Watchtower ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Watchtower
ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Kajin M̦ajel̦
O̦
  • N̦
  • n̦
  • M̦
  • m̦
  • L̦
  • l̦
  • O̦
  • o̦
  • BAIBÕL̦
  • BOK IM KEIN KATAK
  • KWEILO̦K KO
  • w99 8/1 p. 21-27
  • “Eo Ej Konono Ilo Buk En Melele”

Ejjañin wõr pija in ilo tõre in.

Jol̦o̦k bõd, ewõr juon problem ej kõm̦m̦an an jab jo̦ pija in.

  • “Eo Ej Konono Ilo Buk En Melele”
  • Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—1999
  • Unin Tõl Jidikdik Ko
  • Katak ko Jet
  • Juõn “Men in Jõjõik” ilo Ran Kein
  • Juõn Nitbwil Ilo Ran ko Renaj Itok
  • “Ko”​—Ewi Wãwen?
  • “Kwõn Kwal̦o̦k ñan Kõm, Ñããt eo Enaaj Jejjet Kitien Men Kein?”
    Naan in Keeañ Kõn Aelõñ eo an Jeova—2013
Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—1999
w99 8/1 p. 21-27

“Eo Ej Konono Ilo Buk En Melele”

“Ñe kom naj lo men eo e kanuij nana im elap an kokkure jutõk iloan jikin kwojarjar, . . . Inem ro rej ber ilo Judia ren ko ñõn tol ko.”—MATU 24:15, 16.

1. Nan in kakkõl eo Jesus ear letoke einwõt ad maroñ loe ilo Luk 19:43, 44 ear walok ilo tokjen et eo?

AD bojak ñan jorrãn ko rej berotok ej kamaroñ kij ñan bõprae ad itak. (Jabõn Kennan Ko 22:3) Inem lemnak kin wãwen ko ibben Christian ro ilo Jerusalem elikin nitbwil eo an Rome ilo 66 C.E. Jesus ear kakkõl bwe renaj nitbwil im kajeebeplok jikin kwelok eo. (Luk 19:43, 44) Enañin aolep Ri Jew ro rar kajekdone. Ak ri kalor ro an rar bokake nan in kakkõl eo an. Tokjen men in, rar bõk lomor jen jorrãn eo ear walok ilo 70 C.E.

2, 3. Etke jej aikwij itoklimo ilo kanan eo an Jesus emwij je ilo Matu 24:15-21?

2 Ilo juõn kanan eo ej jelet kij rainin, Jesus ear kõlajrak juõn kakõlle elõñ mõttan in me ekoba tarinae ko, ñitta ko, makitkit lal ko, nañinmij ko, im air matõrtõre Christian ro rej kwalok kin Ailiñ in Anij. (Matu 24:4-14; Luk 21:10-19) Jesus ear bareinwõt letok juõn kakõlle eo enaj jibañ ri kalor ro an ñan jelã bwe jemlokin ear ebak​—‘men eo e kanuij nana im elap an kokkure jutõk iloan jikin kwojarjar.’ (Matu 24:15) Jen bar etale nan kein ewõr meleleir ñan lo ewi wãwen air maroñ jelet mour ko ad kiõ im ilo ran ko rej itok.

3 Elikin an kõlajrak kakõlle eo, Jesus ear ba: “Inem ñe kom naj lo men eo e kanuij nana im elap an kokkure jutõk iloan jikin kwojarjar, eo Daniel dri kanan e ar konono kake, (eo ej konono ilo buk en melele) Inem ro rej ber ilo Judia ren ko ñõn tol ko: Eo ej ber ion kejenwan en jab tolõl bwe en bõk jabrewõt jen mweo imõn: Im eo ej ber ilo jikin kallip en jab jeblak bwe en bõk kobe eo an. Im wo ñõn ro rej bõroro, im ñõn ro rej kaninnin ilo ran ko! Im komin jar bwe komin jab ko ilo ien eo e bio, im jab ilo sabat. Bwe ilo ien eo e naj elap iñtan, eo e jañin einwõt jen jinoin lõl ñõn ien in, aet, e jamin einwõt tokelik.”​—Matu 24:15-21.

