñan Iroij Bõtata eo Ijoko Otemjej, Jehovah Anij. Men in ewõr tokjen eo eaorõk ñan armij ro jet—ro remour im ro remij!
18. Etke jej aikwij ‘mõnõnõ im lõñliñ in drio’?
18 Lale ta eo enaj walok ñe Jerusalem eo Ekãl enaj eltok ñan armij ro rej jerbale tõmak ilo katok in binmour eo an Jesus. “Lo!” ri jilek John ear je. “Imõn Anij ej iben armij rõn, im E naj jokwe ibeir, im re naj driloabjen, im Anij e naj ber ibeir, im naj air Anij. Im E naj kõmõraik jen mejeir dren in kemjãlãl otemjej, im e naj ejelok bar mij, im re jamin bar liãjlol, ak jõñ, ak iñtan; bwe men ko mokta re joko.” (Reveles̃õn 21:2-4) Bareinwõt, Anij enaj kajerbal karõk in einwõt juõn jikin kwelok ñan leliñlok armij ñan air wãppen. (Reveles̃õn 22:1, 2) Rej un ko remõn unin ad ‘mõnõnõ im lõñliñ in drio kin men ko Ij [Anij] kõmõni’!—Aiseia 65:18.
19. Ta in paradise eo ilo jitõb me Christian ro kar ainitok ir ñan e?
19 Bõtab, armij ro rej ukwelok rejjab aikwij kõttar mae ien en ñan bõk jibañ jen Anij. Ilo yiõ eo 1919, Jehovah ear jino ainitok ro eliktata uan 144,000 ilo paradise eo ilo jitõb, ijo le ko leen jitõb kwojarjar—einwõt yokwe, lañliñ, im ainemõn—rej lutoklok. (Dri Galetia 5:22, 23) Juõn wãwen ekabwilõñlõñ ilo paradise in ilo jitõb ej tõmak eo an ri kabit ro rej jokwe ie, ro rar lo tõbrak ko remõn ilo air tel ilo jerbal in kwalok nan kin news eo emõn kin Ailiñ in Anij ilo aolepen belakin lal. (Matu 21:43; 24:14) Tokjen men in, enañin jiljino million “sheep ro jet,” ro ewõr kejatdikdik eo kin mour ilal, kar kõtlok ir bareinwõt ñan deloñ ilo paradise eo ilo jitõb im ñan lañliñ kin jerbal ko ewõr tokjeir. (Jon 10:16) Rar bõk tellokin men in ilo air kar wujleplok air mour ñan Jehovah Anij ion bedbed in tõmak eo air ilo katok in binmour eo an Nejin, Jesus Christ. Kobalok eo air ibben ro uan Jerusalem eo Ekãl emol ear juõn jerammõn ñan ir. Inem, kin jerbal ko an ibben Christian ri kabit ro, Jehovah ear likit juõn bedbed ebin kin juõn “lõl ekal”—juõn jukjuk im bed in armij ro rej mijak Anij me renaj jolet jikin eo ion lal an Ailiñ in lañ.—Aiseia 65:17; 2 Piter 3:13.
20. Ewi wãwen Jerusalem eo Ekãl enaj kamol melelen ãt eo etan?
20 Wãwen ko rainemõn me armij ro an Jehovah rej lañliñ kaki ilo paradise eo air ilo jitõb ejjab to naj loe ilo juõn lukkun paradise ion lal. Men in enaj walok ñe Jerusalem eo Ekãl naj wanlaltak jen lañ ñan kajerammõn armij. Ilo ruo wãwen ko, armij ro an Anij naj lañliñ kin wãwen ko rainemõn kar kallimur kaki ilo Aiseia 65:21-25. Einwõt ri kabuñ ro reburukuk an Jehovah ilo paradise eo ilo jitõb, ri kabit ro rej bojak in bõk jikiir ilo Jerusalem eo Ekãl ilañ im ro ian “sheep ro jet” rej kiõ lo ainemõn e letok in Anij. Im ainemõn rot in naj jededlok ilo juõn lukkun Paradise, ñe renaj ‘kõmõnmõn ankil [an Anij] einwõt i lõñ, bareinwõt ion lõl.’ (Matu 6:10) Aet, jikin kwelok in eaibujuij an Anij ilañ naj mol ñan etan Jerusalem einwõt ‘Bedbed eo Ewõr Ruo Wãwen Ainemõn.’ Ñan indio, enaj jutak einwõt juõn tokjen ej bõktok nebar ñan Ri Kõmanmõn eo an Elap, Jehovah Anij, im ñan Leo Belele im Kiiñ, Jesus Christ.
Kwoj Kememej Ke?
◻ Ta eo ear tõbrak ke Nehemiah ear kokweloklok armij ro ilo Jerusalem?
◻ Ta eo Ri Jew ro etto rar aikwij kõmmane bwe ren jab jerwane mweo imõn Anij, im ta eo jej aikwij kõmmane?
◻ Ñan bõktok lañliñ im ainemõn indio ewi wãwen ej kitibuj “Jerusalem”?
[Mab eo ilo peij 19]
(Ñan lale pija eo, jouj im lale ilo bok eo)
WORWOR KO AN JERUSALEM
Number ko rej jutak kin utiejin ilo meter ko ilo ran kein
FISH GATE
GATE OF THE OLD CITY
GATE OF EPHRAIM
CORNER GATE
Broad Wall
Public Square
VALLEY GATE
SECOND QUARTER
Early North Wall
JIKIN KWELOK IN DAVID
GATE OF THE ASH-HEAPS
Komlal in Hinnom
Castle
SHEEP GATE
GATE OF THE GUARD
Jikin Temple
INSPECTION GATE
HORSE GATE
OPHEL
Public Square
WATER GATE
Spring of Gihon
FOUNTAIN GATE
Jikin Kallip an Kiiñ eo
En-rogel
Tyropoeon (Central) Valley
Torrent Komlal in Kidron
740
730
730
750
770
770
750
730
710
690
670
620
640
660
680
700
720
740
730
710
690
670
Kilep in worwor eo an Jerusalem kar antonelok kake ilo ien jeebeplok eo an jikin kwelok eo im ke Nehemiah ear tel ñan kõkãle worwor eo