4. Ta eo ej kalikar bwe Matu 24:15 ear jejjet kitien ilo ebeben eo kein kajuõn?

4 Bwebwenato ko ilo Mark im Luk rej letok tibdikdik ko jet. Ijo Matthew ej kajerbal “jutõk iloan jikin kwojarjar,” Mark 13:14 ej ba “e jutõk ijo emo an ber ie.” Luk 21:20 ej kobaik nan kein an Jesus: “Im ñe kom naj lo jaran dri tõrinae ro rej kabol Jerusalem, inem kom naj jela ebak kejeebeplok e.” Men in ej jibañ kij ñan lo bwe jejjet in kitien eo mokta ear kitibuj ien eo Rome ear nitbwil Jerusalem im temple eo an​—juõn jikin ekwojarjar ñan Ri Jew ro ak ear jako an kwojarjar ñan Jehovah​—eo ear ijjino ilo 66 C.E. Jeebeplok eo ear walok ke Ri Rome ro rar kokkure jikin kwelok im temple eo jimor ilo 70 C.E. Ta kar “men eo e kanuij nana” ilo ien eo? Im ewi wãwen ear ‘jutõk iloan jikin kwojarjar’? Uak ko ñan kajitõk kein renaj jibañ ñan kalikarlok jejjet in kitien eo ilo ran kein.

5, 6. (a) Etke ro rej konono Daniel jebta 9 rej aikwij kajerbal lolokjen? (b) Ewi wãwen kanan eo an Jesus ikijen “men eo e kanuij nana” ear jejjet kitien?

5 Jesus ear rejañ ri konono ro ñan jerbale lolokjen. Ri konono ro kin ta? Alikar, kin Daniel jebta 9. Ijo jej lo juõn kanan eo ej kalikar kin ñããt eo Messiah enaj walok im ej kanan bwe renaj “mõn e” elikin jilu im jimettan yiõ ko. Kanan eo ej ba: “Ion pein men in jõjõik ko ewõr juõn eo ej kõmman jorrãn; im mae ien jeebeplok eo, men eo kar bebe kake naj lutõk wõt ion eo ejorrãn.”​—Daniel 9:26, 27, New World Translation; lale bareinwõt Daniel 11:31; 12:11, NW.

6 Ri Jew ro rar lemnak bwe men in ear jerbale ñan ien eo Antiochus IV ear kattone temple eo tarrin 200 yiõ ko moktalok. Bõtab, Jesus ear kalikar juõn men einjuõn jen melele in, im rejañ bwe ren kajerbal lolokjen kinke “men in jõjõik” eo ejañin kar walok im jutak iloan “jikin kwojarjar.” Ej alikar bwe Jesus ear jitõñlok ñan jar in tarinae an Ri Rome eo enaj kar itok ilo 66 C.E. ibben men in kakõlle ko air. Kakõlle rot kein, etto air kajerbali, kar ekjap ko im kar juõn men in jõjõik ñan Ri Jew ro.a Ak, ñããt eo renaj ‘jutak iloan jikin kwojarjar’? Men in ear walok ke jar in tarinae eo an Ri Rome, ibben kakõlle in ekjap ko air, rar nitbwili Jerusalem im temple eo an, eo Ri Jew ro rar watõke kwojarjar. Ri Rome rar meñe jino kokkure worwor in temple eo. Emol, men eo etto kar watõke juõn men in jõjõik ear kiõ jutak ilo juõn jikin kwojarjar!​—Aiseia 52:1; Matu 4:5; 27:53; Jerbal 6:13.

Juõn “Men in Jõjõik” ilo Ran Kein

7. Kanan et eo an Jesus ej jejjet kitien ilo ran kein ad?

7 Jen Bata eo an Lal Kein Ka I, jaar lo jejjet in kitien eo elaplok kin kakõlle eo an Jesus emwij je ilo Matu jebta 24. Ak, kememej nan ko an: “Ñe kom naj lo men eo e kanuij nana im elap an kokkure jutõk iloan jikin kwojarjar, . . . Inem ro rej ber ilo Judia ren ko ñõn tol ko.” (Matu 24:15, 16) Mõttan in ilo kanan eo ej aikwij wõr juõn jejjet kitien ilo ran kein ad bareinwõt.

8. Iumin elõñ yiõ ko, ewi wãwen an kar Ri Kennan ro an Jehovah kwalok kajjen “men eo e kanuij nana” ilo ran kein?

8 Ñan kwalok liki eo an ri karejar ro an Jehovah bwe kanan in enaj jejjet kitien, The Watchtower an January 1, 1921, ear keidi kanan eo ibben men ko rar walok ilo Middle East. Tokelik, ilo magazine in December 15, 1929, ilo peij 374, The Watchtower ear ba ilo alikar: “Kõnan eo an League of Nations ej ñan ukõt armij jen Anij im jen Christ, im kin men in ej juõn men in kokkure, men in kõmman an Satan, im juõn men in jõjõik iman mejen Anij.” Inem ilo 1919 “men eo e kanuij nana” ear walok. Tokelik League eo ear oktak ñan United Nations eo. Ri Kennan ro an Jehovah etto air kar kajerwawaik dolul in kõmman ainemõn kein an armij einwõt men in jõjõik iman mejen Anij.

9, 10. Ewi wãwen melele eo mokta kin eñtan eo elap ej jelet lemnak eo ad kin ien eo ñe “men eo e kanuij nana” naj jutak ilo juõn jikin kwojarjar?

9 Katak eo lok iman ear kõlajrak juõn melele ealikarlok kin Matu jebta 24 im 25. Juõn kamelele ealikarlok ej juõn men ekkar ke ikijen ‘men eo e kanuij nana im elap an kokkure jutõk iloan jikin kwojarjar’? Alikar aet. Kanan eo an Jesus ej kobaik “jutõk iloan jikin kwojarjar” ibben ijjino eo an “iñtan elap” eo kar kanan kake. Kin men in, meñe “men eo e kanuij nana” etto an kar bed, kõtan eo ikõtan an “jutõk iloan jikin kwojarjar” im eñtan eo elap en kar jelet lemnak eo ad. Ewi wãwen?

10 Kar melele eo an armij ro an Anij mokta bwe mõttan eo jinoin in eñtan eo elap ear ijjino ilo 1914 im bwe mõttan eo eliktata enaj itok ilo tarinae in Armageddon. (Reveles̃õn 16:14, 16; keidi The Watchtower, April 1, 1939, peij 110.) Inem jemaroñ melele kin etke kar lemnak eo air mokta bwe “men eo e kanuij nana” ilo ran kein ear jutak ilo jikin kwojarjar ejjabto elikin Bata eo an Lal Kein Ka I.

11, 12. Ilo 1969, kajimwe in lemnak et eo kin eñtan eo elap kar kwaloke?

11 Bõtab, ilo yiõ ko tokelik rar lo men ko ilo juõn wãwen einjuõn. Ilo Thursday, July 10, 1969, ilo “Ainemõn ion Lal” International Assembly eo ilo New York City, F. W. Franz, vice president eo an Watch Tower Bible and Tract Society ilo ien eo, ear kwalok juõn katak elap an kairujruj. Ilo an elij melele eo mokta kin kanan eo an Jesus, Brother Franz ear ba: “Kar kamelele bwe ‘eñtan eo elap’ ear jino ilo 1914 C.E. ak ear jab etal ñan jemlokin ilo ien eo kinke Anij ear kabõjrak Bata eo an Lal Kein Ka I ilo November ilo 1918. Jen ien eo Anij ear kõtlok bwe bwen Christian ri kabit ro an ren kõmman jerbal eo air mokta jen an naj kõmman bwe mõttan eo eliktata an ‘eñtan eo elap’ en wõnmanlok ilo tarinae in Armageddon.”

12 Inem ear kwalok juõn kajimwe elap: “Ñan errã ibben men ko rar walok ilo ebeben eo kein kajuõn, . . . jejjet in kitien eo kin ‘eñtan eo elap’ ear jab jino ilo 1914 C.E. Jen an eindein, men ko rar walok ilo 1914-1918 ñan men eo Jerusalem ear annañelok kar ‘jinoin iñtan ko’ . . . ‘eñtan eo elap’ einwõt eo ejamin bar walok ej bed wõt iman, bwe ej melelen jemlokin jukjuk im bed eo an kabuñ ko rewan (ekoba Christendom) im jeltokin naj walok ‘ran in tarinae elap an Anij Ekajur Bõtata’ ilo Armageddon.” Ej melelen men in bwe aolepen eñtan eo elap ej bed wõt iman.

13. Etke ej juõn men in kõmmanwa ñan ba bwe ilo ran ko renaj itok enaj wõr juõn ‘men eo e kanuij nana’ eo ej ‘jutõk iloan jikin kwojarjar’?

13 Ewõr juõn kõtan men in ñan ad jelã ñããt “men eo e kanuij nana” naj jutak iloan jikin kwojarjar. Kememej ta eo ear walok ilo ebeben eo kein kajuõn. Ri Rome ro rar nitbwili Jerusalem ilo 66 C.E., ak ilo jidimkij rar ilok, im men in ear kõtlok bwe “kõniek” in Christian ro rar bõk lomor. (Matu 24:22) Eindein lok wõt, ejjabto jej kõtmene bwe eñtan eo elap enaj ijjino, ak kin ro ri kãlet an Anij naj kaieitlok ran eo. Lale point in elap: Ilo joñok eo etto, ‘men eo e kanuij nana im elap an kokkure jutõk ilo jikin kwojarjar’ kar wõr kõtan ñan ien eo ke Ri Rome ro iumin General Gallus rar nitbwili Jerusalem im temple eo ilo 66 C.E. Jejjet kitien eo ilo ran kein kin nitbwil eo​—ijjino eo an eñtan eo elap​—ej bed wõt iman. Inem “men eo e kanuij nana im elap an kokkure,” eo ear bed jen 1919, alikar ejañin jutak ilo jikin kwojarjar.b Ewi wãwen men in enaj walok? Im ewi wãwen men in enaj jelet kij?

Juõn Nitbwil Ilo Ran ko Renaj Itok

14, 15. Ewi wãwen Reveles̃õn jebta 17 ej jibañ kij ñan melele kin men in walok ko im rej tellok ñan Armageddon?

14 Book in Reveles̃õn ej kwalok kin nitbwil eo ej kokkure kin kabuñ ko rewan ilo ran ko renaj itok. Jebta 17 ej kõlajrak kin ekajet eo an Anij nae “Babilõn Elap, jinen kõra rekijoñ”​—jukjuk im bed an kabuñ ko rewan. Christendom ej mõttan eo elap im ej ba bwe ewõr juõn an kõtan bujen ibben Anij. (Keidi Jeremiah 7:4, NW.) Kabuñ ko rewan, ekoba Christendom, etto air lũñ ibben “kiñ ro an lõl,” ak men in enaj jemlok ilo jeebeplok eo an kabuñ kein. (Reveles̃õn 17:2, 5) Ilo pein wõn?

15 Reveles̃õn ej kwalok kin juõn “kiru ejurjur” me ej bed iumin juõn ien, e jako, inem ej bar jeblak. (Reveles̃õn 17:3, 8) Ri tel ro an lal in rej jurake kidu in. Tibdikdik in kamelele ko ilo kanan in ej jibañ kij ñan kile kidu in annañ in einwõt juõn dolul in ainemõn me ear walok ilo 1919 einwõt League of Nations eo (juõn “men e kanuij nana”) im kiõ ej United Nations eo. Reveles̃õn 17:16, 17 ej kwalok bwe Anij enaj likit ilo buruen jet ri tel ro reutiej ilo “kiru” in ñan kajeebeplok jukjuk im bed an kabuñ wan. Nitbwil in ej kakõlleik jinoin eñtan eo elap.

16. Ta men ko relap rej walok kiõ im rej kitibuj kabuñ ko?

16 Kinke jinoin eñtan eo elap ej bed wõt iman, ej melelen ke bwe “jutõk iloan jikin kwojarjar” ej bed imad? Alikar aet. Ke “men eo e kanuij nana” ear walok ilo jinoin ebeben in, im kin men in, ear bed iumin elõñ yiõ ko, enaj bed ilo juõn jikin ejej uan ilo “jikin kwojarjar” eo ilo ran ko rej ebak. Einwõt ri kaloran Christ ilo ebeben eo kein kajuõn rar kijerjer in lo ewi wãwen an naj walok “jutõk iloan jikin kwojarjar” eo, ej eindein lok wõt Christian ro ilo ran kein. Emol, jej aikwij kõttar mae jejjet in kitien eo ñan jelã aolep tibdik ko. Ak, ilo jet ailiñ ko ewõr kadede im ej eddeklok juõn jitõb in kijirãt nae kabuñ. Jet kumi in kien, ekoba ibben Christian ro mokta me rar ilok jen kabuñ eo emol, rej kowõnmanlok kijirãt nae kabuñ im elaptata nae Christian ro remol. (Sam 94:20, 21; 1 Timothy 6:20, 21) Kin men in, meñe kiõ kajur ko an kien rej “tõrinaik Lam eo,” im einwõt Reveles̃õn 17:14 ej kalikar, tarinae in enaj laplok wõt. Ke rejjab maroñ jibwe kin peiir Lamb eo an Anij​—Jesus Christ ilo wãwen utiej eo an​—renaj kwalok jumae eo air nae ri kabuñ ro remol an Anij, elaptata “ro [an] rekwojarjar.” (Daniel 7:25, NW; keidi Dri Rom 8:27; Dri Kolosse 1:2; Reveles̃õn 12:17.) Ewõr nan in kamol ekwojarjar ibbed bwe Lamb eo im ro mõttan renaj bõk anjo.​—Reveles̃õn 19:11-21.

17. Ilo ad jab iion armij ñan bõk juõn melele, ta eo jemaroñ ba ikijen ewi wãwen an naj “men eo e kanuij nana’ jutak ilo juõn jikin ekwojarjar?

17 Jej jelã bwe jeebeplok in ej kõttar kabuñ wan. Babylon eo Elap “ekarek kin bõtõktõkin ro remõn” im ear jerbal einwõt queen, ak jorrãn eo an emol an naj walok. Kilan eo etton ej jerbale ion king ro ion lal enaj oktak ñe ‘drun ko joñoul im kiru eo’ enaj oktak im kijirãte e. (Reveles̃õn 17:6, 16; 18:7, 8) Ñe “kiru ejurjur’ eo ej nitbwili kõrã ekijoñ in kabuñ eo, “men eo e kanuij nana” enaj jutõk ilo juõn wãwen ekauwatata ilo jikin kwojarjar an Christendom.c Ilo wãwen in jeebeplok eo an Christendom eo ejelok an tõmak enaj ijjino, eo ej kwalok kin e make einwõt ekwojarjar.

“Ko”​—Ewi Wãwen?

18, 19. Ta un ko rej litoki ñan kwalok bwe “ko ñõn tol ko” ejjab melelen ñan ukõt kabuñ eo am?

18 Elikin an kanan kin ‘jutõk [eo kin] men eo e kanuij nana iloan jikin kwojarjar,’ Jesus ear kakkõl ro ewõr lolokjen ibbeir ñan emmakit. Nan ko an ej melelen ke bwe ilo ien en erumij​—ñe “men eo e kanuij nana” ej “jutõk iloan jikin kwojarjar”​—elõñ armij renaj ko jen kabuñ wan im bõk kabuñ eo emol? Jab. Lemnak kin jejjet kitien eo mokta. Jesus ear ba: “Inem ro rej ber i Judia ren ko ñõn tol ko. Im eo ej ber ion im en jab tolõl iloan im, en jab dreloñ bwe en bõk men eo jabrewõt jen mweo imõn; Im eo ej ber ilo jikin kallip en jab jeblak bwe en bõk kobe eo an. A wo ñõn ro rej bõroro, im ro rej kaninnin ilo ran ko! Im komin jar bwe en jab ilo ien ebio.”​—Mark 13:14-18.

19 Jesus ear jab ba bwe ro wõt im rej bed ilo Jerusalem rar aikwij ko, einwõt ñe point eo an kar bwe rar aikwij ilok jen jikin eo elap an kabuñ in Ri Jew ro; im nan in kakkõl eo an ear jab konono kin air ukõt kabuñ eo air​—ko jen eo ewan im bõk eo emol. Emol ri kalor ro an Jesus rar jab aikwij juõn nan in kakkõl ñan ko jen juõn kabuñ ñan bar juõn; ededelok air kar erom Christian ro remol. Im nitbwil eo ilo 66 C.E. ear jab kamakit ro rej bed ilo kabuñ in Judaism ilo Jerusalem im Judea ñan ilok jen kabuñ en im bõk kabuñ in Christian. Professor Heinrich Graetz ej ba bwe ro rar lukwarkware Ri Rome ro rar ko rar bar jeblak ñan jikin kwelok eo: “Ri Zealot ro, ke rar lamõjmõj kin al in tarinae ko rekamõnõnõ, rar jeblak ñan Jerusalem (8th October), burueir rej pump kin kejatdikdik ekalañliñ kin anemkwoj. . . . Anij ear jab jibañ ir ke ilo juõn wãwen etiriamo einwõt Ear jibañ ro jimmair? Buruen Ri Zealot ro ear jab mijak kin ta eo enaj walok ilo ran ko renaj itok.”

20. Ewi wãwen ri kalor ro jinoin rar emmakit ñan nan in kakkõl eo an Jesus ñan ko ñan tol ko?

20 Inem, ewi wãwen an kar ri kãlet ro reiet ilo ien eo emmakit ñan nan in kakabilek eo an Jesus? Ilo air ilok jen Judea im ko ñan tol ko ijo tu-rãjet in River Jordan, rar kalikar bwe rar jab mõttan jukjuk im bed eo an Ri Jew, ikijen kien ak kabuñ. Rar ilok jen jikin kallip ko im em ko, im rar meñe jab bõk men ko mweieir jen moko imwiir. Ilo air liki kin kejbãrok im jurake eo an Jehovah, rar likit kabuñ eo an iman aolep men ko jet raorõk.​—Mark 10:29, 30; Luk 9:57-62.

21. Ta eo jejjab aikwij kõtmene kake kin nitbwil eo an “men eo e kanuij nana”?

21 Lemnak, kiõ, kin jejjet in kitien eo elaplok. Iumin elõñ yiõ ko jaar rejañ armij ñan ilok jen kabuñ wan im ñan bõk kabuñ eo emol. (Reveles̃õn 18:4, 5) Elõñ million ro ededelok air kõmmane. Kanan eo an Jesus ejjab kwalok bwe ñe eñtan eo elap ej jino, elõñ jar ko in armij renaj oktaklok ñan kabuñ eo erreo; kar ejelok jar ko in Ri Jew ro rar ukõt kabuñ eo air ilo 66 C.E. Ak, ewõr un elap ibben Christian ro remol ñan jerbale nan in kakkõl eo an Jesus im ko.

22. Ad jerbale nan in kakabilek eo an Jesus ñan ko ñan tol ko ej kitibuj ta?

22 Ejjab maroñ wõr ibbed kiõ tibdik in kamelele ko kin eñtan eo elap, ak jemaroñ kajemlok bwe ñan kij wãwen ko Jesus ear konono kake ejjab jen juõn jikin ñan bar juõn. Armij ro an Anij rej bed ibelakin lal, ilo aolep jabõn ko jabõn lal. Ak, jemaroñ liki bwe ñe ej juõn men in aikwij ñan ko, Christian ro renaj aikwij kejbãrok wõt air jenolok jen dolul in kabuñ ko rewan. Eaorõk bareinwõt bwe Jesus ear kakkõl nae an juõn armij bar jeblak ñan mweo imõn ñan bõk kobe ko ak mweiuk ko jet an. (Matu 24:17, 18) Inem emaroñ wõr imad melejoñ ko ikijen ewi wãwen ad watõk mweiuk ko; rej men ko raorõktata ke, ak jej watõk lomor eo ej itok ñan armij otemjej rej koba ibben Anij men eo eaorõklok? Aet, ko eo ad emaroñ kitibuj ad ion eñtan ko im an jako jet men ko. Jej aikwij bojak ñan kõmman jabdewõt men ej men in aikwij, einwõt ro ilo ebeben eo kein kajuõn ro rar kõmmane rar ko jen Judea ñan Perea, eo ej bed kajjen Jordan.

23, 24. (a) Ia eo wõt jenaj lo kejbãrok ie? (b) Nan in kakkõl eo an Jesus kin ‘men eo e kanuij nana eo ej jutõk iloan jikin kwojarjar’ en jelet kij ilo wãwen et?

23 Jej aikwij kõmman bwe jikin kone eo ad en Jehovah im dolul eo an eo ej einwõt juõn tol. (2 Samuel 22:2, 3; Sam 18:2; Daniel 2:35, 44, NW) Eñin jikin eo jenaj lo kejbãrok ie! Je jamin anõk jarlepju in armij ro rej ko ñan iloan “roñ ko” im tilekek “ilo dreka in tol ko”​—dolul ko an armij remaroñ bed iumin jidik ien elikin jeebeplok eo an Babylon eo Elap. (Reveles̃õn 6:15; 18:9-11) Emol, emaroñ binlok mour ilo ien​—einwõt an kar bin ilo 66 C.E. ñan kõrã ro rebõroru ro rar ko jen Judea ak ñan jabdewõt armij ro rar aikwij ito-itak ilo mejatoto ebio im elap an wõt. Ak jemaroñ liki bwe Anij enaj kõmman bwe jen maroñ deor. Jen kakajurlok kiõ liki eo ad ilo Jehovah im Nejin, eo ej iroij einwõt Kiiñ ilo Ailiñ eo an Anij.

24 Ejelok unin ad mijak men eo enaj walok. Jesus ear jab kõnan bwe ri kalor ro an ilo ien eo ren mijak, im ejjab kõnan bwe jen mijak, jab kiõ ak ilo ran ko renaj itok. Ear kakkõl kij bwe jen maroñ keboj lemnak ko ad im buruõd. Bwe, Christian ro rej bokake rejamin bõk kaje ñe jorrãn eo enaj itok ion kabuñ wan im bwen jukjuk im bed in enana. Renaj kajerbal lolokjen im bokake nan in kakkõl eo ikijen ‘men eo e kanuij nana [eo ej] jutõk iloan jikin kwojarjar.’ Im renaj emmakit ilo tõmak eo air ebin. Jej kejatdikdik bwe je jamin meloklok men eo Jesus ear kallimur kake: “Eo enaj kijenmij ñan jemlokin, e in enaj bõk lomor.”​—Mark 13:13, NW.

[Kamelele ko itulal]

a “Kakõlle ko an Ri Rome kar kejbãroki einwõt rar kejbãrok men ko rekwojarjar ilo temple ko ilo Rome; armij rar kautiej kakõlle ko air ekkar ñan utiej eo air ñan ailiñ ko jet . . . [Ñan ri tarinae ro kakõlle eo kar men eo elaptata an kwojarjar ear wõr ibbeir. Ri tarinae in Ri Rome rar kõnejnej kake kakõlle eo an.”​—The Encyclopædia Britannica, 11th Edition.

b Jej aikwij kememej bwe meñe jejjet in kitien kin nan ko an Jesus ilo 66-70 C.E. emaroñ jibañ kij ñan melele kin ewi wãwen renaj jejjet kitien ilo eñtan eo elap, jejjet in kitien kein ruo rejjab maroñ wãppen an einwõt juõn kinke jejjet kitien kein ruo rej walok iumin wãwen ko reinjuõn jen don.

c Lale The Watchtower, December 15, 1975, peij 741-4.

Kwoj Kememej Ke?

◻ “Men eo e kanuij nana im elap an kokkure” ear walok ilo wãwen et eo ilo ebeben eo kein kajuõn?

◻ Etke ej juõn men in kõmmanwa ñan lemnak bwe “men eo e kanuij nana” ilo ran kein enaj jutak ilo juõn jikin kwojarjar ilo ran ko rej itok?

◻ Nitbwil et eo an “men eo e kanuij nana” kar kanan kake ilo book in Reveles̃õn?

◻ Kain “ko” rot jemaroñ aikwij kõmmane?

[Pija eo ilo peij 22]

Rej naetan Babylon eo Elap “jinen kõra rekijoñ”

[Pija eo ilo peij 24]

Kiru ejurjur eo enaj tel ilo nitbwil eo nae kabuñ

    Bok im Kein Katak ilo Kajin M̦ajel̦ (1983-2026)
    Log Out
    Log In
    • Kajin M̦ajel̦
    • Share
    • Preferences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Kilen Kõjerbale
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Share